Zanimivo je brat poste o striženju in trimanju ter o tečajih za pasje frizerje. V tem poslu smo že deset let in nekdo, ki je omenil, da je pomembna kilometrina ima popolnoma prav. Poleg kilometrine pa je potrebno tudi veliko umetniške žilice. Vsekakor sem mnenja, da frizer, ki nima svojega psa, posebno še psa, ki ga je potrebno urejati ne more biti dober pasji frizer. Frizer, ki želi urejati razstavne pse tega ne more, če sam ni razstavljalec in handler. Tudi razstavne frizure se od enega do drugega pasjega stilista razlikujejo, frizura pa je lahko sodniku všeč ali ne, ali je sodniku všeč tip psa ali ne...to je res je.. in nehvaležno delo.
Velikega psa se ne da, tudi ob redni negi potrimati v manj kot treh urah...tisti ki to naredi prej blefira in samo s coat kingom potegne dlako ven pol pa pogliha z mašinco...to so izkušnje in vsakodnevno trimanje.
kar se tečajev tiče, pri nas bomo spomladi če bo vse po sreči začeli s tečaji. Že dolgo se pripravljamo na ta projekt saj ni tečaj samo to, da pride tečajnik v salon in gleda kako se striže...tečaj potrebuje rep in glavo, teorijo in prakso...ta zadeva potrebuje načrt in točno definicijo, kaj bo na koncu tečajnik od tečaja prejel.
In da ne bo to zvenelo kar nekaj...vem kaj delam, nenazadnje sem bila zmagovalka Befor after tekmovanja priznane ameriške skupnosti pasjih stilistov, tretja na evropskem prvenstvu frizerjev v Arenhemu v kategoriji pudlov, v Bratislavi zasedla prvo mesto med višavskimi terierji in četrto v skupini terierjev...