Nč hudga. Sej se tudi nas včasih napačno interpretira. Pač čari forumov 
Sfališ biten podatek, emocij se ne da vedno prebrat. Tako, da ja. Nč hudga. Važno da se na koncu vse zmenimo
No v tem primeru, da je mačka še tako daleč pa jaz nikoli nisem nič počela. To so spontana domača vedenja, ki jih nikoli nimam pod komando. Lej ''mama'' se pač Ne Bo vedno namesto ''otrok'' menila 
Tle ''zahtevam'' samostojnost. Sploh če se mačka ima kam umaknat in da pač mladič res non-stop ne sili vanjo. V teh primerih rajši pač počakam, da ni več zanimiva in ko pes odneha (kar se itak hitro zgodi, ker če druga ne mačka gre stran ali pa oddaja signale, da psa ni tam 
) ter se nameni stran od muce ''pusti muco, bravo priden cmokcmok''. Mam doma enkga takiga ''mucemucemucemucemuce'' 
Tko čist obseden je z njimi. Ma eno svojo prijatlco muco, pa misli očitno, da so lah zdj vse prjatlce In sva se mogla naučit, da pa čist vsaka muca pa ni njegova. Sploh, ker ga naša tadruga mačka prezira, ne mara spljoh Ok dober ona ma od vseh psov in ostalih živali rada samo eno psico (še tadruge mačke ne).
Ja, težko je prebrat tako, kot je treba
Sploh, ker je toliko podatkov pri učenju (npr. je pomembno že, kdaj klikaš in podobno), pa jih res ne gre vseh pisat, bi bil cel roman
Drugače pa ja, psa ne vlečem - vleče pa sam sebe na sprehodu
Se ustavim, ko začne in potem pač vleče dokler ne pogrunta, da ne gre nikamor in pride nazaj pa greva povohat, kar je hotu prej tok močno vidt
No pa še en mali update glede pohištva - skače gor več ne (tu se je ignoriranje izkazalo super), ročaj pa mogoče napade 3x v celem dnevu (tako da ja, ga sigurno ne ne-jam cel dan, je hitro pogruntal), in dobi igračko, ko se uleže in umiri, pa prec pozabi, da sploh obstaja ročaj kje blizu (tako da to se je tudi obneslo, sploh ne uporabljam več dog stopper-ja, hvala za nasvet).. Ne išče pa še sam igračke (itak je bolj zanimivo, če ima mene da migam z njo
pa da ne bo pomote, mi sploh ni problem mahati z njo, se super navezujeva prek igre^^).
Jaz ju zaenkrat probam navaditi drug na drugega tako, da noben od njiju ne rata preveč vznemirjen (muca se je na začetku nasršila, pihala nanj in se umikala, zdaj sploh ne dvigne riti več, samo še malo pihne, če pokaže preveč zanimanja zanjo). Ne bom ga pa še zaenkrat spustila čisto prosto (tudi, če ima muca prostor, da pobegne kamor hoče), prvič zato, da ga slučajno ne šavsne po očkih (do zdaj še ni niti probala pa sta se ovohavala - muca na stopnicah, jaz pa pod stopnicami s psom v naročju in je bil čisto miren), drugič pa zato, ker se mi muca malo smili, da ji vlečem tako nagajivo bitje pred nos xD Je zelo lena, umirjena in skulirana muca ter ne prenaša motenja. Pa še zato, ker je bila pred tem več let vsak dan v moji sobi, preden pa je pes prišel, sem jo navajala 1 mesec, da spi v nekem drugem prostoru (je zelo vezana na bližino ljudi, je ubistvu ko pes, sledi povsod in nas mora imeti vedno na očeh - pa ni nič ljubosumna, sedaj veselo nadzoruje babico xD), in seveda se mi sedaj smili (ma saj vem, da ji realno ni hudega.. ampak vseeno, sem tudi jaz zelo navezana nanjo
) pa ji nočem (preveč) moriti še s psičkom, pred katerim bo (mogoče) morala bežati na bolj mirno. Skratka, danes sta se že mirno vohala kakšne 20 sekund od blizu (najdlje do zdaj, peljem psička ven pa mi je firbčna muca ušla v sobo), ko pa je bil spet tik pred tem, da začne jamrati, sem ga dvignila in postavila malo stran (pa spet manj ko pol metra) pa je spet pozabil na mačkonko in sem ga seveda hvalila. Tako da tole gre super, tudi nasploh ne rine vanjo, samo začne malo javskati, občasno zalaja. Mi je pa zelo všeč, ker je očitno precej pozoren name - pri mački (no vsaj naši domači, za druge še ne vem kako bo, zaenkrat jih gleda pa ne sili vanje na sprehodu, meni osebno se zdi sploh za ovčarja to kar precej velika distrakcija) mu mirno samo enkrat rečem 'ne' pa se obrne stran ali pa k meni in da mir - sploh ni toliko potrebe po premikanju (bolj ko ne naredim samo preventivno, ker vidim, da se razburi, zaenkrat še ni prav nič drezal oz. se zaganjal proti muci).
Sem šla par dni nazaj mimogrede na obisk k veterinarju, pa mi je zelo fajn rekel, da so mladiči v tej starosti "kot gobe", da vpijejo vse - in res opažam, da ga večina stvari sploh ne moti/prestraši - sem pričakovala, da bo socializacija malo težja. Edino sesalca ne mara, nalaja hudobno stvar
(kar mi je pa tako ali tako vseeno, ker bom probala sesati brez psa v bližini že zato, ker gre še meni zvok res na živce, kaj šele psu, ki sliši veliko bolje). Fen mu je že zanimiv, sem mu tudi malo pihnila na najnižji stopnji v tačke od daleč pa je lepo mirno prenesel, nato pa se obrnil stran in si našel igračko, briga ga za fen
Res vidim, da vpija kot goba
Pa na sprehodih so mu avtomobili zelo interesantni (jih ne probava lovit, se ne zaganja, ne laja - se pa ustavi vsakič, ko gre avto mimo, rito dol in gleda za njim in se noče premakniti nikamor, dokler ga ne odpokličem).
Drugače pa, če bo še kdo, ki je tik pred tem, da dobi mladička, tole bral: na začetku je malo težko, pa tudi obupavaš in si zafrustriran občasno (vsaj jaz osebno, sploh ker je to moj prvi mladiček in je zahtevna pasma - kar sem seveda pričakovala, sam nikoli pač ne moreš pričakovati realne slike, že zato, ker je itak vsak pes drugačen, jaz sem se takrat vedno umaknila za ene 15 min, šla nekaj pojest itd. in potem dobre volje spet nazaj - se mi zdi, da je moj kar čutil, kdaj je kakšno prehudo ušpičil in je bil cel miren, ko sem prišla nazaj), ma je z vsakim dnem lažje in ni nič lepšega kot videti, da mladič res hitro napreduje (meni je recimo šlo kar na jok, ko je jokal 3 noči zaporedoma in sem bila cela crknjena naslednje dneve, ali že če sem čez dan samo zaprla vrata kletke - s tem da sem ga prej počasi navajala, kok je kletka fajn in oh in sploh - zato sem bila pa še toliko bolj zafrustrirana, ker sem mislila, da je sploh ne bo sprejel, se mi je zdelo da se za nič na svetu ne bo sam od sebe odvadil, sedaj ga lahko pustim 1 uro samega pa ne joka nič več in skače sam vanjo, ponoči ga moram siliti, da gre ven na wc, on bi kar spal naprej
. Je najlepše iti pod tuš in priti nazaj pa od psa ni ne bu ne mu, da ni treba čakati pred vrati, da se umiri in veš, da si gotovo nekaj naredil prav (recimo ignoriranje in čakanje, ko joka v kletki je bilo težko prenašati in te kar ima, da bi ga tolažil)
Tako da videti napredek je bilo res vredno neprespanih noči.. Isto seveda pri učenju, gre vedno na bolje. Pa tole z grizenjem pohištva.. super
