No, po tejle disertaciji sestavin v maxitrolu in tobrexu naj povem Gusijeve očesne novice. Po nekaj dneh mazanja z maxitrolom - ker ni bilo izboljšanja, ker sem tukaj prebrala slabe stvari o mazilu in ker sem prebrala opozorilo v navodilih, da ne smeš z maxitrolom mazat, če ima pacient katarakto - sem mater napotila h Kogovšku. Ta je predpisal kapljice tobrex, vsakih 6 ur, 14 dni, potem kontrola. Sem kapljala to zadevo, da sem na koncu že sanjala o tem, pa po 12 dneh ni bilo nič boljše, poleg tega je zadeve zmanjkalo. In smo obiskali še tretjega veterinarja - Zemljiča. Ta je spet predpisal maxitrol, tokrat kapljice in mazilo, samo za levo oko, ki je vir vnetja, je slepo, ima katarakto in sploh. Maxitrol je očitno škodljiv za človeško katarakto, na pasjo nima tako drastičnih učinkov. Okej. Zdaj smo en teden? mazali in kapljali torej maxitrol. In zadeva se je končno izboljšala (torej je imel Zorko prav in bi bilo treba speljat njegovo kuro do konca, pa bi bilo že davno vse v redu). Danes je imel Gusi kontrolo pri Zemljiču, ki je pogledal oko tudi na ultrazvoku in ugotovil, da ima "potujočo" lečo (seveda se je on strokovno izražal), poleg tega tudi z mrežnico ni vse tako, kot bi moralo biti. V glavnem, naprej mažemo z maxitrolom, potem gremo spet na kontrolo, potem pa v najboljšem primeru dobimo doživljenjske kapljice (sem pozabila vprašat katere, navsezadnje je pa več ali manj vseeno), da se vnetje ne ponovi, ker bi lahko naslednjič povzročilo še več škode. Takrat bi bilo v najslabšem primeru treba odstraniti oko ali "samo" lečo, ampak je mati odločena, da Gusi ne bo šel več pod narkozo - to bi pri njegovih letih in prenašanju narkoze pomenilo, da po zbujenju dobimo "norega" psa brez očesa, ki itak ne bi več dolgo živel. No, ker pa optimistično gledamo v prihodnost, bomo pač še mnogo pasjih let kapljali zdravila v oči in srečno živeli do konca svojih dni.