Tema: pes in stanovanje, hiša

[Lilit]

Moja dva v garsonjeri brez problemov cakata, da pridem iz sluzbe... Grin je bil ze od zacetka spuscen, ker se lepo obnasa, Vapi je bila do pred kratkim v taveliki kletki (100 cm stranica), ni slo drugace. Zdej sem zacela spuscat se njo pa se koncno tudi ona dobro obnasa (=spi).
Ne vem, v cem je razlika en ali dva? A v tem, da bi se kao igrala, ko sta sama? Mojadva, ko mene ni doma, spita (sem ju kontrolirala preko webcama). Neumnosti zacneta delat v trenutku, ko pridem jaz cez vrata

Pri nas je bilo tako kot pri Tyashy in je čisto ok delovalo Oči je bil trdno prepričan, da pes ni za v blok, ampak ven za pred bajto no danes, ko sem pač jaz že na svojem in imam kar 3, ima on vse tri najraje in jih komot pripeljem v varstvo (in so v stanovanju!) in ni nobenega problema. In ko sem se odselila in sem Smarta pobasala s sabo je bil cel jok (iz njegove strani), da naj ga kar pustim, da midva imava itak še Rumbo itd. itd.  Tisti, ki so na začetku najbolj "trdi" in se jih nikakor ne da prepričat se potem čisto omehčajo. Je pa res, da bi se lahko končalo tudi drugače.

Pri nas je bilo podobno, ampak x2 oz x3 - oba starsa pa se sestra niso bili prevec navudseni nad psom v hisi. Ko sem se odselila, je bil jok za Grinom (in predlogi, kaj ce bi ga pustila doma, ker 2 psa sta absolutno prevec ) in ko sta zdej na cuvanju, sta kar naenkrat brez problema oba lahko v hisi

[čara]

Oba psa v hiši. Madona saj ne živite na dveh kvadratih. Preprosto naredi to kar je za psa bolje. Je pa res, da bi mladiča zapirala, ko ne bi bilo koga drugega-pač mali grizliji in polulančki. V čim večji boks. Kako dolgo? Kolikor je potreba za hišno čistočo, predvsem pa, da ne grize sten ipd ko je berz nadzora.

[ninci]

Slikce...





Kaj pa je glavni razlog proti dvema psoma v hiši?

[agility loving girl]

mami pravi, da noče živet v pesjaku (nekaj na to sceno, da se v hiši počuti zaprta s psmi -- pesjak) in da se ji bo še ponoči sanjalo o teh živalcah.. 
pa saj me komot pes lahko počaka v moji sobi in ni njej pred očmi..sploh pa jaz pridem prej domov kot ona, tko da res ne vem, kaj jo to tako moti..
in potem reče, da ni problema, da komot lahko vzamem mladička, ampak da potem iris išče nov dom kar pa ve, da se ne bo nikoli zgodilo..sploh noče slišat za dva, pa čeprav starši v drugih družinah pravijo, da praktično ni razlike, le hrane več gre..pa še mala sta..

čara saj zdaj se pogojujem za dva psa..

[pupa t.]

Moja mami se tudi ni strinjala, da bom enkrat vzela še enega psa (jo že prej prepričujem, da je ne bom zadnji teden), ko pa sem začela aktivno čuvat pse, si je premislila. Je videla, da ni problem imeti dva ali tri pse naenkrat v hiši, če se le znajo obnašat in upoštevat osnovna pravila bivanja v hiši.

[agility loving girl]

Ubistvu imam še pol leta do legla, ampak bi mogla zdaj rezervirat..
Sicer ne sodi ravno sem pa vseeno..naj rezerviram? Bom uspela v takem času prepričat?

Enkrat sem 2 tedna čuvala sheltiko od prijatelja, pa mi je čisto šlo..ampak ona trdi, da je bilo to preveč. Jaz pa vem da edino, kar mi ima od takrat naprej za vržt je to, da se je ta psička zelo bala nevihte in se je nekaj časa ni dalo umirit. En večer. Drugih težav ni bilo. Na koncu je še z mano na sprehode hodila in se psičkama smejala. Ampak ona pravi, da je komaj preživela
V hiši sta se vedli čisto skulirano..le hranit sem ju morala ločeno.

Ne vem, kaj naj jim še lahko rečem..

[pupa t.]

Jaz bi rzervirala na tvojem mestu, če ti je leglo zelo všeč. Je pa res, da tvojih staršev ne poznam, moja vem da bi se omehčala.

Mogoče če greste skupaj na obisk k vzrediteljici, kjer bosta spoznala pasmo in si bosta najbrž premislila.

[cacy]

Jst bi na tvojem mestu rezervirala
v pol leta se lohk marsikej spremeni

[Xsara]

hm, jaz tudi tvoje mame ne poznam, ampak nisem sigurna, če je to fer do vzreditelja. Mogoče bi lahko vzrediteljici namignila, da si sicer zelooooo zainteresirana, ampak da ima za vsak slučaj alternativo, če ona sama pa psičke ne bi mogla/hotela obdržat. Ker poznam nekaj vzrediteljev, ki imajo redno težave s tem, da imajo cel kup rezervacij, ko pridejo mladiči si pa ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov premislijo - in zadnji hip iskat novega interesenta zna bit kar zoprno. Če je povpraševanja po pasmi dovolj, da ne bo imela težav, potem ni panike. Sicer pa ... Vsekakor upam, da si bo tvoja mami premislila in da se ti z vsem tem sploh ne bo treba ubadat

Jaz bi na tvojem mestu počakala še par dni in pošteno pretipala doma, kakšne so možnosti, da si mami premisli. Kaj pa oči? Če je on za, bo verjetno precej lažje. Sigurno vzrediteljica ne bo zamerila, če ji odgovoriš šele čez par dni, ko boš malo bolj ziher, kako kaže. Če bi pa rezervirala in potem zadnji hip preklicala, bi si pa verjetno pri njej precej poslabšala možnosti za mladička v prihodnosti.

[agility loving girl]

pupa t. na obisku smo bili pred dvema mesecema..in me je presenetilo, ko je mami zastavila vprašanje, če so vsi mladički že rezervirani in ko je zvedla da ja, se mi je zdela kar malo razočarana..ves čas pa je sedela na travi in se igrala in smejala mladičkom..

Rezervirala jo bom. Prvi mesec bom vztrajala, da je tako kot do zdaj z Iris (da se navadita druga na drugo), potem bodo pa itak videli, da ni panike dva met..Bom popoldne več časa preživela v naravi, dopoldne ko so v službi sta pa itak lahko v hiši.. (kdo po pa vedel oz. koga bi pa lahko motilo ) Za rezervo imam pa babico in pa bratovo punco, ki se je ponudila, da jo vzame kdaj k sebi (torej ostane pri nas)..Čeprav sem prepričana, da to ne bo potrebno. Saj je ne bi hotli stran dat-je atijeva punčka.
Me čisto preveč žre, danes od pol dveh naprej nisem več mogla spat.

[Xsara]

aja - glede te teme: jaz imam dva srednje velika psa, v družinski hiši imam narejeno stanovanje, praktično celo poletje sem pa z njima v garsonjeri na morju. Ko me ni doma, je tamala v boksu, odrasla pa spuščena (je pa res, da si lahko privoščim, da nista nikoli sami več kot 4 ure). Ker se med sabo dobro razumeta, ni absolutno nobenih problemov. Vsi sosedi pravijo, da ju sploh ne slišijo in da sta ful pridni.

Pa še slikica odrasle psičke z mladičkom v stanovanju, če kaj pomaga :

[yaya]

  petra, dubiš koika?   sm ful vesela zate!
drgače je pa tudi meni mama rekla, da lahko imam drugega psa, a se morm Lune znebit no coment...  ampak to je že dolgo nazaj, pomoje mi bo že ratalo, drugo vprašanje je kdaj...   zdaj me hoče z mačkom podkupit   in je rekla, da bo lahko se celo notri cartal, ko nas ne bo naj bi bil pa zunaj, in celo tata se je strinjal   je rekla da je to ene vrste "preizkušnja"... pa sama nikoli nisem"fehtala" za mačka, je kar sama prišla do te domislice in se sama s tatom pogovorila.    samo se mi zdi da bom mačka raje kar preskočila in raje na psa počakala.   je pa rekla, da če ne bi toliko govorila o psu (priznam, velikoo govorim o tem, ne morm si pomagati )  bi me jemala bolj resno.  bomo videli....

[yazmin]

Tudi sama sem ponosna lastnica dveh kuzkov za prvega psa sem doma povedala, da prihaja in celo ocka si je ogledal leglo. veselili se ga niso, ampak mi niso mogli prepreciti, da bi ga pripeljala. namrec celo moje otrostvo smo ziveli v zelo majhnem stanovanju in od nekdaj oz. odkar vem kako mi je ime sem si zelela psa. zadeva ni bila mogoca zaradi te prostorske stiske. ko se je ta koncala pred dvemi leti in pol (toliko je tudi star moj prvi kuza), so vedeli, da me ni vec mozno prenasati okoli. tako je prisel prvi.

ko sem omenila drugega so mi rekli da me bodo vrgli ven ta, ki smo ga ze imeli bo ostal, ta ki pa pride pa bo z mano vred sel. potem sta mami in oci rekla, da se bosta ona dva odselila, da bom jz ostala s kuzki doma in naj sama placujem stroske in bla bla bla bla. prepiri so trajali pol leta, vsak dan, dan za dnem. potem pa sem obupala ja ce vrjamete enostavno nisem jima nic vec omenjala se enega psa. starsa sta si oddahnila, v moji glavi pa je nastajal plan najprej sem se z najboljso prijateljico zmenila, da ce bi res mogla it, da ce bi res prislo tako dalec, ce bi me lahko sprejela k sebi za en mesec, dva, dokler si ne poiscem stanovanja. ker je bilo to odobreno sem se vrgla v iskanje legel vse to potihem, nobenemu nisem govorila nic, noben ni vedel ko sem drugega kuzka pripeljala domov sem rekla, da ga samo cuvam ja vem da sem se zlagala, pa kaj pol, ljudje velikrat lazejo za hujse stvari. v parih tednih sta se starsa sprostila, ocka prej, mama kasneje. nas ocka je ze v prvem mesecu rekel, da mi ne vrjame, da ga cuvam, ker me predobro pozna in ne bi cuvala psa par mesecev potem pa ga dala stran nazaj, da jih mam prevec rada in ja seveda sem psa kupila, samo tega nisem zanikala in tudi priznala ne
kakorkoli ze pes je v hiso prisel, ko je imel oci hudo operacijo hrbtenice in je ob njem malce pozabil na neznosne bolecine, skupaj smo se vsak dan sprehajali, on je sprehajal mladicka, ker je lazji in ga ni mogel potegniti, jaz pa starejsega. v tem casu se je ocka nad mladicem tako navdusil, da je ze kar neverjetno. kljub mocnim zdravilom in jezi zaradi bolecin, se je z malckom vedno vedno vednoooooooo igral. iz dneva v dan ocka okreva, malcek pa raste in vsi smo srecni

[yazmin]

Moj nasvet:

najprej zacni psicko, ki jo ze imas doma dajat v hiso in ko jo odkrijejo, reci samo za par minut je prisla ze gre. to pocni pogosto, zdaj se bliza jesen in lahko reces da jo zebe in da je boga zato lahko to ponavljas. probas tudi na to foro, ko zunaj dezuje, da hodis po hisi gor in dol in si nervozna in ko te vprasajo kaj je narobe, reci nic, in nadaljuj, ko te spet vprasajo kaj je narobe, vmes vsake toliko poglej cez oken, jih vprasaj, a se vam zdi da je zunaj hladno? ko bodo rekli neeeee, aha, okej se mi je zdelo da je, nic grem v svojo sobo. in tako nadaljuj nekaj casa. ne omenjaj drugega psa. cel postopek prepricevanja je dolgotrajen in potrebno je veliko potrpljenja, ampak ti zagotavljam da se splaca. priznam, da je moja taktika nekoliko grda do starsev, samo sem mnenja, da nekatere stvari pac moras narest, za to ni posebnega razloga, ampak si to pac zelis. mogoce bos najprej dosegla, da bo psicka v hisi. kasneje pa bos nadaljevala s planom se en pes. mogoce ne bos dosegla nicesar. mogoce pa samo to, da imas Luno v hisi, kar je tudi okej.

aja, pa se to: vse kaze, da se bom vrjetno kamlu selila k fantu, oba moja starsta sta mi jasno dala vedeti, da morata oba psa ostati doma, da grem jz lahko na konec sveta, psa pa ostaneta doma in pika

[shinegirl]

Tudi sama imam že od vsega začetka psa v hiši in ni bilo problemov. Res je, da je take pasme, ki ne pušča dlake in nima vonja, vendar kljub temu ne vidim problema, da pes nebi bil v hiši. Čez poletje, do oktobra sem doma, kjer imamo ogromno hišo in še ogromnejši ograjen vrt, čez leto pa študiram in sva v Ljubjlani v stanovanju, pa tudi ni bilo nikoli nobenih problemov. Če je pes navajen, se vse da.
Znajo pa bit eni psi destruktivni. Moj npr. ni taknil nič in ni nič poškodoval, eni pa grizejo copate, pohištvo... to bi znal tvojo mami motit. Ne vem, probaj jo še mal fehtat .

[KARMEN]

Šele sedaj vidim, kakšno srečo v življenju imam!
Naša mama ni nikoli nasprotovala nobeni živali v hiši  . Imeli smo mačke, pse, papagaje, ribice, celo golobe, netopirje, lastovke in martinčke. Nikoli ni psotavljala pogojev, kar je prišlo, je pač ostalo  . Še sedaj je tako: pri nas doma je veliko živali, moja mama pa tudi ima nekaj muc, zajčka, zelo rada pa tudi popazi na sestrino psičko.

[sibila]

Jaz imam dve srednje veliki psički; bokserko in borderko, pa sta komot obe v stanovanju, živim namreč v bloku. Med mojo odsotnostjo sta obe spuščeni, do kakega pol leta pa je bila tamala v boksu, ker je malo preurejala drugače.
Predvidevam, da sta pridni, ker se sosedje nič ne pritožujejo.
Jaz sem ful vesela, da imam dve, obenem je včasih težje, ampak hkrati je pa včasih lažje in bolj zabavno. Če je že en pes v hiši se drugi itak skoraj ne pozna zraven, dlak je pač malo več.

[Medvedka]

Tudi jaz sem leta prosjačila za psa - pa sem po 8 letih dobila ribice, potem morskega prašička in muco in šele pred dobrim letom so se sprijaznili da mi vseeno odobrijo psa 
Potem pa je nastal nov problem... oči je bil prepričan da bo pes zunaj, jaz pa, da bo notri. Sklenila sva kompromis in pes naj bi nil na terasi (ki je sicer zaprta), ampak ko je pes prišel v hišo sem ga že prvi dan odnesla v dnevno sobo. Nič nisem spraševala in če je kdo samo čudno pogledal, sem rekla, da je tako zelo boga, ker jo je strah v novem domu in da se mora navadit na nas ipd. Seveda je pomagalo, da je bila zima in nisem mogla čepet zunaj cele dneve 
Zdaj je psička še vedno notri (samo kadar je sama in ponoči je na terasi), dlake so vsepovsod čeprav jih vsi redno pobiramo, pritožuje pa se samo brat (ki je itak tipičen pubertetnik in se pritožuje nad vsem  )

Se pa strinjam z Yazmin - najprej probaj spravit v hišo prvo psičko. Pa srečno vsem!!