Pašteta v tubi - v redu, ampak pod pogojem, da ostane tuba v vodnikovi roki - če ne se zna zgoditi, da bosta šla tuba in pes v kakšno grmovje, kjer bo tuba storila konec. Paštetke v posodicah pa tudi z veliko previdnostjo - pri eni požrešni prinašalkii je trajalo mesec in pol, da je posodica od paštete prišla na dan - k sreči po naravni poti.
Na žalost si s cukanjem in ostalimi imenitnimi bližnjicami pri agilitiju nimaš kaj pomagati. Ne pomaga drugega kot vztrajnost in potrpežljivost ter veliko dela s psom izven parkurja - predvsem vaje pozonosti, odpoklic - lahko s pomočjo vrvice ki jo vleče za sabo...pozornost naj se nagrajuje. Če se ene nagrade naveliča, imej več različnih. Ko greš na parkur, delaj čisto kratka zaporedja, pred začetkom naj bo pes pozoren nate in pazi, da pritegneš njegovo pozornost takoj ko konča. Če uide, naj potem nekaj časa leži in se dolgočasi. Če pride k drugim ljudem, naj ga ignorirajo, lahko ga tudi spodijo, prav tako je treba paziti, da se ne uspe igrati s psi. Ponavadi psi nehajo bežati takrat, ko jim postane agility zabaven in ko ugotovi, da se zunaj parkurja ne dogaja nič zanimivega.
Ja in secveda - pred treningom imejta dolg sprehod, da pokuri odvečno energijo. Pa fino ga je na sprehodih navaditi na kontrolirano igro z drugimi psi - če mu ne dovoliš stikov z drugimi psi, so mu tisti na vadbišču toliko bolj zanimivi, prav tako pa imaš lahko težavem, če mu dovoliš preveč nekontrolirane igre.