Loncha ne ne...tistim ki radi naštevajo (seštevajo, množijo)še pa još je namenjeno v dopolnitev seznama
Drugač pa hvala
lej domače je le domače
Drugače pa ja...me zanima in fascinira use. Moja filozofija je taka, da je treba poznat vse plati, da se potem lažje odločiš za tisto ki ti leži.
Na veliko škodo enega od psov je bilo to use tudi sprobano.
In ravno zarad tega se vedno znova z večjim veseljem vračam nazaj na pozitivo
Res morda da nisem v ''inštruktorskih'' vodah, kar pa pomeni zgolj to da me poligon vaje ne zanimajo toliko kot me zanima sobivanje izven poligona. Poleg tega sem poligon prehodila po dolgem in po čez tolikokrat, da me tiste poti ne zanimajo več. Rada vidim več sveta.
Na ta račun sem se ''vrgla'' v razumevanje pasje govorice, njihovo razmevanje, kako funkcionirajo in kako lahko z mojim znanjem pomagam tistim, ki poligona ne bodo videli. Ker so enostavno psi z ''izkušnjami''. Mi je mnogo večji izziv in veliko zadovoljstvo delat z odraslim zafuranim psom kot pa z mladičom, kjer lahko začneš s nule. In ogromen izziv ter še večje zadovoljstvo mi je ko takega psa pripravim, do tega, da se brez najmanjše sile sodeluje s človekom na kulturni ravni (po možnosti niti ne mojega). Ne zdj da želim zafurane pse...dejstvo je da so in da rabijo pomoč.
Evo koz da dobiš lep kos belega papirja pa na novo spišeš -mladiča. Ali pa da dobiš star, obdelan potrgan papri in ga lahko a)zmečkaš do konca in nosiš eno kepo v žepu (smrklji za gospodarjevimi nogami) ali B) ga restavriraš
Itak, da obstaja tisoš načinov in več...mene je pač prevzelo dejstvo, da se brez sile da delat z živalmi, ki so kot prvo krepko večje od mene (npr. konj). Potem je ta krepko večja žival še prestrašena, s slabim vzorcem, ne prenese kanček pritiska, ker se ti takoj zlomi ali s svojo maso on zlomi tebe. Potem psi, stari zafurani v smislu nevzgoje ali pa grdega dela z njimi - kako napredujejo s klikerjem (ali vsaj brez uporabe sile). Tega je toliko za naštevat
Pa če dam na stran kdo od nas dela kako in kaj je po duši in kako se dajo metode kombinirat - Meni je pa od vsega najbolj carski tisti ''inštruktor'' (v navednicah za to ker me ne zanima a ima potrdilo od KZS al ga nima, večina tisti, ki kaj dam na njih ga nima-ker niso pod okriljem KZSja
) ki se
Prevzgoje uspešno loti brez Prisile. Da ima toliko pameti (ja..j..c za to ne rabiš
), znanja in idej, da težjega psa z znaki agresije popedena brez da ga rabi prizemljit ali osatelitit.
In pa da se vrnem skrajno na naslov teme - kliker. Kaj mi je najbolj fascinantno pri njemu? To da za samo šolanje/vzgojo/prevzgojo/zabavo... NE POTREBUJEŠ BESED
Skrajna razlika npr. med klasičnim učenjem in klikerjem za vzgojo (pardon ker spet primerjam, ampak s primerjavo se najlažje raloži razliko
). Npr. lepega vedenja med srečevanjem ljudi pri klasiki poteka v stilu - prideš do statista ali znanca na sprehodu. Tik po novem letu, ko si je treba voščit. Psa moraš najprej potegnat nase, mu poveljevat npr. sedi, med tem pozdravljat znanca, se motat s povodcem, rokami, priboljški pod nosom, da držita vajo sedi...med vajinem pogovorom še psa popravlat nazaj na sedi (recimo da ga morajo eni še cukat umes). Ok zgodba na kliker - psa nagrajuješ brez da se rabiš z njemu še dodatno menit. Ker sori vaja ''sedi'' ne bo nikoli tako čudovito naučena, če jo enkrat izvajaš ohlapno in enkrat šolsko. Al je eno al je drugo. Ko delaš po klikerju - pa psa učiš šolske vaje takrat, ko se učita to. Ko pa se srečujete pa ga učiš, da se lepo vede tudi takrat, ko se z njemu NE pogovarjaš
s tem mu vtisneš vzorec ''aha-ljudje-roke ven iz žepov-jaz kulturno čakam'' za to Ne rabiš ukaza/povelja/komande, zgolj psa ki razume nebesedna pravila.