nekateri sodniki so pa res preveč picajzlasti. Mislim, da bi morali včasih marsikaj tolerirati, kot poznavalci določene pasme.
S tem se pa popolnoma strinjam, saj sem tudi sama v svoji več kot 20-letni razstavni karieri doživela že marsikaj
Moj yorkie recimo na svoji prvi razstavi ni dobil BOB-ja, čeprav je bil v konkurenci 20-ih yorkijev po sodnikovih besedah najlepši, samo zato, ker ga je v ring ocenjevanja peljala moja mama, za BOB pa sem ga peljala jaz. Sodnikova utemeljitev: psa mora voditi vedno ena in ista oseba; no v tistih časih res ni bilo profesionalnih hendlerjev.
Moja belgijska ovčarka je bila na svoji prvi razstavi diskvalificirana, ker ji sodnik sam ni mogel pogledati zob. Meni pa ni dovolil, da bi jo dala na sedi in jo "zajahala" kot to počno marsikateri razstavljalci. Tako je sicer pokazala vse zobe, ko sem ji odprla gobček, a zaradi plašnosti je ostala neocenjena.
Tudi z njo se mi je zgodilo enkrat na prestižni razstavi ko je eminenten švedski sodnik v ringu zahteval, da vrvico vržem na tla in da bo psa sam pregledal. Lejka je na moje presenečenje stala kot vkopana, sodnik ji je lahko pregledal zobovje, jo vso otipal od glave do repa, pa ni niti trznila.
No z mojima lapphundkoma imam s sodniki kvečjemu obratne probleme, ker imata zelo radi vse ljudi in uživata, če ju sodniki božajo, otipavajo. Sta kar preveč zaupljivi.Včasih ko se sodnik skloni da pogleda zobe, ga začneta kar lupčkati in se mu dobrikati. Seveda se pustita brez težav tudi otipati.
Le enkrat sem dobila pripombo, da Nati preveč uživa na razstavi, ker je bila živahna in pozorna; češ da morajo razstavni psi stati mirno in vkopano. No takrat sicer to ni vplivalo na oceno, a meni osebno so bolj všeč samozavestni in odprti psi, ki se ničesar ne bojijo in ki pokažejo, da se v ringu dobro počutijo.
Žal premnogi sodniki dajejo prednost stoji psa (kjer spretni razstavljalci lahko skrijejo mnoge napake), le malo sodnikov pa daje prednost gibanju, ki je bolj pomembno, saj se šele v gibanju pokažejo vse napake, ki jih pes ima.
Veliko sodnikov posveča veliko pozornost zobovju, barvi oči in pigmentiranosti.
Zelo pomemben je značaj, saj plašni ali agresivni psi običajno ne dobijo najboljše ocene.
Zelo pomembna je tudi predstavitev psa v ringu in obnašanje psa v ringu. Psička moje znanke iz Finske je pri finskem sodniku na eni razstavi v razredu mladih dobila oceno dobro samo zato, ker je še malo razigrana in je v ringu parkrat zagrizla v vrvico. Drugače ima same odlične ocene in PRM-je.
Tako da na razstavah se dogaja vse živo. Večina sodnikov je zelo korektnih, a naletiš tudi na izjeme. Na splošno pa velja, da je od 8-10 dobrih razstav v povprečju vsaj 1 slaba (tako meni znani vzreditelj in razstavljalec). In redki so prvaki, ki imajo v svoji razstavni karieri same zmage in same odlične ocene.
Veliko veselja in zabave ter mirnih živcev na prihajajočih razstavah!
Lep večer še naprej in lep vikend!
Nati