MALI LEVJI PES
oz.
Petit chien lion /
Lowchen /
Little Lion Dog ali kar
levček
Slika: http://www.gwaihirskennel.comMali levji pes velja za vdanega spremljevalca, za katerega lahko rečemo, da je »velik pes v malem telesu«, zaradi česar je pomembno, da se neke meje levčku postavi že kot mladičku, vendar pa ga nikoli ne smemo prisiliti, da se obnaša tako kot mi želimo. Pravijo, da moramo najti način, kako psu razložimo ZAKAJ želimo nekaj od njega.
Primerni so tako za družine z otroki, kot za starejše ljudi. So zelo družabni psi, ki se dobro razumejo z drugimi živalmi.
Vsekakor to ni pes za nekoga, ki je bolj malo doma, saj je levček rad neprestano v družbi človeka in ne mara, če mora biti več ur dnevno sam.
So inteligentni psi in zato dokaj lahki za šolanje, saj stvari dojemajo hitro, vendar pa rabijo pravilno motivacijo in ne marajo besede »ne«, takrat pogledajo s pogledom »zakaj ne«, zaradi katerega se jim hitro odpusti. Primerni so za agility ter za večino ostalih pasjih športov.
Njihova dlaka je proti alergijska, zato tisti, ki so alergični na pasjo dlako ne bi imeli večjega problema bivati z levčkom. Prav tako pa jim dlaka ne odpada (oz. jim v tako mali količini, da je to skoraj neopazno) in zato potrebuje redno krtačenje, saj je treba odmrlo dlako, ki ustane ujeta v kožuhu redno odstranjevati z glavnikom, saj se v nasprotnem primeru naredijo vozli.
Levčki so dolgodlaka pasma, ki se lahko pojavi v prav vsaki barvi ali barvni kombinaciji. Tradicionalno se malega levjega psa postriže na »lion cut«.
Da ga, kar se tiče dlake, obdržimo v dobri kondiciji, ga moramo krtačiti približno 2x tedensko in striči vsake 5-6 tednov. Psa se seveda lahko postriže tudi na »puppy cut«, vendar se tako postrižen levček ne more razstavljati, prav tako pa pasma s tem izgubi svojo prepoznavnost.
Slika: http://www.gwaihirskennel.comVeljajo za zelo zdravo in odporno pasmo, vendar imajo kljub temu nekaj genetskih bolezni, katerih procent se zaradi pazljive vzreje in testiranja zelo zmanjšuje. Med genetskimi boleznimi, ki so značilne za levčke spadata cataract, katerega se da z rednim testiranjem izključiti iz vzreje in pa PRA (progressive retinal atrophy). Prav tako pa se lahko kot pri večini malih pasem pojavijo problemi z pogačicami (luxation patella).
Povprečna življenjska doba levčka je 14-15 let, nekateri pa dočakajo tudi dlje.
Veliki so od 26cm do 32cm (+/- 1cm), težki pa približno 6kg.
Ker sem pasmo malo pobližje spoznala in je bilo že tudi tik nad tem, da bi v roku enega leta uvozila samičko sem se odločila, da na kratko predstavim pasmo, saj je v Sloveniji (še) izredno redka in nepoznana (podatek ni točen ampak jaz 100% vem samo za enega levčka v Sloveniji, čeprav je zagotovo še kakšen več, ampak številka zagotovo ne presega števila 5).
Je pa pasma v skandinaviji že kar dosti razširjena in popularna, pri nekaterih (skandinavskih) vzrediteljih se na mladička čaka tudi preko leta ali dva.
Pa še ena zanimivost, leta 1960 je ginesova knjiga rekordov malemu levjemu psu podelila naslov najredkejše pasme na svetu.
viri
http://www.taywil-lowchen.com/
http://www.bumir.se/
http://www.gwaihirskennel.com