Streloplahost

tincy · 72404

tincy

  • *
    • Prispevkov: 215
    • Točke: 3
: 06 Januar 2006, 19:48:01
Ker sem že pod večimi temami zasledila debate o streloplahosti (glede na to, da je bilo ravno novo leto), sem se odločila, da odprem novo temo.

Sama imam psa pasme BC, ki je precej streloplah in je letos preživel svoje prvo praznovanje novega leta in "fronto", ki pride s tem. Vse skupaj ni ravno dobro prenašal, na sprehodih je bil precej nesamozavesten, težko ga je bilo sploh spraviti s hiše in večino časa je preživel pod kuhinjsko mizo :(

Kako paj veši pesjani prenašajo pokanje?
Kaj naredite s streloplahim psom v primeru poka?
Rešitve, nasveti... vse je dobrodošlo :)

lp tincy

+1


LIZA

  • *
    • Prispevkov: 1.016
    • Točke: 10
  • Aaron
Odgovori #1 : 06 Januar 2006, 20:04:38
Mojadva sicer nista streloplaha in tudi ne smeta biti (določeno za retrieverje, ker prinašajo divjad in morajo biti mirni ob strelu). Sem pa prijateljici pomagala odvajati njeno psičko streloplahosti. Na kaseto sva posneli močan pok (pok kar z lovsko puško). In sva psički predvajali ta pok. Najprej zelo potiho in ker se ni odzvala-nagrada. Potem pa zelo počasi in postopoma vedno glasneje. Prijateljica si je tudi izbrala povelje, da je vedno, kadar je počilo zapovedala 'mirno' in psička se je v roku 6 mesecev zelo lepo privadila pokanju. NI bila več panična, čeprav strah je ostal in se ga verjetno ne bo dalo nikdar odpravit. Se mi zdi pa ta način kar uporaben za odvajanje strahu od različnih zvokov...
Sem pa tudi slišala, da ko poka, mi ne smemo pokazat strahu, ker se drugače kuža še bolj boji in ne smemo biti preveč zaščitniški, ker je posledica spet ista, torej je kuža še bolj paničen. Je pa dobro, da kužka vzamemo v prostor, kjer je več ljudi oziroma v prostor, kjer se pokanje kar najmanj sliši.
Pri starih starših pa so imeli psičko škotsko ovčarko, ki je bila pa res izredno streloplaha. Ob grmenju je enkrat celo zlezla v košaro za premog. Njo so vedno ob pokanju, grmenju ali drugih hrupih vzeli k sebi v sobo, čeprav je bila drugače večinoma na hodniku in v garaži. Nekajkrat so ji celo morali dati pomirjevala, ker je bila tako panična, da je begala po hiši sem in tja, iskala primernejše skrivališče, jokala in tulila. Takrat je bilo bolje, je bilo pa vseeno grozno hodit na sprehod z njo, čeprav, hvalabogu, takrat še niso  uporabljali  toliko petard kot danes.


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #2 : 06 Januar 2006, 20:09:08
Prvo pravilo je sigurno, da se psa ne sme tolažiti in govoriti "Božček, božček, kako si priiiden, vse bo še v redu ...". Pes namreč kmalu začne sklepati, da je prav, da se boji in se strah kvečjemu še stopnjuje. Zato je pomembno, da se zanj (oz. za strah) enostavno ne zmenimo.
Dobro je hoditi na sprehode, ko poka, kjer so kakšni novi vonji toliko zanimivejši od pokov, da se zanje pes ne zmeni več toliko. To je pri nama zelo pomagalo.
V redu je tudi, če takrat vadimo poslušnost oz. vaje, ki jih obvlada in ga veselijo. Ko vajo naredi, ga seveda še posebej navdušeno pohvalimo.
Če je zelo igriv, se lahko z njim igramo, seveda ne obupamo takoj, ko vidimo, da ne reagira, pač pa naredimo iz sebe "klovna" in ga poskušamo privabiti k igri.
Ko poka, naj bo pes z nami v hiši, kjer se bo počutil varno.

Midva sva letos doživela neverjeten napredek, kar nisem mogla verjeti. Medtem, ko je bilo prejšnja leta tresenje, tu pa tam cviljenje, premetavanje sem pa tja, ni vedel, kam se naj da ... Letos pa je reagiral samo ob najbližjih pokih in okrog polnoči, ko je bilo najhujše.

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


tincy

  • *
    • Prispevkov: 215
    • Točke: 3
Odgovori #3 : 06 Januar 2006, 20:39:04
Pri nas se zunaj ob močnejšem poku začne tresti, in če je na povodvu precej vleče, če pa je spuščen pa malo pospeši korak, a ne bezlja brezglavo, če pa je pokov preveč pobegne domov-čakat pred vrata, če seveda ima to možnost, drugače pa steče v "zavetje" grmovja ali česa drugega-saj se bol varnega počuti če ima nekaj nad glavo. Sem že poskušala se z njim igrat, s hrano,... pa ni na nič reagiral :( Le parkrat, ko smo kidali ( to naravnost obožuje, ko lahko "pomaga" in ulovi vse kar pride z lopate) je malo bolj oddaljene poke preslišal, za to sem ga sicer pohvalila, vendar samo od tega vidnejšega napredka ni bilo (saj ga ubistvu tudi ni moglo biti). Če pa bi takrat delala poslušnost imam občutek, da bi do tega samo dobil odpor, ker sedaj vse delam na motivaciji, če pa se ga ne da zmotivirat... ???
Tolažim pa ga vsaj jaz ne, ampak ignoriram.
Liza, tvoja ideja se mi pa zdi super, bom poiskusila, le težko bo dobit tako močan pok. Težko a ne nemogoče ;)


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #4 : 06 Januar 2006, 21:49:57
Sammy pa ima 100% poslušnost ravno takrat, ko se boji (še posebej, če je spuščen), ker se najbolj varno počuti tik ob meni (ali pa kakšen meter stran), tako da gre v pravilen poleg brez problema, pa tudi ostala povelja naredi brez ugovora  ;D. Tako, da to je pri nama vsekakor (žal le) ena prednost pokanja. Če pa se ustavim, pa takoj med moje noge ...  ::)

Tincy, skoraj ne morem verjeti, da BC-ja ne moreš zmotivirat ... V prvi fazi vadita kar notri, v hiši, ko se povsem sprosti in vaje dela brez težav, pa pojdita ven. Poslušnosti verjetno ne sovraži tako zelo, ali pač?
No, v tem primeru se pač igrajta, recimo z vlečenjem vrvi ali prinašanjem žogice - najprej v hiši, potem zunaj.
Dražljaji morajo biti vedno blagi in jih zelo počasi stopnjujemo. Vsekakor ni dobro, če smo neučakani in nepotrpežljivi (rezultat hočemo takoj oz. čim prej) ... Potem dosežemo le to, da se pes začne spet pretirano bati in je treba nazaj na prvo stopnjo, je pa v drugič privajanje težje.

Glede tistega s posnetim zvokom - deluje, toda pri preveč inteligentnih psih ne, ker se sicer posnetega poka čez čas ne bojijo, ker pa ločijo (oz. ugotovijo razliko med) med pravim in posnetim, pa pri pravem spet stisnejo rep med noge.

Drugače pa - sedaj je že mimo, tako da bo ta pravo privajanje bolj težko. Za veliko noč morda, če v vaših krajih pokajo s karbidom (ali streljajo ali kakorkoli se že temu pravi).

 

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


tincy

  • *
    • Prispevkov: 215
    • Točke: 3
Odgovori #5 : 06 Januar 2006, 22:47:45
Sammy malo si me narobe razmela. Zmotivirat ga ni težko, sploh ne. Samo v situaciji, ko poka vse odpove, tako da ne pade na nič. In tudi vaje, trikce... v "normalnih" razmerah zna, ko pa poka mu za drugo, kot za to, kako bo čim prej prišel na varno ni mar-v tem je problem.
Mislim, da je bilo pravo privajanje bolj težko novoletnem času, ko moči poka ne moreš nadzorovati in je stopnjevati. Po moje bi bilo super, če bi imel nekoga, ki bi mi recimo na sprehodu lahko streljal najprej z velike razdalje...in bi ga tako počasi navajala...pa je to pri meni žal skoraj nemogoče >:(
Zvok na posnetku bi pa verjetno moral spreminjati, drugače bi se ga gotovo navadil.


trigi

  • Administrator
  • *****
    • Prispevkov: 2.357
    • Točke: 5
  • V eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh...
Odgovori #6 : 06 Januar 2006, 23:01:34
Tina... meni je zadnjič nekaj šinilo v glavo :)

Upam da imaš kakega brata (oni so bolj za take zadeve) ki ima mogoče kako računalniško igrico v kateri se pač strelja (po domače streljačina) tam je ponavadi več orožij in bi tudi lahko posnela več različnih zvokov (od pokov do eksplozij in podobnega) kaj misliš? :)

Lp, Črt



Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #7 : 06 Januar 2006, 23:21:21
Ce se prav spomnem, je Blumina na mojpes.net enkrat razlagala, kako je svojo odvadla streloplahosti...
Mogoce poskusis njo vprasat ???
(samo nisem sigurna, da je bila ona :-[ :-[ :-[)

Ena varianta glede pokanja so pa navadne pasje bombice, ki jih pokas v razlicni oddaljenosti od psa (bos rabila pmocnika). Najprej, ne vem, 1 km stran (tako na pamet) in potem vedno blizje...

battito animale


tincy

  • *
    • Prispevkov: 215
    • Točke: 3
Odgovori #8 : 06 Januar 2006, 23:38:43
Črt, brata žal nimam, ampak mislim, da bi se tudi kje drugje kaj našlo ;)
Ja prav imaš Lilit tudi ona je že nekaj svetovala in dala tale link: http://www.geocities.com/jetflair/gunshy.html?200530 -tako bi bilo super če bi lahko delala, samo problem je dobit nekoga, ki bi mi streljal ali na kakršen drug način pokal :-\
Sem spravila od novega leta ene "pok vrvice" potegneš in poči-in to niti ne tako malo, jih bom tudi uporabila...enkrat. :)


*nastja*

  • Indi & Nastya
  • *
    • Prispevkov: 2.950
    • Točke: 14
Odgovori #9 : 07 Januar 2006, 10:54:49
Indi se je pa super navadil pokanja takrat ko sem bila na sprehodu s sošiolcem in njegovim psom, onadva (psa) sta se lepo igrala, medtem ko je pokalo in se nista niti malo ozirala na pokanje, Indi pa še zdaj ne trzne če poka!  :)



Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #10 : 07 Januar 2006, 12:44:11
Sammy malo si me narobe razmela. Zmotivirat ga ni težko, sploh ne. Samo v situaciji, ko poka vse odpove, tako da ne pade na nič. In tudi vaje, trikce... v "normalnih" razmerah zna, ko pa poka mu za drugo, kot za to, kako bo čim prej prišel na varno ni mar-v tem je problem.
Mislim, da je bilo pravo privajanje bolj težko novoletnem času, ko moči poka ne moreš nadzorovati in je stopnjevati. Po moje bi bilo super, če bi imel nekoga, ki bi mi recimo na sprehodu lahko streljal najprej z velike razdalje...in bi ga tako počasi navajala...pa je to pri meni žal skoraj nemogoče >:(
Zvok na posnetku bi pa verjetno moral spreminjati, drugače bi se ga gotovo navadil.

Jaz sem te čist dobro razumela - da ga pač, ko poka, ne moreš zmotivirat, ker je njegov strah tako močan. Pa se mi kljub temu zdi nenavadno, ker BCji ljubijo delo in sodelovanje s človekom, pa sem pač sklepala, da je njihova ljubezen do dela močnejša od nekih pokov in da jim več pomeni to, da ustrežejo svojemu gospodarju, pa če tudi je zunaj Soška fronta...

Sedaj praviš, da ko poka, vse odpove, kar je v bistvu čist normalno. Samo tudi tu je, kot povsod, potrebna potrpežljivost in vaja. Če nisi do sedaj tega dosledno poskušala (ga prepričat v sodelovanje), je normalno, da ne deluje. Treba se je lotiti sistematično.

S stopnjevanjem sem mislila, da najprej vadiš v hiši, kjer se sigurno manj sliši kot zunaj. Za začetek recimo izbereš prostor, kjer se res najmanj sliši (morda imate kakšen prostor na sredini hiše, kjer ni oken). Potem greš tja, kjer je eno okno, potem tja, kjer je več oken (okna recimo sistematično odpiraš), potem na hodnik (oz. prostor, kjer imate vhodna vrata), potem vrata odpreš in na koncu greš ven.

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


tincy

  • *
    • Prispevkov: 215
    • Točke: 3
Odgovori #11 : 07 Januar 2006, 13:55:49
Sorry Sammy, sem šla še enkrat brat ::) sem bila v prvo malo prehitra.

S takim stopnjevanjem kot ga ti opisujaš, bi verjetno šlo, ampak bo moralo počakati do naslednjega leta ;) -do takrat pa bom poskušala narediti čim več.Samo še ustrezej način bo treba najti.

Kako pa naj bi ga po tvojem dosledno prepričevala v sodelovanje? Ker takrat res išče in sili samo nekam, kjer bi se skril...


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #12 : 07 Januar 2006, 14:46:46
Tincy, bodi izredno pazljiva. Desenzibilizacija torej od zelo šibkega dražljaja proti močnejšemu deluje samo pri zelo blagi obliki, ko je pes pravzaprav samo občutljiv na poke, zares boji se pa ne. S posnetim zvokom se sicer splača poskusiti, samo zelo redko kateri pes, ki živi v hiši bi na to nasedel. Psi, ki živijo z ljudmi se zelo hitro nauče ločiti "virtualni" hrup od resničnega. Pri nas lahko igramo streljačine do onemoglosti, na televiziji pa je lahko tudi atomska vojna, Lančka ne bo niti z ušesom zastrigla. Če bo pa med tem hrupom nekdo vrgel pasjo bombico, bo pa takoj postala pozorna.
Ugotovila sem, da večina streloplahih psov podobno kot na pok petarde reagira tudi, če počiš vrečko. Pri desenzibilizaciji bi bilo mogoče bolj pametno začeti s tem kot pa s pasjimi bombicami.
Opazila sem, da se pri psih, ki se zelo bojijo v nekaterih primerih strah zmanjša, če se pes zelo dolgo ne prestraši. Pri Lani sem se zadnje tri leta kolikor je bilo mogoče izogibala, da bi slišala pokanje, kadar pa se temu ni bilo mogoče izogniti je dobila pomirilo. V bistvu sem bila že lani zelo presenečana, ko sem opazila, da je veliko manj občutljiva kot prej, letos pa je čisto mirno prenesla nekaj povsem konkretnega pokanja. Tako da zadeva ni povsem brezupna.
Ker si očitno s psom res zelo želiš delati ruševine, bi ti toplo priporočala posvet s Sabino Stariha Pipan (pri Zaninoviču) Če ti ona ne bo mogla pomagati, ne vem kdo bi ti lahko.


zvezdica

  • *
    • Prispevkov: 205
    • Točke: 2
  • Kennel Antreyas Angel-BC
Odgovori #13 : 07 Januar 2006, 16:28:59
HAJ! Jaz pa mislim, da je tvoj Mak primalo samozavesten in nasplošno zelo plah kuža. IN če mu boš pokala pred nosom ne boš z tem nič storila kvečem bo postal še bolj paničen. Preprosto ignoriraj psa ko vidiš, da se česa ustraši. z tem pa pomeni, da se tudi ti nesmeš ustrešiti grmenja niti malo mu nesmeš pokazati, da si se ustrašila. Vodi ga na spregode tudi ko dežuje in grmi, najboljše bi bilo, da bi bili takrat z njim prijatelji z katerimi se igra. Zelo čudno mi je bilo, da je na agility tekmi na Hrušici hotel kar zbežati ven pa takrat ni nič pokalo. Bila je množica ljudi in psov. Šele na koncu se je sprostil in se začel igrati.  Zato menim, da bi ga morala voditi v množico neznanih ljudi in psov. Tudi jaz sem imela streloplahega psa Škotskega ovčarja, nikoli mu nisem odpravila strah sem ga pa zmanjšala z tem, da sem ignorirala njegov strah z tem, da ga nisem pogledala, kadar je začel bezljati, saj pes že lahko iz uči bere tvojo negotovost. Na  srečo se moja BC ne bojita. Mogoče tudi zato , ker ko sta še bila mladička sem šla za novo leto ob polnoči na dvorišče, da smo poslušali pokanje in takrat sem se igrala z njima, da sta lajala od navdušenja. To pomeni, da se moreš zelo živahno igrati z kužkom, če je treba tudi vajlati po tleh in uganjati drige norčije če je treba.

Antreyas Angel - Border Collie
http://www.freewebs.com/anateja


mary

  • dog loverka
  • *
    • Prispevkov: 493
    • Točke: 11
  • Flat Coated Retrievers 4ever
Odgovori #14 : 07 Januar 2006, 19:59:41
Imam eno vprašanje. Doma imam psičko, ki se zelo boji pokanja petard, vendar glede na to da je prinašalka, naj se nebi bala. S tem, da se ta psička boji pokanja sem se sprijaznila, vendar kaj narediti, če domov pripeljem psa (iste pasme, torej ne sme biti streloplah, ker imam z njim namen vzrejati), da se ne bo od nje navadil bati pokanja? ???

Lp, Marusa


zvezdica

  • *
    • Prispevkov: 205
    • Točke: 2
  • Kennel Antreyas Angel-BC
Odgovori #15 : 07 Januar 2006, 21:02:24
HAJ! Tudi moj prejšnji pes je bil streloplah in sem imela iste strahove kot ti, vendar brez potrebe, ker se naslednji pes ni nalezel streloplahosti pa sta bila kar naprej skupaj. Že kot pri mladičku moraš paziti, da kdo ne vrže v bližino kakšno petardo, moraš paziti, da takrat, ko je novo leto ni pes sam na dvorišču, ker mingrede zaide kakšna petarda v bližino. Z mladičkom pojdi ven tudi ko poka, vendar naj bo pok oddaljen in pes pod nadzorom. Vsakič ko se pes ne odzove na pok ga temeljito pohvališ. Z to vzgojo začneš že pri mlademu psičku, ker kasneje je že skoraj prepozno. lp

Antreyas Angel - Border Collie
http://www.freewebs.com/anateja


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #16 : 07 Januar 2006, 22:23:56
Kako pa naj bi ga po tvojem dosledno prepričevala v sodelovanje? Ker takrat res išče in sili samo nekam, kjer bi se skril...

Dosledno pomeni to, da ne odnehaš. Uporabljaj priboljške, ki jih ima še posebej rad. Za vsako malenkost pokaži iskreno veselje in ga ful pohvali že ob majhnem napredku, torej ko pokaže že malo sodelovanja (recimo, če naredi sedi ali pride k tebi po priboljšek - ne da pride k tebi iz strahu). Naredi "klovna iz sebe" - poskušaj biti zanimiva. Vem, z motivacijo je potrebno imeti veliko domišljije ...
Nekje sem slišala, da psa pomiri tud mirna glasba (recimo klasika, ampak tudi tukaj ne vsa, samo tiste res mirne, lepe skladbe).

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


rina

  • Mali Pesjanar
  • **
    • Prispevkov: 1.564
    • Točke: 24
Odgovori #17 : 08 Januar 2006, 00:52:42
Sicer dvomim da bo to komu pomagalo, bom pa vseeno povedala. Tudi Witty najbrž v hujših okoliščinah ne bi pomagalo.

31.12. že proti večeru sem šla z Witty na sprehod, na Barje (stran od "civilizacije"). Witty se je kakšnih velikih pokov ustrašila in bila malo negotova. Ko sva šle nazaj, pa se je pridružila še ena zlata prinašalka, ki se glede na to da je lovski pes ni bala pokanja. Na poti nazaj Witty ni trznila na noben pok.

Sicer je res da je bilo to bolj stran od fronte, tako da ni bilo tako hudo. Se mi je pa vseeno zdelo zanimivo, da Witty pred tisto psico ni hotela pokazat strahu. Na začetku sta si malo skočile v lase, potem pa je prinašalka popolnoma ignorirala Witty.

lp, rina

Los je car!


zvezdica

  • *
    • Prispevkov: 205
    • Točke: 2
  • Kennel Antreyas Angel-BC
Odgovori #18 : 08 Januar 2006, 08:35:10
strinjam se z tabo Sammy, naredi tudi klovna iz sebe, nesmeš biti preveč mirna in ubupati. Summy učitno treniraš Agility, zakaj te ne vidim na nobeni tekmi. Na razstavi v Ljubljani v nedeljo je tekma od 14 do 17 pa pridi še ti, bi bilo zanimivo videti spet enega samojeda na tekmi. Samo prej se moraš prijaviti na agility forum ker so prijave omejene. lp

Antreyas Angel - Border Collie
http://www.freewebs.com/anateja


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #19 : 08 Januar 2006, 13:07:16
ZVEZDICA, glede agilityja sem ti odgovorila tukaj. Če bi imela prevoz, bi prišla na razstavo v soboto zaradi raziskovalne, pa ga žal nimam ... :(

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #20 : 08 Januar 2006, 15:37:54
Če bo vse po sreči se bo enega samojeda vseeno dalo videti.


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #21 : 08 Januar 2006, 19:38:22
A bo Daisy?  ;)

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #22 : 09 Januar 2006, 15:17:41
Bo, če ne bo spet kaj vmes prišlo. Če Daisy ne bo mogla pa Alica.


tincy

  • *
    • Prispevkov: 215
    • Točke: 3
Odgovori #23 : 10 Januar 2006, 16:01:49
Najprej hvala vsem za odgovore in nasvete :)

Se bom držala vaših navodil, se pravi, pasji strah ignoriram in ob pokanju se z njim igram. To zadnje sva lahko že včeraj stestirala, bila sva sicer v hiši, a je zunaj precej počilo, tako, da je bilo pok slišati tudi v hišo. Mak se je seveda namenil pod mizo, pa sva se začela na vso moč igrat in je čisto pozabil da je sploh kaj počilo ;D Za take manjše poke mislim, da bo na ta način kar šlo. Od sedaj naprej dova izkoristila vsako grmenje, pokanje... za igro. Upam, da bo kaj bolje. Če strah oblažim bo že veliko!

Zvezdica, po moji oceni pa Mak niti ni tako grozno nesamozavesten. Tudi mene pa je na Hrušici presenetil. Je pa res, da tako veliko ljudi in lajaločih psov ne srečava kar vsak dan, tudi če greva na Bled oz. kam drugam ni take množice. Morala bi večkrat priti pogledat kakšno agi tekmo :) Saj sva se menili, da enkrat prideva k vam na trening pogledat :) bo treba še to izpeljat.

Se vidimo na razstavi ;)


aska

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 9.821
    • Točke: 43
  • AM Aska
Odgovori #24 : 25 November 2006, 06:58:57
Odpiram novo temo ker je še nisem tukaj nikjer zasledila. Zanima me sledeči problem, kako odpraviti strah pred streli in podobnimi zadevami? Moja je blazno streloplašna, to je dokazala tudi na zadnjem treningu rekreacije (poslušnosti), ko je inštruktor na začetku treninga enih parkrat s stašilno pištolo ustrelil v zrak..Pri moji je to pomenilo takoj konec treninga (je vlekla samo proč od vadbišča  in tudi kasneje na treningu agilityja (tri dni po tem dogodku) je sicer čez njene ljube ovire lepo šla, samo na preostali predel vadbišča pa se upirala in sem jo pač počasi korak za korakom nekako potem spravila čez celo vadbišče in seveda vmes ful pohvale in nagrade..Zanima me kako je kaj z vašimi psi/čkami glede tega in kako ste rešili ta problem. Želim, da tudi moja se navadi na to in da ne bo taka boječka.
lp


Taja_the_vizsla

  • *
    • Prispevkov: 105
    • Točke: 1
Odgovori #25 : 25 November 2006, 08:13:41
Kakor jaz vem, se to dela na veliki razdalji. Gre inštruktor zelo daleč, tako da še komaj slišimo strel. Nato se počasi približuje in strela. To je kar dolgotrajni projekt. Za kaj več, pa je bolje da vprašaš kakšnega lovca, ki ima psa.

lp vid



husky_girl

  • *
    • Prispevkov: 255
    • Točke: 3
Odgovori #26 : 25 November 2006, 11:41:42
 Jest sem mal gledala po internetu, ker se Sany boji petard in podobnih pokov, pa sem našla izdelek ki se imenuje D.A.P. (dog-appeasing pheromone), na voljo je v obliki spreja ali pa kot so tisti osveževalci zraka, ki jih priklopimo v elek. vtičnico. Naj bi bil aromaterapetični produkt, ki pomirja psa ko je pod stersom oz. ko se boji nečesa. Kolikor sem lahko izbrala iz vsebine vpisa tega izdelka naj bi bil iz naravnih snovi in nič škodljiv za pse, pač samo aroma ki psa pomiri.Nisem ga pa zasledila na slovenskih straneh tako da ne vem če se ga pri nas da dobiti in koliko res deluje in vpliva na psa.

A dog is the only thing on earth that loves you more than you love yourself. (Josh Billings)

http://saniya.moj-album.com/


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #27 : 25 November 2006, 13:12:22
To je feromon, ki ga izločajo psice in deluje pomirjujoče na mladiče ki sesajo. Če se zadeva pri nas še ne dobi se bo pa kmalu.
Zna biti dobra pomoč pri plašnih psih. Samega problema pa ne bo odpravila. Streloplahost je večinoma kar lepo podedovana, kaj dosti drugega kot izločanje živali s slabimi živci iz vzreje ne pomaga. Psom, ki se bojijo pokov še najbolj pomaga, če se takim situacijam kolikor je mogoče izogibamo, kadar  to ni mogoče pa pomaga farmacija.

Desenzibilizacije (postopno navajanje na pokanje) se lahko lotimo sami samo pri tistih zelo blagih primerih, ko se pravi strah še niti ni razvil. Zadeva sicer zgleda čisto preprosta, pa ni, in če ne paziš lahko težavo nemarno poslabšaš.

Tako da Aska, kadar bodo pokali na vadbišču spravi psico nekam dovolj daleč stran. Eno od osnovnih pravil bontona na vadbišču je, da vsem, ki hkrati s tabo uporabljajo vadbišče v naprej poveš da boš streljal. In počakaš, da pospravijo občutljive pse.


aska

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 9.821
    • Točke: 43
  • AM Aska
Odgovori #28 : 26 November 2006, 07:36:16
Lanabela hvala za odgovovor. V mojem primeru ni bilo časa, da bi Asko odpeljala proč od vadbišča, čeprav je inštruktor povedal, da bo enih parkat ustrelil, samo ne kdaj in nisem vedela, da bo kar med treninigom, ker v OŠ je inštruktorica to storila izven vadbišča in še to samo delovnim psom.
Aska se samo določenih stvari boji, kot so streli, petarde in še kaj...Verjamem, da bom tudi to srtreloplašnost omilila, sigurno kot sama praviš, da popolnoma pa ne, čeprav bi bilo to fajn.

lp
 


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #29 : 26 November 2006, 14:20:23
Če nisi vedela, da se boji streljanja pač nisi vedela. Od zdaj naprej pa zahtevaj da s pokanjem počakajo dokler ne odstraniš psice. Če se boš že sama lotila desenzibilizacije delaj to nekje v naravi in ne na vadbišču. In to med igro oz ko je psica sproščena in ne med vajami poslušnosti. Predvsem pa se oboroži s takim ali drugačnim pomirilom za dneve okrog novega leta, ko se pokanju ne moreš povsem izogniti. Žal se z vsakim dalj časa trajajočim stresom zaradi hrupa zadeva poslabša.

Čeprav imam kar nekaj izkušenj z streloplahimi psi in znam kar dobro "popraviti" tiste, ki so "občutljivi na hrup oz. strel", pa se "zdravljenja" res streloplahega psa ne bi lotila sama, ampak bi žrtvovala tiste fičnke za solidno strokovno pomoč.