Streloplahost

tincy · 72394

5rca

  • *
    • Prispevkov: 5.773
    • Točke: 4
  • Venka
Odgovori #60 : 03 Januar 2011, 11:07:18
Pri nas nobena ne dela panike, če poči samo parkrat (tudi pri grmenju ne). Če je pa več zaporedoma, je Veni panik, tamale pa zaenkrat ne gane. Zaenkrat zato, ker tudi Veni ni ganilo pokanje do nekega drugega leta.  :(


deteljica

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 4.353
    • Točke: 35
Odgovori #61 : 03 Januar 2011, 11:38:52
za streloplahost ne morem povedat, ker noben ni streloplah, sta pa najstarejši in najmlajši čist imuna, obe srednji pa se ne bojita, samo, če prveč treska se vidi , da jima gre že mal na živce ves ta hrup.
Ob tem pa je Raa panična za druge vrste zvokov, predvsem tovornjake ki pobirajo smeti in glas žoganja oz nogometa, čiiist panična in prav nič ji ne pomaga, da se noben razen nje že vsa leta ne sekira oz da en celo vleče v smer nogometa ves očaran nad žogami. Nje se ni prijel odnos drugih do teh virov hrupa , oni pa tudi niso še opazili,da njo panika hvata

Heraklit: "Psi lajajo samo na tiste, ki jih ne poznajo!


mayča

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 0
  • Brigitka in Nelči-Belči
Odgovori #62 : 03 Januar 2011, 12:13:32
Se strinjam s Polono, da je navezanost in povezanost med psi eden od poglavitnih vzrokov, zaradi katerega bi se lahko strah prenašal med psi.

Ampak kolikor ste napisali, je pa obenem, kot sem sklepala, precej drugih okoliščin, ki vplivajo na razvoj strahu (od same osebnosti, načina življenja, pogostost stresnih trenutkov, načina samoobrambe oz.samokontrole v stresnih trenutkih, ...).

Je sploh kdo tukaj na forumu, ki ima oba psa (ali več) streloplaha? Ali je ta kombinacija v manjšini?


Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #63 : 03 Januar 2011, 12:14:28
Pri meni sta oba.

battito animale


Jean

  • *
    • Prispevkov: 2.324
    • Točke: 6
Odgovori #64 : 03 Januar 2011, 12:22:37
Je sploh kdo tukaj na forumu, ki ima oba psa (ali več) streloplaha? Ali je ta kombinacija v manjšini?

Vsi trije moji so. Ampak ta strah izraža vsak na drugačen način. Pri novoletnem pokanju, če je bilo zelo glasno je Oli začela jezno lajati in se mi je zdelo, da je bila pripravljena iti kar v bitko.  :D Je bila tudi takoj pripravljena sprejeti priboljšek. Medtem ko Lyra je bila čisto nesrečna, se je hotela skriti, in je ni zanimala hrana. Bamm Bammu ni všeč, a ne dela velike panike. Samo hoče biti čim blizu mene. Lyra je najbolj boječa in občutljiva, tudi ko gre za grmenje, močan veter, celo dvignjen glas, a vsi se bojijo in ne marajo.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #65 : 03 Januar 2011, 12:23:01
Pri nas je postala streloplaha najstarejša psica, enkrat v srednjih letih. Čeprav so bili zelo povezani med seboj se strah ni prenesel na nobnega drugega.


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #66 : 03 Januar 2011, 12:23:39
Moj najstarejši je totalno imun, srednji je obupen paničar (na silvestrovo je zbežal  :'(), najmlajši pa je imun, le nikakor ne more razumeti, zakaj srednji paničari in je zaradi njega razburjen ter skače okoli.
Nekoč sem mislila, da je ta strah načezljiv, sedaj pa vidim, da ni.



Azu

  • Duck Tolling
  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 2.786
    • Točke: 55
  • The Red Dogs
Odgovori #67 : 03 Januar 2011, 12:26:46
Naša pokojna starejša psica je bila zelo streloplaha. Samo Wi in palček sta pa oba čisto imuna na strele (bilokatere). Oziroma Wi, če sliši strel iz puške, ko treniramo poskuša najt vir zvoka in pogledat če je slučajno kaj dol padlo in bo lahko kaj prinesla. ::)
Pri ognjemetih Wi še z ušesom ne migne in gre navadno kar spat ali se igrat, mali je pa sicer malo poslušal in gledal skozi okno, potem se je šel pa naprej igrat z igračko.

Laetus Canis - Varstvo psov v Ljubljani

Felix qui potuit rerum cognoscere causas.
(Vergil)


mayča

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 0
  • Brigitka in Nelči-Belči
Odgovori #68 : 03 Januar 2011, 12:42:12
Waw, zanimivo  :)

Lanabela: pa mogoče veš, zakaj je pri starejši psici prišel strah na plan?



Neyka

  • Novofundlanci so zakon!!
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 4.034
    • Točke: 26
  • Neon say: BU
Odgovori #69 : 03 Januar 2011, 12:44:39
Jaz imam sicer samo enega, ki ga petarde in grmenje ne ganejo sploh. Pok iz puške je zanimiv v stilu "od kod je pa tole prišlo" pa še to samo prvi pok na naslednje ne reagira. Sem pa vseeno opazila, da se poleg določenih ljudi obnaša drugače, kadar pokajo petarde. Npr. zraven mene na sprehodu je lahko mirno spuščen, vohlja okrog kot običajno, pride do mene, se lahko poigrava, vadiva itd. Ko je šel pa mali z njim na sprehod se je pa ob prvem pokanju meni nič tebi nič obrnil okrog in prišel domov. Še vedno brez panike, ampak očitno mu ni bilo čisto vseeno. Če je pa sam pa dremucka v uti ali na mizi.

telo medveda omiljeno gibčnostjo tjulnja; vesele in iskrive oči delfina ter srce, ki je bilo tako mehko, tako zvesto in tako polno ljubezni, kot je bilo lahko le srce novofundlandca!

http://myneon.webs.com
http://neyka-neon.moj-album.com


mayča

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 0
  • Brigitka in Nelči-Belči
Odgovori #70 : 03 Januar 2011, 13:18:17
Imam pa še eno vprašanje:

mogoče kdo zna razložit, zakaj vbistvu lahko pride kasneje do izbruha strahu? Kot si napisala za Veni, sčasoma vendarle pokaže paniko in neugodje ob hrupu...ampak zakaj? Kaj se vbistvu zgodi psu, da se prepusti strahu? Kaj je bila kaplja preveč, da so živci oz.samokontrola popustili?

Sicer predvidevam, da je za te spremembe potreben čas ( pri nekaterih psih se lahko zgodi tudi v enem samem trenutku), da če dobro opazuješ psa, da vidiš razliko v obnašanju, kako počasi prehaja njegovo občutenje situacije in počutje v nekontroliran strah in paniko...

Ma, tema se mi zdi ful zanimiva, vem, da je prilagojena vsakemu psu posebej, ampak če bi vsaj približno vedela, kaj se dogaja s takimi psi, bi lažje razumela kako do tega sploh pride.



sibila

  • *
    • Prispevkov: 2.006
    • Točke: 0
  • still more white...
Odgovori #71 : 03 Januar 2011, 13:21:05
No, pri nas tastarejša ni trzala dokler ji ni petarde razneslo skoraj pod taco, pol se je tri leta ful bala pokov, ampak samo petarde itd., ostalega ne.
Sedaj pa je kul že kaka tri, štiri leta, se sicer zdrzne, če ful vseka in vidim, da je pod stresom malo, ampak se takoj skulira. Smo v centru in se letos ni nobena nič sekirala zaradi pokanja, še huje, celonočnega popevanja pod oknom. :D
Tamala pa, ona je pa čisti odvisnik od mene, kadar se kaj zgodi 'sumljivega' je takoj pri moji nogi in 'toži' :), če ful poči se sicer malo zdrzne, ampak me takoj pogleda v obraz in, če rečem, da je kul in se obnašam normalno, pol je kul. ;)
No, zdrzne se, če res poči zelo, zelo blizu, drugače se več ne sekirata.
Tudi nisem opazila, da bi se sekirala za druge 'strelske' zvoke, se sicer zdrzne, ampak se takoj 'pobere' nazaj.
Najhujši zvok, ki jo je pa res prestrašil kot mladiča, obe no, je pa bila enkrat ena strara škripajoča samokolnica, je bil zvok kot iz vesolja, kaj takega še nismo slišali, takrat pa sta naredili cel rompompom. :D

No, tudi meni se drugače zdi, da sta bolj od mene odvisni pri teh zadevah kot druga od druge, ker tamala ni prevzela od tastarejše nobene njene slabe navade,
prej tastara kaj od tamale pobere. ;D   Načeloma opažam, da nasploh nimata nobene skupne težave, glih kontra sta, tam kjer ima ena kak 'problem' je druga totalno kul in obratno. Recimo tastara nikoli ni žrla po tleh, s tamalo je bil hud boj. :)
Pri lovljenu žog itd. je tastara prav nora, skočila bi kamorkoli, možgani totalno odpovejo, tamali nikoli. :D



deteljica

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 4.353
    • Točke: 35
Odgovori #72 : 03 Januar 2011, 13:23:48
Ena možnost je : "kar je preveč je pač preveč"(npr pade preblizu, odmev ali jakost, ali trajanje  naredijo svoje,)
druga: pes je vstal na levo nogo in mu je bilo samo še pokanja treba,
tretja: sočasno s pokanjem se je dogodilo nekaj, kar ga plaši in je povezal skupaj- (lahko je to tudi neprimerna reakcija vodnika).

U glavnem iz preventivnih razlogov jaz svoje nestreloplahe pse skrbno varujem pred pokanjem, kolikor pač je le možno, ker pes je živ organizem in se kot tak spreminja do smrti.

Heraklit: "Psi lajajo samo na tiste, ki jih ne poznajo!


sibila

  • *
    • Prispevkov: 2.006
    • Točke: 0
  • still more white...
Odgovori #73 : 03 Januar 2011, 13:24:52
Imam pa še eno vprašanje:

mogoče kdo zna razložit, zakaj vbistvu lahko pride kasneje do izbruha strahu? Kot si napisala za Veni, sčasoma vendarle pokaže paniko in neugodje ob hrupu...ampak zakaj? Kaj se vbistvu zgodi psu, da se prepusti strahu? Kaj je bila kaplja preveč, da so živci oz.samokontrola popustili?



Psi bi pač naj imeli določen prag vzdržnosti, odvisno od posameznika, kot pri ljudeh, eni imajo višjega, eni nižjega.
Ko je pač stres prevelik za normalno 'hendlanje' z njim, se pes odzove. Psi bi naj na stres reagirali na dva načina, flight ali fight, torej ali z grožnjo ali pobegom po domače. To je mišljeno za vse vrste stresa, ne samo pokanje. Bi pa naj bila ta dva načina prirojena, ne priučena. Mi je pa zanimivo, da isti pes lahko na različne vrste stresa odreagira drugače, torej po moje si v določenih situacijah ta odziv vseeno priuči in ni tako primaren.



sibila

  • *
    • Prispevkov: 2.006
    • Točke: 0
  • still more white...
Odgovori #74 : 03 Januar 2011, 13:26:39
Meni se zdi to, kar sem jaz opisovala kot naučen odziv to kar deteljica opisuje pod točko tri, sploh, če gre za to, da se je pojavilo v kasnejšem obdobju. :)

Prvi dve točki se mi pa zdita bolj posledica pasjega karakterja.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #75 : 03 Januar 2011, 13:35:13
Pri nas je šlo verjetno za "kar je preveč je preveč" varianto, čisto točno ne vem kaj se je zgodilo, vsekakor pa se je zgodilo, ko je imel nečak rojstni dan, mene ni bilo doma, psi so bili zunaj, mulci pa so si dali duška s pokanjem. Silno me ima firbec, kaj so počeli, a mulc molči kot kamen še danes, po več kot 10 letih. Vsekakor se je prej preverjeno strelomirna psica začela bati vsega, kar je bilo povezano s smodnikom, ostalega ropota pa čisto nič ne. Strah se je potem par let za vsako novo leto prilično okrepil, dokler nisem požrla trme in ji začela dajati tabletline. potem je spet trajalo par let, da se je počasi nehala bati.

S to opombo, da je njo sicer bilo izredno strah in je vidno trpela, vendar se strahu ni prepustila (beri: je zdržala streljanje med poslušnostjo, med  prednovoletno kanonado se je obvladala kljub strahu, nikoli ni panično bežala).


zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #76 : 03 Januar 2011, 13:52:46
Moja je streloplaha, ampak je spet primer zase.

Ne vem točno kdaj se je vse skupaj začelo, ker od začetka ni bilo problemov. Tudi reševalski predizpit je opravila s pokanjem plašilne pištole. Mislim, da se je problem pojavil enkrat, ko so par metrov stran v zrak vrgli celo serijo ognjemetov in se je ful ustrašila. Možno, da sem takrat tudi sama narobe odreagirala, samo se ne spomnim točno kaj je bilo :)

Če grmi in je doma, gre ležat v svoj "brlog" pod stopnicami. Če grmi in smo zunaj ali treniramo iskanje, ni panike.
Če pokajo petarde ali ognjemeti in je doma, gre ležat v brlog ali nekam v mojo bližino, ob tem pokanju se lahko tudi zamoti s trikci in sprejme hrano. Letos je bila preveč v stresu le za polnoč, ko je zelo pokalo in takrat je šla ležat pod mizo in čakala da bo mimo. Ob vsem tem se ne trese in ne diha skozi usta.
Če je na treningu iskanja in padajo petarde normalno dela, a slabše laja. Zadnjič sem ugotovila, da jo občasni glasni poki petard na poslušnosti ne motijo. Bi se pa skoraj sigurno prestrašila in se zaprla, če bi dosti blizu šla v zrak serija ognjemetov.
Če sva na sprehodu in v bližini mečejo ognjemete, pokajo petarde se vidi, da je prestrašena in želi stran, a se zna po koncu pokanja tudi sprostiti.

Pri strahovih je tako, da se nadgrajujejo, če jih je več zaporedoma. V eni knjigi sem prebrala, da jo to obrambni mehanizem. Kot, če se voziš po cesti in se par metrov od tebe močno zaletita dva avtomobila. Ustrašiš se, sproščajo se hormoni stresa (ki ti v naravi recimo rešijo življenje) utrip se poveča, hitro dihaš in tako dalje. Če se pelješ naprej in se še enkrat zgodi podobno, se strah še stopnjuje. Ko naslednji dan sedeš v avto, čakaš na semaforju in v bližini recimo nekomu pade neka težka kovinska stvar na tla, veliko bolj burno odreagiraš nanj, kot bi sicer, ker je raven stresnih hormonov od prejšnjega dne še vedno povečana.
Zato svetujejo, da pri takšnih zadevah, če je možno, psa kakšen teden ne izpostavljaš več temu česar se boji, ampak počakaš, da se hormoni umirijo in potem počasi začneš dodajati strašne stvari.

Pri Ginny sem to opazila par let nazaj, ko se je zaradi serije strašnih zvokov začela bati tudi zvoka klikerja, ki ga pozna že celo življenje in je vedno povezan z dobrimi stvarmi. Strahovi so se nalagali nekako tako: najprej je bila močna nevihta z grmenjem, potem nekaj pokov v bližini, zapiranje kovinskih vrat, kliker. Takrat me je sicer ful ujezilo, ker je zgledalo kot da se je naenkrat začela bati nečesa, a v bistvu se je strah skozi cel dan nalagal.

No, od tega je minilo že nekaj časa in z veliko vaje se stvar obrača na bolje. Če ne bi potrebovala strelomirnega psa zaradi reševalskih izpitov, se s tem najbrž sploh ne bi ubadala in bi pač nekako preživela tistih 14 dni decembra v strahu.

Za drugega psa pa ne morem povedati, ker ga nimam ;D

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


mayča

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 0
  • Brigitka in Nelči-Belči
Odgovori #77 : 03 Januar 2011, 14:07:08
No, vsekakor je kakršnikoli nenaden pok, hrup stres za psa.
Odvisno je od posameznika, kako ta stres obravnava (duševno, telesno, emocionalno) in koliko je individum sploh sposoben prenest ta napor.

Ja vsekakor je preventiva boljša in ne izpostavljat psa zanalašč na "bojno" polje.

Skratka, izbruh nekotroliranega strahu je povečini posledica zunanjih dejavnikov (ko je preveč, je preveč), ko prizadanejo "oslabljen ogranizem" (pes je vstal z levo nogo, je bil v situaciji, ki mu je bila že tako ali tako naprijetna), in le-ta ne zmore več samoobrambe/samokontrole.

Sem pa mnenja, da sta ta dva načina (flight or fight) reagiranja edina takrat, ko ni več samokontrole, ko duševno stanje odpove in ostane le še avtonomni živčni sistem, ki obvladuje telo. Ta pa potem na podlagi karakterja odreagira tako ali drugače.

Torej, glavna stvar pri vsem tem je, da je pes v dobri kondiciji, tako psihični kot fizični, da ima svojega zaveznika (lastnika), ki mu zaupa do te mere, da v kolikor je lastnik miren v stresnih situacijah, prevzame pes njegovo mirnost in ohranja kontrolo nad svojim telesom, umom in čustvi (strahom).


To, da je več psov v gospodinjstvu, ni nujno, da se strah prenaša iz psa na psa.

Odvisno spet, kako dobro nalogo zaveznika je lastnik opravil. V kolikor je en pes bolj navezan na drugega psa, kot na lastnika, je verjetnost večja, da če v stresnih trenutkih "idol" zataji, bo tudi "fan-oboževalec" prevzel nase del stresa, čustev. Ja? Ne?

Ampak glede na to, da ste tukaj povečini vsi, ki se na polno ukvarjate z vsakim svojim psom, je težko potrdit oz. zanikat, ali se streloplahost prenaša med psi.


EnNa

  • *
    • Prispevkov: 421
    • Točke: 0
Odgovori #78 : 03 Januar 2011, 14:42:18
Pri nas je tako, da se starejši trije sploh ne bojijo pokanja in ga (če ni res preveč nadležno-npr za novo leto ob polnoči, ko poka 1 uro skupaj) brez problema prespijo. Najmlajša je pa druga zgodba in se prav panično boji že samo 1 poka... Sem mislila, da bo pogruntala, da, če ostali 3 ne reagirajo, da se bo tudi ona malo umirila pa zaenkrat še ne pomaga :-\ Je pa smešno, da je pa še vseeno lahko... Tako, da malo omilim situacijo s tem, da ji dam vsakič, ko poči briket (brez kakršnegakoli prigovarjanja) in do sedaj je to malo pomagalo. Ko smo zunaj je pa zaenkrat ne moti ??? Ko je bila pa še mladič (2 meseca) je pokanje za novo leto tudi malo ni motilo... Pa od takrat ni imela nobene slabe izkušnje pa se je vseeno začela zelo bati...

Bolj kot spoznavam ljudi, bolj ljubim pse (CHAMFORT)
"Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti...
http://www.youtube.com/user/vabavaimu


Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #79 : 03 Januar 2011, 15:09:04
Po mojem, ce ima pes prirojeno streloplahost, se bo ta enkrat izrazila (sem nekje brala, da baje do 4. leta) - tudi moj recimo se prvo novo leto ni bal, potem pa ja... pa se mu ni nic takega zgodilo, pa tudi ne vem, da bi kako ful drugace reagirala, da bi jaz to pri njemu potencirala. Mala je pa itak bolj obcutljiva na zvoke ze od zacetka.
Mogoce je res odvisno od tega, kako se kopici stres, kot pri alergijah recimo...

Tudi ce ni streloplah se bo pa po mojem vsak pes, ki nima ravno zivcev iz titana in je bil vzrejen za se fajtat z medvedi, zacel bat, ce mu bo pocila petarda pod nogami.

Vem za en primer, da je pes, ki je bil navdusen nad pokanjem, "pomagal" drugemu, da se ni vec sekiral. Ampak so tudi cloveski clani krdela vse od zacetka v bistvu pravilno reagirali in se strah pri tem drugem ni imel moznosti pretirano razvit, ampak so ga uspeli desenzibilirat.




battito animale


kamy

  • *
    • Prispevkov: 341
    • Točke: 0
Odgovori #80 : 03 Januar 2011, 15:12:38
Mi imamo tri terierje in raznoraznih obnovoletnih pokov se ne boji nobena. Sicer živimo na vasi, kjer ni tako glasno kot v mestu, vendar tisti dan dva ob novem letu tudi ni čist nedolžno. V bistvu je v tej najmlajši največ nagona in ko sliši pok je galama beri lajež(kao tega je treba raztrgat  ::)), ponavadi ji potem ostali dve sledita… Je pa imela ta najstarejša enkrat obdobje, ko se je ful bala žaluzij na oknih(sem prav gledala zjutraj, ko sem jih vlekla gor, da ni preveč zraven) vendar je tudi ta faza v roku nekaj mesecev izzvenela.

Na splošno glede slabih oz. dobrih navad, ki se prenašajo med psi, ki živijo skupaj, pa pri nas nisem zasledila nič za kar bi lahko rekla, da se je preneslo od ene na drugo(mislim v smislu, da bi druga sama od sebe začela nekaj kar dela prva), ker ko zlaja ena so ostale itak takoj zraven :D, pa jih imamo res večinoma skupaj, razen ko z njimi delamo.




5rca

  • *
    • Prispevkov: 5.773
    • Točke: 4
  • Venka
Odgovori #81 : 03 Januar 2011, 17:13:46
Mislim, da se je problem pojavil enkrat, ko so par metrov stran v zrak vrgli celo serijo ognjemetov in se je ful ustrašila. Možno, da sem takrat tudi sama narobe odreagirala, samo se ne spomnim točno kaj je bilo :)

Jaz mislim, da je bilo pri Veni isto. Je prišla na balkon, ko so sosedje začeli s serijo raket pa je po mojem od takrat naprej potem panična. Pa mislim, da jo je bolj strah tega zvoka rakete kot pa petard (čeprav, če jih je cel kup ena za drugo, je isto panika). Se pa navadno odzove z lezenjem v naročje, sopenjem in tresenjem. Navadno vse tole ignoriram. Če je prehudo, jo dam ponavadi v boks, ker se tam počuti najbolj varno pa počakamo, da jo panika mine (enkrat sta se s Simoninim Benom skupaj zbasala v boks in se tam skupaj tresla).


cacy

  • *
    • Prispevkov: 3.427
    • Točke: 4
  • Bode, Lin, Arriel in Dreamy
Odgovori #82 : 03 Januar 2011, 17:16:35
Ojla

Pri nas se haski panično boji pokanja, grmenja, bliskanja in fotoaparata (fleš)  ::)
Prvo leto se Bode ni nič bal, naslednje leto pa je očitno od Drima pobral ta strah (ni nikoli se nič tazga zgodilo) in ubistvu je zdej skoz enako paničen ko je novo leto, kot haski. Grmenja se boji samo če je res močno poči. Za novo leto pa se mi zdi da je vsako leto večji strah.
Letos sem mu dala ena tabletke (zeliščne) in so mu res pomagale, prav tako sem jih dala haskiju, ampak njemu niso tok zelo pomagale.
Sem pa Bodeja za novo leto ločila od tamale, ker sem se bala da bi na njo prenesu ta strah. Ona je brez problema preživela vsa pokanja. Če je kdaj ful počilo se je malo raz*izdila, to je pa tud vse.
Jst mislim, da se lahko ta strah prenaša iz enga psa na druzga. Vsaj tak občutek em dobila.
Te petarde bi blo za ukint!



5rca

  • *
    • Prispevkov: 5.773
    • Točke: 4
  • Venka
Odgovori #83 : 03 Januar 2011, 17:31:21
No, pri nas je ravno zdaj konkretno pokalo. Veni se ni pustila motit, AC je napiz**la pokanje in naprej počela svoje. Tako da očitno Veni ni tak hud primer (ali pa jo res motijo samo rakete) ???


čara

  • *
    • Prispevkov: 8.251
    • Točke: 7
  • Obožujem pse!
Odgovori #84 : 03 Januar 2011, 17:54:55
Rakete so "hudič" to bliskanje marsikatero žival straši-od pomladi do jesni vztrajno lovimo teleta po vasi, ko se splašijo in podrejo pastirja.
Se pa lani bina ni tako bala-ni blo sicer všeč, ampak od nevemkdaj se boji pokanja. Mislim da od takrat, ko je slišala pok zračne puške blizu (bila je že pred tem ustreljena z zračno puško-metek je vet iz jezika dobil). In zdaj se praktično vskega poka boji, neviht tudi, še bolj se je spotenciralo, ko naju je dobre pol ure hoje od doma ujela močna nevihta z zeeelooo glasnim pokanjem (se tudi jaz bojim neviht)...je bla kar panika ja.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


mayča

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 0
  • Brigitka in Nelči-Belči
Odgovori #85 : 03 Januar 2011, 18:14:18
V kolikor je lastnik miren in to mirnost prenaša na psa ob stresnih trenutkih, je lahko tudi obratno.

Ljudje smo tudi samo živa bitja, ki prav tako kot psi doživljamo stresne trenutke, poznamo in izražamo osnovna čustva, med katera spada tudi strah. In če je lastnika nečesa strah, pes to začuti in lahko prenese ta strah tudi nase. Spet pa je odvisno od povezanosti, zaupljivosti, karakterja psa, itd.

Če je pes bolj samostojen, da zaupa svojim občutkom, bo verjetno težje prenesel občutke drugih nase. V kolikor je pa pes popolnoma duševno in čustveno odvisen od lastnika, bi znal pa od njega pobrat tudi strahove.

No, ampak če nekak zaokrožim debato na moja vprašanja, bi rekla, da se strahovi prenašajo med psi bolj redko (verjetno obstajajo izjeme), za sam razvoj veličine strahu oz. izbruha nekontroliranega čustva pa je odvisno od vsakega posameznika, od načina življenja, od lastnika psa, sitaucije, itd. Za ta problem, pa je potrebno določit rešitev individualno, dodobra raziskati okoliščine, nato pa potrpežljivo, postopoma premagovati stresne trenutke do te meje, da bo pes imel kontrolo nad sabo in strahom.

Hvala vsem za odgovore!  :)

Pa čim manj strašnih in stresnih trenutkov vsem!


Ewe

  • *
    • Prispevkov: 1.223
    • Točke: 1
Odgovori #86 : 04 Januar 2011, 15:04:22
Starejši se že od nekdaj zelo boji pokanja, prvo leto je tudi pobegnil. Je pa zelo bolj umirjen, če je ob meni naprimer ali pa če je sam v kateri sobi. Tamala pa je malo čudna, ker prvo leto se je na smrt bala ni hotela jest, pit, lulat in nasploh se sploh premaknit... samo na postelji si je naredila gnezdo, da se je ven ni nič videlo. Se je pa ustrašila predvsem te "svetlobe" oziroma raket in ne poka, ko smo bili na sprehodu, ker ko je bila notri je cel čas gledala po zraku, kje je kakšna raketa in se je posledično tudi poka potem začela bati. Lani in letos pa kot, da nič ni. Tudi igra se in sploh ne reagira. Lani sem imela spuščene žaluzije in TV/glasbo malo bolj na glas, letos pa nič in je na srečo nič ni bilo strah.
Drugače pa je imuna na grmenje, streljanje, veter...itd. Je pa grozno, če kdo povzdigne glas (pa ne na njo).


Florinca

  • Mali Pesjanar
  • **
    • Prispevkov: 2.154
    • Točke: 15
Odgovori #87 : 04 Januar 2011, 16:16:03
Zanimivo, kako nekateri psi povežejo stvari. Tudi jaz sem mislila, da se lahko streloplah pes "naleze/umiri" ob skuliranem psu, pa očitno ni tako. Verjamem, da je streloplahost dedna in se bo slej ko prej pokazala.
Moja nikakor ni streloplaha in edino česar se resnično bojim, je, da bi ji kdo iz objestnosti vrgel petardo pod tace.
Sem pa opazila, da se v primerjavi izpred 15 let veliko manj poka. In krajši čas. Zdaj so bolj moderne rakete, ki ne počijo tako glasno, pa še nekje daleč v zraku. Dejansko je veliko bolje kot je bilo pred 10 ali 15 in več leti.   


Kristinca & Florinca


rapgirl

  • *
    • Prispevkov: 2.898
    • Točke: 9
Odgovori #88 : 04 Januar 2011, 16:23:44
Ajka se je začela bati, ko ji je nekdo pri 2eh letih vrgel petardo za njo in je ni videla.  >:( Sedaj imamo vsako leto probleme. Pan se je začel bati lani in letos, vendar ne toliko kot Ajka, se pa vidi da se jih boji in recimo ko poka noče it lulat.


Zanimivo, kako nekateri psi povežejo stvari. Tudi jaz sem mislila, da se lahko streloplah pes "naleze/umiri" ob skuliranem psu, pa očitno ni tako. Verjamem, da je streloplahost dedna in se bo slej ko prej pokazala.
Moja nikakor ni streloplaha in edino česar se resnično bojim, je, da bi ji kdo iz objestnosti vrgel petardo pod tace.
Sem pa opazila, da se v primerjavi izpred 15 let veliko manj poka. In krajši čas. Zdaj so bolj moderne rakete, ki ne počijo tako glasno, pa še nekje daleč v zraku. Dejansko je veliko bolje kot je bilo pred 10 ali 15 in več leti.   

Potem pa bi mogla biti letos v Kranjski Gori, ko je že od 18 naprej pokalo (govorim prav za novo leto), pa od polnoči do 2eh zjutraj je bilo kot na Soški fronti. Ne mi govorit da ne pokajo, ker gor je bilo grozno!

"A dog can express more with his tail in minutes than his owner can express with his tongue in hours."


Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #89 : 04 Januar 2011, 16:28:14
Meni se je tudi letos zdelo neprimerljivo hujse kot lani - mogoce res ne po trajanju, ampak po intenziteti pa :-X cela vojna :-X

battito animale