DRAGI MOJ TAMAR
...PO 12 letih si se odločil , da ti je dovolj pasjega življenja in na mojo žalost si odšel.za vedno..vedla sem da se približuje ta trenutek ampak nisem bila pripravljena to sprejet...da bi vedel kako me je zabolelo v prsih ko si dobil inekcijo za zaspat..ko sm držala mojo roko na tvojem srčku in čakala da neha bit...hotela sm bit s tabo do zadnjega,,,da veš da te nisem zapustila in NIKOLI te ne bi..hotela sem te odpeljati stran in te pokopat nekam ampak mi niso pustili..
...huda je brez tebe moj Tamar...sanjam te kako se sprehajava...kako loviš storže in čakaš kdaj ti bom vrgla drugega.kako čakaš kdaj ti bom dala tvojo kost za glodat..
..ko se zbudim pa te ni...in takrat nastopi ta praznina ki jo mam v sebi...ki si mi jo pustil
sploh ne hodim več na sprehode ker mi manjka tvoja družba...in na momente sm jezna na tebe...lahko bi počakal še malo...vsaj še malo...zaradi mene
.... tolažim se s tem da si nekje v pasjem raju...dolga peščena obala in morje da lahko skačeš kolikor te je volja v vodo pa seveda mnogo dobrih samic okoli tebe ...upam da ne delaš kakšno galamo gor in da si priden
...pa da čakaš mene...tvojo najboljšo prijateljico ki te ima rada
ciao moj Tamar.. se vidimo