Uff, Angel, tolko kot maš pa ti svobode in demokracije v domu, pa zlepa ne poznam nobenega, samo srečna si lahko 
.
in tudi sem
sicer so bili začetki težki...1. mamin psiček pri mojih 4 letih in pri 10 letih težko pričakovani hrček...živel 3 leta potem pa pol leta jok.Tako, da so bili kamlu zatem še en, pa še en- pa še en -pa na vsake par let jok...tako da smo se potem odločili za činčilo, ki ima kar lepo dobo življenja. Papagajčka sploh nerabim omenjat, on pač more bit
...mama pravi da je maskota naše familije. Star je 21 let, dobili sta ga pa sestra in mama, ko mene še ni bilo.
nato smo imeli bolno želvico iz Tukana...in je kmalu poginla ( seveda da nism vedla da je bolna ko sem jo kupila) potem pa so bili tukaj že prašički...oz. kupila sem eno, nastala sta še 2
(nisem imela pojma o tem) in to da jih nisem imela srca oddat mi oče nebo NIKOLI odpustil! Vsakič ko jih zagleda mi pravi: si me dobr potegnila za nos.
ribice so prišle v kompletu z zunanjim ribnikom pajka pa kot darilo ^^
Kobilco pa je oče odkupil od bratranca,ki ni vedel kam z njo, ker mu je ob kotitvi pogiili kobila in žrebiček. Tako bi moja Atena ostala sama in nato smo jo malo testerali in ugotovili kako sposobna je za dresuro in preskakovanje. In konj je žival, ki jo oče ne da od sebe pa da se svet sesuje. Ravno to mi je tako zanimivo, da čez njo pa nima ene same besede
mogoče zato ker je nimam doma
potem pa prosjačenje in teženje za eno samo (izgleda nedolžno ...pa ni) besedo: Ja, imej tega psa sem potrebovala 7 let in tako prislužena psička, ki je nebi imela če nebi bila ta pasma tako zelo ušeč tudi fotru
v 7 letih sem se pa tolk naučila o psih da je groza...ko bi mi še matematika tako šla ^^ ampak je prav, da se za takšne stvari odločamo počasi
in ta roman se bo za kakšnih 5 let zaključil, ker čene me boste videli v Novicah brez glave na prvi strani časopisa