Vsi, ki ste proti rodovniški vzreji ste pomoje že v osnovi zgrešili, saj se na tem forumu ne zbiramo vzreditelji masovne proizvodnje, ki jim je cilj zaslužek ampak se zbiramo ljudje, ki smo v prvi vrsti ljubitelji psov, ki se z njimi tako ali drugače aktivno ukvarjamo in ki nam je druženje s podobno mislečimi v veselje (isti tiči v kup letijo)
In vsi ti vzreditelji, ki so na tem forumu in so aktivni v tej in podobnih debatah imajo morda 1 leglo na dve leti, ali pa še manj, Lanabela recimo tule sodeluje že nekaj let, ne vem če ne kar prav od samega začetka in se ne spomnim, da bi kdaj oglaševala kakšno leglo. In vsi ti so/smo težko zaslužkarji. In vsi te vzreditelji če pogledate v teme ali jih vprašate tudi opravijo vsa predpisana testiranja, preglede + še kakšnega dodatnega samo zato, da bi bili prepričani, da je vse ok in bodo vzredili zdrave mladiče. Saj tem ni cilj samo prodat mladičev ampak nekomu, s tem psom polepšat življnjenje, da bo dober sopotnik na sprehodih, pohodih, pri delu, ali samo dober in zdrav družinski član.
Problem pa je v psarnah kjer je 5, 10 in več psic, kjer ima vzreditelj legla eno za drugim ali več legel hkrati, občasno pri kakšnih vidim, da istočasno skrbijo za 20 mladičev
in takrat se tudi jaz osebno konkretno zamislim nad takim vzrediteljem
. Naše zadnje leglo je štelo 9 mladičev in lahko povem, da je če hočeš za vseh 9 maksimalno poskrbet se z njimi ukvarjat, jih nosit lulat ven na travo, vse navajat na ovratnico, povodec, itd. full time job! In ne, ne predstavljam si kako to poteka pri 20+ mladičih. In ponavadi so ti vzreditelji problem. Ti, ki imajo masovno proizvodnjo, ti ki opravijo le preglede, ki so osnova za pridobitev vzrejnega dovoljenja, ti ki imajo mladiče zaprte 24ur/dan v kleti v kotilnici ali pesjaku in jim dvakrat na dan vržejo brikete, še vedno pa so to rodovniški vzreditelji. In zato prosim, da začnete ločevat zrnje od plevela in nehate metat vse v isti koš.
Tisti, ki mladičem kuhamo, kupujemo najboljše meso in brikete, tisti, ki mladičke navajamo lulanja zunaj, tisti, ki smo 24ur/dan na voljo bodočim lastnikom, ki se jim pojavi 1000 in 1 vprašanje, tisti ki nas zvija v želodcu ko mladički odhajajo in nam ni prva misel, da naj se hitro spokajo, da bomo prešteli zaslužek sigurno nismo/niso problem.
In za psico, ki sem jo jaz kupila skoraj 6 let nazaj v tujini sem dala 1000€, in če me kdo danes vpraša ali bi še enkrat dala toliko denarja? Ja, bi definitivno! Tudi več, ker sem z nakupom te psice dobila tudi odlično prijateljstvo, ker sem s tem tudi jaz postala bogata, kot bi rekla diva. Ker se je med nami za 1000€ spletlo čudovito prijateljstvo, ki bo sem sigurna, trajalo tudi ko te psice ne bo več med nami. In čeprav nas loči več kot 1000km, vsako leto vsaj nekaj dni preživimo skupaj. In saj veste kaj pravijo "prijatelja ne moreš kupiti". In res ga ne moreš, lahko pa ob odločitvi za psa in pravega vzreditelja, dobimo veliko več kot smo pričakovali.