Je torej splošen vtis, da so te bolezni in deformacije vedno bolj razširjene torej napačen? Se to omejuje le na določene pasme (in zakaj)? Ali pa je ta vtis pravilen?
najprej: gledati moraš vsako pasmo posebej, ker je situacija pri vsaki drugačna.
Potem: danes so dedne bolezni inn. Močno precenjene, zaradičesar se pogosto izgubi celotna slika.
Upoštevati je treba, da je diagnostika napredovala, pa se diagnosticira bolezni, ki se jih pred parimi leti še ni dalo.
Poleg tega to pomeni tudi, da je moč odkrivati pse, ki določeno bolezen prenašajo, a so povsem zdravi - česar prej tudi ni bilo mogoče. Bolezni, ki so posledica enega spremenjenega gena in zanje obstajajo testi (večina dednih očesnih bolezni, nekatere presnovne bolezni) je moč dokaj hitro spraviti pod kontrolo. Drugače je pri boleznih, ki se dedujejo kompleksno in pri katerih se prepleta vpliv dednosti in okolja. Pri kolčni displaziji recimo se lahko pri neki pasmi slika vse pse namenjene za vzrejo, izloči se vse z določeno stopnjo displazije (na posnetku, v realnosti so to še vedno psi brez vidnih težav), pri ostalih pa se pazi na kombinacije. Zaradi česar se je število prizadetih psov pri pasmah, ki so bolezni podvržene zmanjšalo, izginila pa bolezen ni in verjetno tudi ne bo. Ker bi za realno sliko morali imeti RTG ocene ne samo za direktne prednike ampak tudi za vse ostalo sorodstvo (torej bi morali biti pri letu in pol slikani in ocenjeni vsi mladiči v leglu več generacij nazaj). Poleg tega gre, kot že rečeno za bolezen, na katero močno vpliva tudi okolje.
Na splošno pa bi lahko rekli, da se je stanje pri nekaterih pasmah (mislim v celoti, ne samo pri nas) stanje močno izboljšalo, nekatere so izrazito zdrave že od nekdaj, pri drugih stanje bolj ali manj nespremenjeno, pri nekaterih so se pojavili novi problemi, ki jih prej ni bilo zaznati.
vedno so najbolj na udaru popularne pasme. Iz zelo preprostega razloga: popularna pasma ima ceno, mladičev ni težko spraviti v denar, pa se za vzrejo odločijo tudi taki, ki jim je edini motiv zaslužek. V takih primerih se ne naredi za zdravje prav nič več kot to, kar je obvezno in čemur se nikakor ni moč izogniti. Tudi se v takih pogojih nekateri samci zelo veliko uporabljajo. In če se kasneje izkaže, da je ta hiperpopularen samec prenašalec neke bolezni, imaš v hipu problematično večino populacije.
Pa še nekaj: pri pasmah, za katere obstajajo zelo zavzeti vzreditelji, ponavadi združeni v pasemske klube (mislim v svetovnem merilu) naredijo za zdravje svoje pasme zelo veliko, plačujejo tudi raziskave, s katerimi se odkriva dedne boleznim njihov način dedovanja in se če je možno naredijo tudi testi (dedovanje iste napake je pogosto pri različnih pasmahrazlično). In če gremo gledat značilne bolezni za te pasme bomo našli dolg seznam. Čeprav so nekatere od teh bolezni zelo redke, druge pa niti ne povzročajo hujših težav.
Pri pasmah, za katere nihče ne naredi kaj dosti, je seznam bolezni kratek - napisano je samo tisto, kar dejansko povzroča hude probleme, ali pa preprostoi piše, da dednih bolezni nima.