Ma saj ni treba liste sestavljat, pač upoštevat neka osnovna pravila, ČE se že človek odloči vzet mladiča iz nerodovniškega legla.
Pogoji so, da:
- lahko mladiče obiščeš na domu in si vzameš čas za ogled legla in okolja
- imajo urejeno kotilnico
- je pasja mama v dobrem fizičnem stanju (ne izstradana ali povsem izmučena, brez kakih poškodb, garij itd., redno oskrbovana, kvalitetno hranjena, dobro socializirana)
- vidiš, kako in koliko se lastniki s psico in mladiči ukvarjajo
- imajo nekaj osnovnega kinološkega znanja in znajo poskrbeti za socializirajo mladičkov (jih navajajo na druge živali, tuje ljudi, otroke, različne podlage, igrače, zvoke, etc.)
- so mladički čipirani, imajo potne liste in potrdilo o cepljenju ter da so razglisteni (v tem primeru lahko lastnikom povrneš stroške cepljenja/čipiranja recimo)
- izveš razlog, zakaj je do legla prišlo (je bilo načrtovano ali ne, kdo je najverjetnejši oče)
- tudi njih zanima, v kakšen dom mladiček gre in se jih ne poskušajo samo iznebiti
- mladičke ODDAJAJO, ne PRODAJAJO, in zahtevajo maksimalno stroške cepljenja/čipiranja
...pa še kaj bi se našlo. Itak da nisem naštela vsega, pa še to je čista utopija
ampak ta seznam že kar s prve roke izključi tiste tahude šteparje. Seveda ne garantira zdravega psa ali kaj takega, ampak vsaj veš, da z nakupom ne podpiraš mučenja živali.
Se pa spomnim tudi jaz še tistih tapravih vaških mešancev, res so bli zanimivi. Enega smo imeli, moj stric je imel eno luškano majhno psičko, mi pa njenega mladiča. Bil je srednje velik, sploh ni bil podoben neki specifični pasmi, izjemno brihten in tudi zelo samosvoj, je pa seveda lahko prosto šetal po vasi, ker takrat še nismo meli ograje. Ne spomnim se, če je kdaj imel ovratnico na sebi ali bil cepljen. Naslednja psička, ki jo je stric imel, je bila tudi blazno zanimiva, izgledala je malo kot lisica, bila je precej neukrotljiva in ko je bila breja, si je skopala brlog za mlade, čeprav so ji pripravili prostor.
