Pa navsezadnje razumem, v tej debati sodelujejo večinoma vzreditelji in so sklepi domala logični, da se nasprotuje vsemu kar postavlja pod vprašaj ceno ali papir
NISEM vrzreditelj in ne nameravam biti. Vseh v tej debati ne poznam, poznam pa osebno tu 2 osebi, ki ti tudi poskušajo dopovedati in NISTA vzreditelja, ampak s psi delata.
Kar se pa tiče ostalega zgoraj, dokler bodo nekateri tako pavšalno metali v isti koš vsa nerodovniška legla in šteparje oz. preprodajalce, je itako brezpredmetno riniti naprej.
Davor, pa res ne prebereš vsega, kar se trudimo ti napisati, vseh primerov... Ko dam pozitiven primer, rečeš, da gre za ideološki idealizem. Slabih primerov ne vidiš. Poglej, nerodovniško in preprodajalec hodi z roko v roki. En je rejec, ta drugi pa je tržnik, ki to prodaja s popusti in akcijami. Namreč NIHČE, ki vzreja rodovniško, po pravilih, ne bo svojih psov preprodajal z Matošem. Se pa dogaja, da to počno nerodovnikarji (z ljubeznijo, da se razumemo). Primer moje prijateljice: želeli so si psa. Gledali so knjige, čisti začetniki, najbolj všeč jim je bil kuvaš. res, super za začetnike. Ampak so to idejo opustili, ker kuvašem v 6 letu starosti v glavi zraste kost in postanejo agresivni. Jezus. No, pač bili so začetniki in če so na to foro padli, res bolje, da kuvaša niso nabavljali v urbano okolje. Pa so potem pristali na labradorcu. Niso dolgo iskali, našli so oglas. Dobili so se nekje na bencinski pumpi. To je bilo pred 9 leti, ampak nekako se mi zdi, da je bil ta konkatk Matoša. Torej preprodajalec, ki je posel uredil, psa pa je na pumpo psa pripeljal kao rejec iz Hrvaške. In ja, kvaliteta res do nebes. Pes je ogromen, agresiven do samcev in s tako hudo displazijo, da je bil že ne vem kolikokrat operiran, zadnje par let pa tako in tako ne more več po štengah. Torej ja, preprodajalci in nerodovnikiški gredo z roko v roki.
Pa poglej še iz druge plati. Recimo zakaj jaz ne bi nikoli vzrejala? Ker bi se mi zmešalo od skrbi, kdo bi dobil moje mladičke. Ker bi hotela bodočega lastnika preveriti z FBI-jem in potem v dom še vgraditi nadzorno kamero... Prodala (ali celo dala) bi jih v roke le osebnim znancem, pika. Zato jaz nisem in ne bom vzreditelj. Takim nerodovniškim pa je vseeno, kdo bo dobil njihovega mlkadička, pripravljeni so se legla odkrižati celo s pomočjo preprodajalca.
Drug primer je nečakinja naših družinskih prijateljev. odločila se je da bo imela njihova bernska nerodovničarka leglo. Da bodo mladički. Torej na pamet ji je padlo, da bi gledala neka bitjica, kako cuzajo in to si je lastnoročno uresničila. Imela leglo, spet nerodovniških. Pa se je njen oče moji mami na eni družinski fešti hvalil, kako je njihova lepa, bla bla bla. IN ji povedal, da ji je zjutraj dal jesti špeh iz človeške prekajene šunke. Razumeš, špeh, ker drugega ni imel!!!!!!!!!!!!!!! Špeh, 20x presoljen, da bi ladvice katerrega koli psa to prenesle. Če se njemu odrezki šunke zdijo dober obrok, kaj misliš, da so ti mladički v leglu jedli? A misliš, da jim je kotilnico naredil, če še za hrano nima? Mislim, groza!
V tem istem kraju, kjer živijo ti pošteni ljubiteljski rejci ima malo šolo moja kolegica. In potem mi razlaga horor zgodbice, kdo oz. kaj pride k njej v malo šolo. Možakar, ki ima kuzlo, kao nemško volčjakinjo, ki v isti sapi, ko pove, da je nerodovniška, reče da 'naša je pa šampionka'. Za 3-mesečnega mladiča to reče. Ker je bojda njena mama bila enkrat na razstavi. Potem hodi v malo šolo frfčafela, ki ima kuzlco in že v mali šoli napove, da bo pri 7 mesecih imela ljubiteljsko nerodovniško leglo. Z ljubeznijo. In ga je res imela, razumeš, pri sedmih mesecih!!!!!!!!!
Potem je bila na forumu enkrat ena najstnica, ki je imela nerodovniško kao labradorko. In je prišla na forum vprašat, če ima lahko mladičke v pesjaku, ker starši ne dovolijo legla kjerkoli v hiši. Razumeš, ena špelca, ki nima pojma o pojmu, sploh ne ve, kaj mladički potrebujejo, samozavestno napove leglo z nerodovniško kuzlo. Bogsigavedi, koga si je izbrala za očeta. In so jo prepričevali, naj tega ne stori, pa ne vem, če je zaleglo.
Potem je bila na forumu zgodba spet ene koze, ki je začela spraševati o dobermanih. Da bi ga drug teden mela. Ji je vseeno, če je rodpovnik. Pa so ji vse razložili, kaj in kako, jo prosili, naj premisli in počaka. No, pa je čez en teden prišla nazaj z ne vem kolk mesecev starim kao dobermanom. Ampak tu se groza še ne konča. V glavo si je vbila, da mora pravi doberman imeti kupirana ušesa. pa je bil star že kar nekaj, mislim, da celo čez mejo, ko se je včasih kupiralo (pa itak je tukaj to prepovedano). Razumeš, nedorodovniški, ki ga niti razstavljati ne more, ampak izgled hudega dobermana je bil pa nadvse pomemben. Potem so pa v isti temi čez nekaj časa povedali in nalepili sliko tega ubogega psa z amputiranimi ušesi, se je ta šrmrkla hvalila na enem tretjem forumu (ker v temi o dobermanih je bila seveda nazijana). Šla je k enemu mazaču... Mislim to je ena najstrašnejših zgodb ever. Pa prosim ne bluzi mi, da ima vsak pravico delat s svojim psom, kar hoče. Razumeš ena budala, ki ji je bil izgled toliko važen, da je šla kljub prepovedi čez mejo k nekemu mazaču svojemu psu amputirati del telesa, meni se je fizično dvignilo bruhanje....
Mislim Davor, takih zgodb imam jaz več, kot bi jih želela opisovati. Pa dej lepo te prosim, ne bluzi o kakovosti nerodovniške reje. To so ljudje, ki hočejo imeti mladiče TAKOJ, da lahko gledajo kao čudež življenja. Pri 7 mesecih starosti kuzle, če je treba. In isti so kupci. BUdale, ki nočejo slišati nobenega nasveta, ki psu namerno prizadanejo bolečino, ki jim je izgled in šopirjenje vse, ki bi radi psa takoj, nujno. Glej, v tej podtemi je ravno objavljeno, kako se ena familija hoče odkrižati nerodovniškega labradorca, 2 leti starega in grozijo z evtanazijo, rešuje pa ga zdaj ena forumašica. Easy come, easy go. V tem je problem nerodovništva.
Ampak res ne vem, kaj ti je. V vaši biglski temi, nekdo napove, da gre po beagla. Potem izvemo, da je malo zmešan z nemških volčjakom, ampak je bolj bigl na izgled. In ti temu aplavdiraš in še spodbujaš. Bruh.