rodovniški/nerodovniški

Yo · 698160

Davor

  • Pod Lupo
  • *
    • Prispevkov: 2.279
    • Točke: -50
  • Beag-ology
Odgovori #420 : 05 Maj 2010, 16:08:01
Citiraj
z eno besedo človek je lahko srečen ker da za mladiča plemenjaka samo 1200EUR...
 

Pa jasno, da tukaj gre za navadno pretiravanje in potenciranje vrednosti, na koncu smo prišli do zaključka da dober vzreditelj to počne na lastno finančno škodo in ga žena zgolj ljubezen do pasme oz. golo navdušenje.
Kupec pa je lahko sploh srečen da je dobil mladiča za 1000+ evrov, navsezadnje vsi ostali psi imajo v osnovi napovedane zdravstvene težave
Bi še razumel , da se postavlja takšne skrajne pogoje za kakšne razstavne , delovne oziroma pse namenjena tekmovanju, večina potencialnih lastnikov pa išče hišne oz. družabne živali in mu dol visi ali se vzreditelj vozi v Tibet.

Na podlagi  napisanega ,  si vsak nemara bodoči lastnik lahko ustvari svoje mnenje. Večina ljudi pri nas še bo nadalje izbirala nerodovniške pse , ker ni pripravljena plačevati tako visokih cen , ki jih tile "odgovorni vzreditelji" postavljajo, to sploh ni komplicirano in tule ima soli popolnoma prav.
Sam lahko rečem  še to, da sem z mojim psom zelo zadovoljen: tako značajsko, videzno in pa po zdravju (potrkam), to je zame primarni dokaz, da ni visoka cena pogoj za kvalitetnega psa, sedaj da je rodovnik  zame ne igra prav nobene vloge

When distant and unfamiliar and complex things are communicated to great masses of people, the truth suffers a considerable and often a radical distortion. The complex is made over into the simple, the hypothetical into the dogmatic, and the relative into an absolute.


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #421 : 05 Maj 2010, 16:28:46
...samo en majhen problemček....ko bo, če bo, kvalitetna pasemska vzreja uničena, se dobrega pasemskega mladiča ne bo več dobilo za nobeno ceno - nerodovniški so podobni rodovniškim samo prvo generacijo, potem se pa pasemske lastnosti izgubljajo s svetlobno hitrostjo. Ponekod so ljubiteljskim vzrediteljem že zagrenili življenje, pa se ti niso kaj prehudio sekirali, saj jim vzreja ni pomenila omembe vrednega dohodka. So lepo začeli vzrejati samo še za svoje potrebe, toliko, da ne izgubijo vzreje povsem. tisti, ki je hotel spodobnega pasemskega psa je moral daleč potovati ali par let čakati.

aja, pa ne vem o kakšnem mladiču plemenjaku se govori. plemenjak postane šele potem, ko ima za sabo prvi uspešni skok. prej ima lahko samo dober vzrejni potencial. in ja, za samca, ki bo, če bo sreča mila, nekoč plemenjak je vredno daleč potovati in globoko seči v žep. ker je pri samcu, še veliko bolj kot pri samici, strošek nabave še najmanjši problem. ker samca je nujno treba razstavljati ali tekmovati, sicer samic ne bo. izjeme sicer so, a ponavadi mora biti samec stalno "na sceni". Ko ga ni več na tekmah, ni več zanimanja zanj. Če je samec iz naše vzreje, je načeloma treba hoditi na razstave v tujino, ker je ponavadi z domačimi psicami že v sorodu. torej: tudi v plemenjaka je treba najprej precej vložiti, šele potem začne tudi kaj prinašati nazaj. Mogoče, če imaš srečo.


martinca

  • *
    • Prispevkov: 267
    • Točke: 5
Odgovori #422 : 05 Maj 2010, 16:30:49
z eno besedo človek je lahko srečen ker da za mladiča plemenjaka samo 1200EUR...

a še ta malenkost v vednost v Angliji stane mladič JRT od t.i. šteparjev 150 Funtov plemenjak pa 300, kake zgube imajo šele oni...


Da ne bi zavajal javnosti. Pasma JRT ni priznana od Angleškega Kennel kluba. Imajo sicer nek drug klub, ki izdaja neke rodovnike, ki pa niso priznani od nobene omembe vredne svetovne organizacije.

Parsoni, ki pa so priznani pa se gibljejo med 1200-2000 Funtov...preverjeno.


soli

  • *
    • Prispevkov: 154
    • Točke: 3
Odgovori #423 : 05 Maj 2010, 16:36:27
Kakšen tipičen babji čredni nagon  :D! Kure kokodakajo v en glas in slepo zobajo in meljejo eno in isto sranje, ne vidijo in ne slišijo ne levo, ne desno.
Kot sem že enkrat omenila na tem forumu, da vedno bolj zastopim moške in res se mi smilijo vaši možje (partnerji), v kolikor jih sploh imate  ;).
Pa da vidimo kdo se počuti užaljenega in prizadetega?  :P



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #424 : 05 Maj 2010, 16:39:36
Soli, a ti je zmanjkalo argumentov?


martinca

  • *
    • Prispevkov: 267
    • Točke: 5
Odgovori #425 : 05 Maj 2010, 16:42:05
Soli, prosim, če v postih ne žališ ostalih...

Obenem prosim administratorja, da Soli poduči o bontonu pisanja na forumu, ker ga očitno ne premore.


Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #426 : 05 Maj 2010, 18:50:44
Kakšen tipičen babji čredni nagon  :D! Kure kokodakajo v en glas in slepo zobajo in meljejo eno in isto sranje, ne vidijo in ne slišijo ne levo, ne desno.
Kot sem že enkrat omenila na tem forumu, da vedno bolj zastopim moške in res se mi smilijo vaši možje (partnerji), v kolikor jih sploh imate  ;).
Pa da vidimo kdo se počuti užaljenega in prizadetega?  :P

A malo vadiš sovražni govor? Kar dobro ti že gre.

Ja, a nismo res grozne, ko tako ponavljamo isto sranje že 15 strani te teme. Čudno, tudi ti ponavljaš od svojega prvega posta v tej temi eno in isto. Veš, mi se preden pošljemo poste ven, na skrivaj usklajujemo, da ti dajemo čim bolj enotne odgovore.

Ja, na levo in desno ne vidimo. Vidimo pa čez meja Slovenije in celo, oh, na druge kontinente. Navajamo primere iz drugih držav od naših osebnih prijateljev, pa še ne zaleže.

Naši moški se imajo super. Hej, celo moj vzreditelj je moški, pravi car in sem njegova največja fenica.
Užaljeno niti prizadeto se ne počutim niti ko se z mano ne strinja kdo, za katerega vem, da se veliko bolje spozna na svoje področje. Takrat našpičim ušesa, poslušam in se mi vedno kaj usede v možgane. Tudi ko sem pred parimi leti prvič naletela na debato rodovniški/nerodovniški, se mi sanjalo ni. Še besede štepar nisem poznala. Ampak začela sem brati in rabila sem le dva ali tri poste, da sem imela aha trenutek. Več nisem rabila.

KOt pa vem, pa kure ne doživljajo aha trenutkov, tako da ne vem soli, kdo tu kokodaka.



dmdm

  • *
    • Prispevkov: 192
    • Točke: 0
Odgovori #427 : 05 Maj 2010, 18:58:23
še vedno zabavno  ;D ;D ;D

http://www.jack-russell-terrier.co.uk/forum/list.php?6 tukaj se najde marsikateri odgovor

ali pa tukajle
http://jrtcgb.webs.com/apps/photos/album?albumid=3465828

no, pretiravate o sovražnem govoru...
jest bi temu rekel zbadanje v sršenje gnezdo  ;D

LPD
pa radi se mejte



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #428 : 05 Maj 2010, 19:12:24
dal si dober link. Preberi si del o vzreji, pa ti bo mogoče kaj bolj jasno.


Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #429 : 05 Maj 2010, 19:15:14
Pa jasno, da tukaj gre za navadno pretiravanje in potenciranje vrednosti, na koncu smo prišli do zaključka da dober vzreditelj to počne na lastno finančno škodo in ga žena zgolj ljubezen do pasme oz. golo navdušenje.

NIč nisem pretiravala. Tako jaz vidim stvari. Take izkušnje imam jaz. ne vem, mogoče je pa z mano kaj narobe, da znam poiskati in brskati med normalnimi vzreditelji (ne ekstremnimi, normalnimi).

Ampak ja, moj vzreditelj to počne iz golega navdušenja. Če pri tem zasluži, pa še toliko bolje.   


Kupec pa je lahko sploh srečen da je dobil mladiča za 1000+ evrov,

Ja, jaz sem zelo srečna, da sem dobila tega mladiča. Je bilo, kot da bi zadela na loteriji. Pa ni bil niti borih 1000 evrov. Vsakič ko se slišimo, rečem 1000x hvala, da mi je bil predan v oskrbo.

večina potencialnih lastnikov pa išče hišne oz. družabne živali in mu dol visi ali se vzreditelj vozi v Tibet

Meni pa se zdi to fascinantno, da se trudijo izboljšati genski potencial. Pač tebi je nekaj, kar se dela v dobrobit pasme,neumno. V redu. Pa bolje, da nihče ne hodi več v tujino parit, da zožamo genski potencial do maksimuma. Saj v tem je point dobrega vzreditelja. Da se mu zdi samoumevno premešati kri. Če si vaški štepar, ki to seveda počneš zgolj iz ljubezni, pač pariš z enim podobnim iz sosednje doline. Pa kaj, če ne veš, kdo so starši tistega cucka. Pa kaj, če sta tvoja kuzla in un cucek brat in sestra. Ali bratranec in sestrična. Ali mama in sin. So what? (bi rekel Pahor). So what.  Papirji, da bi iz njih to prebral, so brez veze.

In NE; NE in NE Davor. Večina, ki kupi nerodovniškega psa, je neosveščena, ne ker nimajo denarja. Najbolj bogati moji znanci imajo po vrsti nerodovniške pse. Eni svojega kvazi plemenjaka ponujajo v paritve, drugi imajo šteparsko pudlico, ki je agresivna.

Že stotič, še sam si rekel, da so hrvaški ovčarji smešno poceni. Zakaj si ljudje, ki imajo radi goniče, ne kupijo poceni pravega rodobniškega posavskega goniča? Ker ni v nobenem diznijevem filmu. Zakaj si ne kupijo namesto dragega parsona nemškega lovskega terierja? Dobili bi zelo podoben terierski značaj z ogromno delovnega potenciala. Ampak ne, mora bit bel. IN točno te pasme so potem štepane. Zaradi izgleda. IN kupci takih nerodovniških psov hočejo le eno, izgled. Ne pa ljubezen do pasme, prosim lepo.



martinca

  • *
    • Prispevkov: 267
    • Točke: 5
Odgovori #430 : 05 Maj 2010, 20:54:33
še vedno zabavno  ;D ;D ;D

http://www.jack-russell-terrier.co.uk/forum/list.php?6 tukaj se najde marsikateri odgovor

ali pa tukajle
http://jrtcgb.webs.com/apps/photos/album?albumid=3465828

no, pretiravate o sovražnem govoru...
jest bi temu rekel zbadanje v sršenje gnezdo  ;D

LPD
pa radi se mejte

Link je dober, še vedno pa nič ne pove. Ta drugi link je link angleškega jack russell kluba, ona pod jack russell vzrejajo pse tipa parson in jack russell. Imajo jih za eno pasmo, edini kriterij je velikost. Na razstavah jih razdelijo na dve skupini po velikosti pod 31cm in nad 31 cm. Med drugim ta klub deluje tudi v Nemčiji. Ne vzrejajo pod FCI in ne pod angleškim kennel klubom. Imajo pa svoje vzrejne preglede, ki niti niso slabi, problem imaš potem takega psa vpisat v slovensko rodovno knjigo. Ti pa lahko garantiram, da tudi psi iz teh vzrej ne stanejo 300 Funtov.

Če mi ne verjameš pobrskaj malo po netu.


Kar se pa tiče sovražnega govora....za mene je to sovražni govori, če ga pač moški drugače razumete je to vaš problem...


martinca

  • *
    • Prispevkov: 267
    • Točke: 5
Odgovori #431 : 05 Maj 2010, 21:16:11
Evo še iz tvoje strani, da ti dokažem, da imam prav:
http://jrtcgb.webs.com/memberads.htm

To so slike plemenjakov, ki so vsi po njihovo jack russli, le da je pomembna velikost. Samci so veliki tudi do 35 in več cm, kar je čisto iz Fci standarda za jacke, pa tudi podobni so bolj parsonom. Zanimivo je, da še vsem mladičem kupirajo repe, čeprav je angleški kennel klub to že prepovedal, še en dokaz, da to ni vzreja pod njimi in tako pri nas njihovi rodovniki ne veljajo nič. Niti v lovske namene ga ne moreš uporabljat, ker ga ne moreš vpisat v slovensko rodovno knjigo. Prvi link je pa samo neko interesno združenje lastnikov jackov, ki pa niti ne deluje na področju vzreje.

 


dmdm

  • *
    • Prispevkov: 192
    • Točke: 0
Odgovori #432 : 06 Maj 2010, 07:25:27
The Reverend John Russell lived between 1795 and 1883 in
Devonshire, England. He contributed to developing one of the world’s finest strains of working terrier.
John Russell, also known as Jack, was a popular character in Devonshire, and he loved hunting
with hounds and terriers. He and his strain of terriers soon became well known,
and to this day the dogs he developed carry his name.

The Jack Russell comes in many sizes. They may be as small as ten inches at
the top of the shoulder (called the withers) or as much as fifteen inches. The
range in size ensures each dog will be the size needed for the work or the terrain
he hunts in.

zdej pa bogi Angleži nimajo ustreznih JRT-jev, kam pelje ta svet...
celo navadni šteparji so postali...



Roxy

  • *
    • Prispevkov: 953
    • Točke: 1
Odgovori #433 : 06 Maj 2010, 07:54:33
V tej temi je veliko preveč govora o denarju...Psa se pač ne kupuje tako, da se najprej pogleda v denarnico in nato v spletnem oglasniku pod iskalne pogoje vpiše "mops" in "do 300 eur".
Meni na kraj pameti ne pade, da bi zaradi 40% popusta šla kupovat psa pri katerem nimam pojma kakšno je zdravstveno stanje staršev niti ali sta slučajno brat in sestra. Pa tudi, če bi bil pes samo za na kavč!
Psa se tako ne kupuje.

Tudi ko sem pred parimi leti prvič naletela na debato rodovniški/nerodovniški, se mi sanjalo ni. Še besede štepar nisem poznala. Ampak začela sem brati in rabila sem le dva ali tri poste, da sem imela aha trenutek. Več nisem rabila.

podpis!



martinca

  • *
    • Prispevkov: 267
    • Točke: 5
Odgovori #434 : 06 Maj 2010, 08:26:34
The Reverend John Russell lived between 1795 and 1883 in
Devonshire, England. He contributed to developing one of the world’s finest strains of working terrier.
John Russell, also known as Jack, was a popular character in Devonshire, and he loved hunting
with hounds and terriers. He and his strain of terriers soon became well known,
and to this day the dogs he developed carry his name.

The Jack Russell comes in many sizes. They may be as small as ten inches at
the top of the shoulder (called the withers) or as much as fifteen inches. The
range in size ensures each dog will be the size needed for the work or the terrain
he hunts in.

zdej pa bogi Angleži nimajo ustreznih JRT-jev, kam pelje ta svet...
celo navadni šteparji so postali...

Tu sva že malo off topic, preseli se v temo o jackih pa lahko debatirama dalje.....in ja vsi ki vzrejajo brez papirjev so šteparji, pa je vseeno če so angleži, slovenci ali katerekoli druge narodnosti.....tudi v Angliji ni vse zlato kar se sveti.

Mimogrede, zakaj potem nisi kupil originalnega jacka iz Anglije, ampak si kupila mladička katerih predniki so večinoma avstralskih linij, ki si med drugim tudi lasti standard za jacke, čeprav originalno res  izhajojo iz Anglije. Nadaljujem v temi o jackih....


TibiQ

  • *
    • Prispevkov: 2.060
    • Točke: 0
Odgovori #435 : 06 Maj 2010, 08:40:30
Pa jasno, da tukaj gre za navadno pretiravanje in potenciranje vrednosti,
Argumentov za tako pisanje jasno da nimaš  ::)
Večina ljudi pri nas še bo nadalje izbirala nerodovniške pse , ker ni pripravljena plačevati tako visokih cen ,
Ja in taki ljudje bodo odgovorni za trpljenje psic in psov (mladičev) in pasme.
Sam lahko rečem  še to, da sem z mojim psom zelo zadovoljen: tako značajsko, videzno in pa po zdravju (potrkam), to je zame primarni dokaz, da ni visoka cena pogoj za kvalitetnega psa, sedaj da je rodovnik  zame ne igra prav nobene vloge
To, da je tvoja vzediteljica šla v svoj minus (če je seveda ustrezno poskrbela za leglo, tako kot je treba poskrbet), ni nikogaršnji problem. Tu na forumu nimamo nič proti takim vzrediteljem. Ampak to še ne pomeni, da si zato, ker je nekdo vložil veliko denarja in časa in skrbi v to, da si ti dobil dobrega psička skoraj zastonj, še ni argument da bi morali vsi to zastonj počet.  ;)

Če si tako zagrizen in se ti denar ne zdi tako pomemben, da ti je vseeno če greš celo v velik minus, pa se ti spravi delat legla in bodi odgovoren vzreditelj in dajaj mladiče zastonj vsem tem, ki jim je tako težko dati 800 EUR za psa.  ::)



dmdm

  • *
    • Prispevkov: 192
    • Točke: 0
Odgovori #436 : 06 Maj 2010, 08:56:14
Mimogrede, zakaj potem nisi kupil originalnega jacka iz Anglije, ampak si kupila mladička katerih predniki so večinoma avstralskih linij, ki si med drugim tudi lasti standard za jacke, čeprav originalno res  izhajojo iz Anglije. Nadaljujem v temi o jackih....

samo na tole odgovor ostalo pa v temi o JRT-jih

ker sem po duši patriot ker me je premamil slogan na KZS, "Kupujte pse slovenskih vzrednikov",
ker v trgovini kupujem če se le da slovenske izdelke,
ker kupujem dražje mleko na mlekomatu,
ker podpiram malega kmeta in pri njemu naročam meso in zlenjavo...

Pa še odgovor na pod pod noge, nimam nikakršnega interesa da bi vzrejal, mogoče, ko bom dovolj bogat in v penziji ;-)

(BTW lahko bi ga pa še prevoz bi me stal 0EUR)

LPD



Lojze

  • *
    • Prispevkov: 1.198
    • Točke: 4
Odgovori #437 : 06 Maj 2010, 14:08:36
Samo nekaj me je zbodlo.In sicer stavek,v katerem Davor govori o tem,da je zadovoljen z svojim psom značajsko,vizualno in pa z zdravjem.Davor,Beagle je od nekdaj znan kot pasma,ki nima nekih pretiranih zdravstvenih problemov,pa čeprav so se že začeli pojavljati.Ti povem konkreten primer iz moje prakse. Sin neke družine si je zaželel psa- Beagla. Psičko,nerodovniško so pripeljali iz Hrvaške.Ko je bila psica stara dve leti in so jo pripeljali k nam cepiti proti steklini,me je lastnik vprašal,če vem za kakšnega samca,ker so se odločili pariti.Dobesedno sem ga vprašala,če se mu ne zdi že dovolj mešancev na svetu.Kasneje sem izvedela,da so psico vseeno sparili.Poslušali so me vsaj toliko,da so bili mladiči razglisteni in cepljeni proti kužnim boleznim.Sedaj so že dopolnili starost,ko je potrebno cepiti steklino.Pri treh mladičih iz tega legla se je že ugotovilo,da imajo dobesedno nastrelane zobe,torej nepravilen ugriz,in da bo potrebo po vsej verjetnosti to sanirati.Mladiči so se kar dolgo prodajali,preden so odšli od doma.Najnoveša novica pa je ta,da bodo psico bojda dali sterilizirati.
LP Tjaša



Davor

  • Pod Lupo
  • *
    • Prispevkov: 2.279
    • Točke: -50
  • Beag-ology
Odgovori #438 : 06 Maj 2010, 15:26:44
Lojze, sama veš dosti boije kot jaz, da imaš veliko vprašljivih, neprimernih ali celo škodljiv paritvenih kombinacij tudi pri rodovniških leglih in vzrejna dovoljenja dobivajo tudi psice, ki to nikakor ne bi smele; tako srdito poudarjate negativo nerodovniške vzreje , čeravno se na lastnem vzrejnem pragu rado dogajajo pravtakšne svinjarije. Sem prepričan da tudi sama poznaš kakšen primer zdravega nerodovniškega psa,

Kar se pa tiče ostalega zgoraj, dokler bodo nekateri tako pavšalno metali v isti koš vsa nerodovniška legla in šteparje oz. preprodajalce, je itako brezpredmetno riniti naprej. Ko gre za prepričanja,  konsenza ne more biti. Svoje mnenje sem podal, prebral mnogo zanimivega in upam da bo kakšen kupec iz vsega tega povzel svoje zaključke, bodisi za rodovniške ali nerodovniške pse
 Pa navsezadnje razumem, v tej debati sodelujejo večinoma vzreditelji in so sklepi domala logični, da se nasprotuje vsemu kar postavlja pod vprašaj ceno ali papir  

When distant and unfamiliar and complex things are communicated to great masses of people, the truth suffers a considerable and often a radical distortion. The complex is made over into the simple, the hypothetical into the dogmatic, and the relative into an absolute.


Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #439 : 06 Maj 2010, 15:58:28
Kaksna je pa razlika med ljubiteljskimi nerodovniskimi legli in steparji?
In se vedno nisi povedal, zakaj te moti, da vzreditelji rodovniskih sluzijo, da pa sluzijo tudi z nerodovniskimi, pa ne...

battito animale


miško

  • *
    • Prispevkov: 570
    • Točke: 0
Odgovori #440 : 06 Maj 2010, 18:33:36
Še jaz bi nekaj napisala..
Moti me to da nekdo napiše na forum koliko ima stroškov z psom ( mislim da je bila Pinky in še kateri ) Torej če ni pripravljen na stroške naj ne ima psa. Napisano je bilo koliko da za hrano, pa igrače in ampule in koliko je sedaj na izgubi ker pes še ni paril. Pa saj je in se igra tudi navaden mešanec ki ga vzameš iz zavetišča.  Jaz nebi nikdar štela hrano in opremo odraslega psa v stroške kadar bi bilo govora o tem. Pes je privilegij.  Verjamem pa da so stroški z leglom.  Vzrejno, testi,  slikanje kolkov, parjenje itd... Ampak mislim da če je vse po sreči in poteka brez problemov in da so mladički oddani do 3 meseca se ti stroški pokrijejo z 3 mladiči pri psih ki imajo več mladičev. Nisem fauš, in naj zasluži ta ki se posveča mladičem in jim priskrbi vse potrebno in dela za dobrobit pasme. Roko na srce, mislim pa da noben nebi vzrejal , oziroma imel še katero leglo če bi bil pri 1. na izgubi.
lp



Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #441 : 06 Maj 2010, 18:37:40
Pa navsezadnje razumem, v tej debati sodelujejo večinoma vzreditelji in so sklepi domala logični, da se nasprotuje vsemu kar postavlja pod vprašaj ceno ali papir  

NISEM vrzreditelj in ne nameravam biti. Vseh v tej debati ne poznam, poznam pa osebno tu 2 osebi, ki ti tudi poskušajo dopovedati in NISTA vzreditelja, ampak s psi delata.

Kar se pa tiče ostalega zgoraj, dokler bodo nekateri tako pavšalno metali v isti koš vsa nerodovniška legla in šteparje oz. preprodajalce, je itako brezpredmetno riniti naprej.   

Davor, pa res ne prebereš vsega, kar se trudimo ti napisati, vseh primerov... Ko dam pozitiven primer, rečeš, da gre za ideološki idealizem. Slabih primerov ne vidiš. Poglej, nerodovniško in preprodajalec hodi z roko v roki. En je rejec, ta drugi pa je tržnik, ki to prodaja s popusti in akcijami. Namreč NIHČE, ki vzreja rodovniško, po pravilih, ne bo svojih psov preprodajal z Matošem. Se pa dogaja, da to počno nerodovnikarji (z ljubeznijo, da se razumemo). Primer moje prijateljice: želeli so si psa. Gledali so knjige, čisti začetniki, najbolj všeč jim je bil kuvaš. res, super za začetnike. Ampak so to idejo opustili, ker kuvašem v 6 letu starosti v glavi zraste kost in postanejo agresivni. Jezus. No, pač bili so začetniki in če so na to foro padli, res bolje, da kuvaša niso nabavljali v urbano okolje. Pa so potem pristali na labradorcu. Niso dolgo iskali, našli so oglas. Dobili so se nekje na bencinski pumpi. To je bilo pred 9 leti, ampak nekako se mi zdi, da je bil ta konkatk Matoša. Torej preprodajalec, ki je posel uredil, psa pa je na pumpo psa pripeljal kao rejec iz Hrvaške. In ja, kvaliteta res do nebes. Pes je ogromen, agresiven do samcev in s tako hudo displazijo, da je bil že ne vem kolikokrat operiran, zadnje par let pa tako in tako ne more več po štengah. Torej ja, preprodajalci in nerodovnikiški gredo z roko v roki.

Pa poglej še iz druge plati. Recimo zakaj jaz ne bi nikoli vzrejala? Ker bi se mi zmešalo od skrbi, kdo bi dobil moje mladičke. Ker bi hotela bodočega lastnika preveriti z FBI-jem in potem v dom še vgraditi nadzorno kamero... Prodala (ali celo dala) bi jih v roke le osebnim znancem, pika. Zato jaz nisem in ne bom vzreditelj. Takim nerodovniškim pa je vseeno, kdo bo dobil njihovega mlkadička, pripravljeni so se legla odkrižati celo s pomočjo preprodajalca.

Drug primer je nečakinja naših družinskih prijateljev. odločila se je da bo imela njihova bernska nerodovničarka leglo. Da bodo mladički. Torej na pamet ji je padlo, da bi gledala neka bitjica, kako cuzajo in to si je lastnoročno uresničila. Imela leglo, spet nerodovniških. Pa se je njen oče moji mami na eni družinski fešti hvalil, kako je njihova lepa, bla bla bla. IN ji povedal, da ji je zjutraj dal jesti špeh iz človeške prekajene šunke. Razumeš, špeh, ker drugega ni imel!!!!!!!!!!!!!!! Špeh, 20x presoljen, da bi ladvice katerrega koli psa to prenesle. Če se njemu odrezki šunke zdijo dober obrok, kaj misliš, da so ti mladički v leglu jedli? A misliš, da jim je kotilnico naredil, če še za hrano nima? Mislim, groza!

V tem istem kraju, kjer živijo ti pošteni ljubiteljski rejci ima malo šolo moja kolegica. In potem mi razlaga horor zgodbice, kdo oz. kaj pride k njej v malo šolo. Možakar, ki ima kuzlo, kao nemško volčjakinjo, ki v isti sapi, ko pove, da je nerodovniška, reče da 'naša je pa šampionka'. Za 3-mesečnega mladiča to reče. Ker je bojda njena mama bila enkrat na razstavi. Potem hodi v malo šolo frfčafela, ki ima kuzlco in že v mali šoli napove, da bo pri 7 mesecih imela ljubiteljsko nerodovniško leglo. Z ljubeznijo. In ga je res imela, razumeš, pri sedmih mesecih!!!!!!!!!

Potem je bila na forumu enkrat ena najstnica, ki je imela nerodovniško kao labradorko. In je prišla na forum vprašat, če ima lahko mladičke v pesjaku, ker starši ne dovolijo legla kjerkoli v hiši. Razumeš, ena špelca, ki nima pojma o pojmu, sploh ne ve, kaj mladički potrebujejo, samozavestno napove leglo z nerodovniško kuzlo. Bogsigavedi, koga si je izbrala za očeta. In so jo prepričevali, naj tega ne stori, pa ne vem, če je zaleglo.

Potem je bila na forumu zgodba spet ene koze, ki je začela spraševati o dobermanih. Da bi ga drug teden mela. Ji je vseeno, če je rodpovnik. Pa so ji vse razložili, kaj in kako, jo prosili, naj premisli in počaka. No, pa je čez en teden prišla nazaj z ne vem kolk mesecev starim kao dobermanom. Ampak tu se groza še ne konča. V glavo si je vbila, da mora pravi doberman imeti kupirana ušesa. pa je bil star že kar nekaj, mislim, da celo čez mejo, ko se je včasih kupiralo (pa itak je tukaj to prepovedano). Razumeš, nedorodovniški, ki ga niti razstavljati ne more, ampak izgled hudega dobermana je bil pa nadvse pomemben. Potem so pa v isti temi čez nekaj časa povedali in nalepili sliko tega ubogega psa z amputiranimi ušesi, se je ta šrmrkla hvalila na enem tretjem forumu (ker v  temi o dobermanih je bila seveda nazijana). Šla je k enemu mazaču... Mislim to je ena najstrašnejših zgodb ever. Pa prosim ne bluzi mi, da ima vsak pravico delat s svojim psom, kar hoče. Razumeš ena budala, ki ji je bil izgled toliko važen, da je šla kljub prepovedi čez mejo k nekemu mazaču svojemu psu amputirati del telesa, meni se je fizično dvignilo bruhanje....

Mislim Davor, takih zgodb imam jaz več, kot bi jih želela opisovati. Pa dej lepo te prosim, ne bluzi o kakovosti nerodovniške reje. To so ljudje, ki hočejo imeti mladiče TAKOJ, da lahko gledajo kao čudež življenja. Pri 7 mesecih starosti kuzle, če je treba. In isti so kupci. BUdale, ki nočejo slišati nobenega nasveta, ki psu namerno prizadanejo bolečino, ki jim je izgled in šopirjenje vse, ki bi radi psa takoj, nujno. Glej, v tej podtemi je ravno objavljeno, kako se ena familija hoče odkrižati nerodovniškega labradorca, 2 leti starega in grozijo z evtanazijo, rešuje pa ga zdaj ena forumašica. Easy come, easy go. V tem je problem nerodovništva.  

Ampak res ne vem, kaj ti je. V vaši biglski temi, nekdo napove, da gre po beagla. Potem izvemo, da je malo zmešan z nemških volčjakom, ampak je bolj bigl na izgled. In  ti temu aplavdiraš in še spodbujaš. Bruh.




botticelli

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 2.785
    • Točke: 4
Odgovori #442 : 06 Maj 2010, 19:00:59
Še jaz bi nekaj napisala..
Moti me to da nekdo napiše na forum koliko ima stroškov z psom ( mislim da je bila Pinky in še kateri ) Torej če ni pripravljen na stroške naj ne ima psa. Napisano je bilo koliko da za hrano, pa igrače in ampule in koliko je sedaj na izgubi ker pes še ni paril. Pa saj je in se igra tudi navaden mešanec ki ga vzameš iz zavetišča.  Jaz nebi nikdar štela hrano in opremo odraslega psa v stroške kadar bi bilo govora o tem. Pes je privilegij.  Verjamem pa da so stroški z leglom.  Vzrejno, testi,  slikanje kolkov, parjenje itd... Ampak mislim da če je vse po sreči in poteka brez problemov in da so mladički oddani do 3 meseca se ti stroški pokrijejo z 3 mladiči pri psih ki imajo več mladičev. Nisem fauš, in naj zasluži ta ki se posveča mladičem in jim priskrbi vse potrebno in dela za dobrobit pasme. Roko na srce, mislim pa da noben nebi vzrejal , oziroma imel še katero leglo če bi bil pri 1. na izgubi.
lp

jaz sem na totalni zgubi z  mojim prvim leglom, ampak mi to dol visi, ker sem se na to pripravljala 3 leta in mi je bilo to popolnoma jasno. Prodal se je eden od 5ih, pa še za tega me na dnevni bazi skrbi kako je, čeprav vem da je v dobrih rokah, ampak se vseeno sekiram. Dva sta doma pri meni, dva sta šla v familijo :) tako da so praktično 4 ostali doma. In na izgubi bom tudi z drugim leglom, ki bo če bo čez 2 leti, ker bo ista situacija :) OZ mogoče mi bo uspelo najti solastnike, in bodo šli malčki kam zastonj :) vzrejam pač zato, ker želim nekaj doprinesti pasmi ki mi je všeč, ne pa zato da jih vse po vrsti prodam.

Tako da nehajte že bedarije kvasiti o zadevah o katerih nimate pojma. JA eni smo tudi budale in vzrejamo čeprav imamo izgubo. Klinc pa pač nebom šla na počitnice na havaje, so what?! :):):)


Taar

  • *
    • Prispevkov: 994
    • Točke: 0
Odgovori #443 : 06 Maj 2010, 19:28:04
Jaz tudi ne vem, če že prvo leglo prinese blazne profite.

Najprej primer mojega vzreditelja. Na začetku je bil on le tekmovalec v agilityju, pač z eno psico. Potem je šele začel z vzrejo. Ena psička se je izkazala za izredno dobro (to sem jaz videla pred 5 leti na evropskem v agilityju, ne na razstavi in od takrat spremljam to psarno). Po nekaj letih in leglih so se začeli izredno dobri in trdi psi pojavljati v večjem številu. Nekaj njegovih psov živi pri njegovih sorodnikih. Torej tam zagotovo ni bilo profita. Potem je po filingu skupaj spravil eno samico, ki sama po sebi nič ne obljublja za delovne namene in dedka mojega mladiča. Rezultat je vsaj ena ekstremno odštekana kuzlca. Dedek je v tem z drugo psico naredil spet izjemno psico, ki je že 3 leta v francoski reprezentanci. Nato je ponovil isto mamo in sina tega dedka, torej mojega očeta. Spet ena nenormalno dobra psička. MOj mladič je druga ponovitev istega legla (oz jaz rečem kar tretja, ker je bil v prvi kombinaciji dedek). V tej zadnji paritvi je imel že 17 ljudi na čakalni vrsti. Ceno je lahko postavil malo višjo kot drugi vzreditelji.

Zdaj jaz sem plačala (in bi še več plačala) ceno VSEH teh 15 let njegove vzreje, plačala sem tisto prvo psičko, ki sem jo videla pred 5 leti, stroške njene mame... vseh teh ponovitev legel. zaradi mene VSEH stroškov ki jih je ta človek kdaj imel s svojimi psi, vključno z njegovim udejstvovanjem v športu, kar mu je prineslo dober nos za delovne pse. Torej moja računica je - neprecenljivo.

Drug primer je znana nemšak linija borderjev Granting Pleasure. Vzreditelj je imel doma samca in samico in 6x ponovil sito kombinacijo. Na začetku je gotovo naredil malo na blef, ampak že po 2 leglih se je videlo, da so psi izjemni za ta šport, zasedali na svetovnem najvišja mesta. IN temu primerno so naslednje ponovitve že lahko dosegle višjo ceno, ki nima veze s ceno hrane in kotilnice (btw cena se mi je kljub temu zdela čisto v redu in ni bila stronomska). Ampak za nekoga, ki psa kupuje z namenom, so pomembne te informacije o prejšnjih leglih in to si pripravljen plačati.



martinca

  • *
    • Prispevkov: 267
    • Točke: 5
Odgovori #444 : 06 Maj 2010, 20:36:08
Tudi jaz sem bila pripravljena plačati kolikor je vzrediteljica zahtevala, ker mi je mama moje psičke všeč, ker sem vedela, ad sem jo vzela iz dobrih rok, kjer je bilo za mladiče dobro poskrbljeno. Pa bi verjetno psa kao iste pasme lahko dobila kašni 1000 Eur ceneje iz "ljubiteljske" vzreje, ampak tisto je čista loterija...verjetno bi teh 1000 že zdavnaj vložila nazaj v psa pri veterinarju.




TibiQ

  • *
    • Prispevkov: 2.060
    • Točke: 0
Odgovori #445 : 06 Maj 2010, 20:46:26
Jaz tudi nisem vzreditelj in zaenkrat nimam nobenega namena bit.

Miško, zgrešil(a) si bistvo omenjanja stroškov. Stroške se je omenjalo izključno in samo zato, ker ste nekateri tako prepričani kako se služi z legli, če si odgovoren vzreditelj in ker se je primerjalo vzrediteljstvo s podjetjem in zahtevalo enake pogoje za obdavčitev,... in če se to zahteva, potem je treba tudi pri stroških upoštevati enake stroške ane. Poleg tega se je tudi izrecno poudarilo, da odgovorni vzreditelji teh stroškov ne štejejo v ceno mladiča, čeprav bi jih lahko.

Davor, ti se pa čisto očitno delaš norca. Izbiraš drobce iz kontekstov in si izmišljuješ stvari, ki naj bi jih tu gor nekateri skušali poudarit in se namenoma izogibaš vsemu, kar bi v tvojih sporočilih ogrozilo tvoje prodajanje laži.

Bistvo te debate nas, ki smo proti parjenju brez rodovnika je zaščititi psice, zaščititi potencialne mladiče (bolje da se ne skotijo, kot da se skotijo in živijo tako mizerno življenje zaradi ljudi brez vesti), celo zaščititi neuke kupce in zaščititi pasme.

Zagovarjamo izključno in samo odgovorne vzreditelje pasemskih psov in lastnike vseh psov, ki so kupili rodovniške mladiče po predhodni študiji pri odgovornih vzrediteljih in vse tiste, ki so rešili mešančke in nepasemske brez rodovnika in s tem niso podprli nadaljnje šteparije.

Natolcevanja, da tukaj zagovarjamo vsepovprek rodovniško vzrejo, tudi neodgovornih vzrediteljev, je pa ena navadna laž.



miško

  • *
    • Prispevkov: 570
    • Točke: 0
Odgovori #446 : 06 Maj 2010, 20:52:58
Botticelli, me nisi razumela.. Verjamem da si imela zgubo z leglom. Napisala sem prej tisti bolj o komercijalnih pasmah ;) In tudi to ni bil point mojega pisanja, to je bil sam dodatek. Z tem kar sem napisala sem mislila to da naj ne prištevajo nekateri stroške hrane, igrač itd.  in se žalijo potem. Če mu je škoda potem naj si ne nabavijo psa. Pes potrebuje vse to, pa če je rodovniški ali ne.  In ja, seveda podpiram rodovniško vzrejo v katero vzreditelj verjame in poišče ustreznega plemenjaka.. Zmotilo me je to, kar je spodaj napisano ::) ker hrano, veterinarsko oskrbo, igrače itd. potrebuje vsak pes.




Tudi meni ne gre v račun kako bi lahko pošten vzreditelj služil s svojimi psmi, čeprav sem še čisti začetnik.
In lahko dam sebe tudi v primer. Imam samca papillona, seveda rodovniškega in če samo za njega potegnem stroške skupaj:
V enem letu:
hrana, dobro ker je majhen tukaj res profitiram - nekje 20-30€ na mesec = 160€ letno
ampule, cepljenja, razglistenje mogoče še kaj: 100€ letno
Razstave = smo nekje pri 800€ ( brez prevoza), pa ne hodim vsepovsod
Vsa oprema, pripomočki, priboljški, igrače...Mislim da bolje da ne grem računat
Letos opravljava še zdravstvene preglede za pasmo, potem je še vzrejni pregled, članarne v klubu, kje je še nakup psa...
In trenutno sem še vedno z vsemi temi stroški v minusu, ker še nismo nič parili.
Imam v bodočnosti namen kupiti psico, računaš še nje nakup 1500 €(ali več), pa še vse to pri njej obračunaš 2x, ker mora biti vsaj 2 leti stara, da imaš lahko leglo. Smo po moje že nekje pri 5000-6000€ stroškov. In ker si odgovoren vzreditelj ne boš paril samo svoja psa. Recimo računaš prvo leglo s svojim samcem in pri skoku nimaš stroškov. Papilloni imajo prvič ponavadi 1-2 mladiča. Računajmo 2. Preden odrasteta pripravljena za nov dom se nabere še kar veliko stroškov ( hrana, nega, cepljenje, oprema) pomoje 300€ premalo.
In rečmo da si mel do prvega legla 6000€ stroškov in če maš srečo sta 2 mladiča, ki ju prodaš po 1500, si še vedno 3000€ v minusu. In greš naslednje leglo parit z drugim samcem, spet plačaš za skok.... uffff. bi rekla da je to bolj šparanje denarja, namesto da ga nalagaš na banko, samo si veliko v minusu...:D




TibiQ

  • *
    • Prispevkov: 2.060
    • Točke: 0
Odgovori #447 : 07 Maj 2010, 08:08:49
Miško, a ti sploh bereš ali samo ponavljaš kar si se enkrat naučila, kot ena stara papiga?  ::)



dmdm

  • *
    • Prispevkov: 192
    • Točke: 0
Odgovori #448 : 07 Maj 2010, 08:43:59
mene pri vsej debati moti samo to da je pes postal
enakovreden tranzistorju, ker če je kitajskega porekla,
brez navodil v slovenščini in garancije ni vreden nič.(oz. je 600EUR za naivneže)

Meni se zdi edino trapasto da za tak tranzistor ljudje plačujejo malo manj, kot za najboljšega
in s tem dejansko pospešujejo nerodvniško vzrejo (tukaj jaz vidim enostavno rešitev Država strogo prepove takšno početje in pika)

Me pa zanima kaj narediti v primeru da Capi pobegne skoči čez ograjo in nab... sosedovo Princes of Moon Ellie.
Kaj narediti z naštepančki?

a. če sta slučajno enake firme prdati po čimvišji ceni
b. back to nature pa kar bo bo
c. ???

LPD

PS: Toporišič bi lahko bil ponosen na nas kako lepo razvijamo besedo ŠTEPANJE  ;D ;D ;D



TibiQ

  • *
    • Prispevkov: 2.060
    • Točke: 0
Odgovori #449 : 07 Maj 2010, 09:04:32
Dmdm, od tebe sem pa vseeno pričakovala malo več.  :( Tudi ti si zgrešil bistvo. Vsi psi, rodovniški ali brez, so neprecenljivi. Gre samo za to, .. ah.. ma ne bom miljonkrat ponavljala.. preberi ponovno napisano z rdečo.

Odgovornemu lastniku se "ups" pač praviloma ne bo zgodil, že zato, ker goneče psice odgovoren lastnik ne bo same puščal zunaj. Ker pa je res, da nesreča nikoli ne počiva (moja je bila npr. v varstvu pri mojem očetu in jo je kar pustil samo na ograjenem dvorišču in na to pač nisem mogla takrat vplivat, ker nisem vedela - smo imeli srečo, da ni kakšen potepenček našel pot skozi živo mejo) imaš na voljo kar nekaj variant.

Če se slučajno odločiš za mladičke, jih pa lahko zaradi mene tudi prodaš. Jaz proti temu nimam nič. Zaradi mene če jih prodaš vsakega po 5000 EUR.. pod pogojem, da ne zavajaš potencialnih kupcev da prodajaš čistokrvne pse brez rodovnika, ker pač ne moreš rečt da so čistokrvni in pasemski,...

Pa še nekaj je; če se ti zgodi "ups" (kar je skoraj nemogoče) z rodovniškim psom iste pasme in oba psa izpolnjujeta vse pogoje za pridobitev vzrejnega in dovoljenja za paritev, se da te stvari načeloma izjemoma in jasno v okviru pravil, ki so postavljena predvsem zaradi zaščite pasme, tudi naknadno urediti. Vem za primer, ko je klub naredil izjemo, ker lastniki niso bili poučeni o pomenu rodovnika,.. in so parili dva psa, ki sta sicer imela opravljene teste in tudi nič drugega ni bilo sporno, samo pač lastnikom se rodovniki niso zdeli pomembni, pa se je na srečo dober teden po paritvi v klubu izvedelo za to in so se naknadno (še pred kotitvijo) uredili pač še izredni vzrejni pregledi, podelili vzrejna dovoljenja in dovoljenje za paritveno kombinacijo. Namreč v interesu kluba je imeti v geografski bližini čimbolj raznolik genetski bazen (sploh pri pasmah, ki imajo manj predstavnikov) in bi bila škoda, da zaradi neke birokracije pasma izgubi pomembne in vredne potencialne nadaljevalce pasme, kar bi jih, če ti mladiči samo zaradi neukosti lastnikov njihovih staršev in nekih birokratskih pravil, ki ne vplivajo na zdravje,... ne bi dobili rodovnikov in bi bili za pasmo za vedno izgubljeni.