Bravo, deteljica.
Tudi mi smo vzreditelji že več kot 40 let. Majhna... "butična" vzreja. 1 ali 2 psički in plemenjak.
1 leglo na 2 leti. Dobro..., kvalitetno...
Dobrih 20 let nemški lovski terierji, zadnjih 20 let pa angleški koker španjeli. Izključno delovna, lovska linija. "Poceni" psi. Žal "nemodni" v očeh marskikoga.
Nam pa "najboljši, ta pravi"..Edini.... Enakovredni družinski člani.... Imamo jih radi, skrbimo za njih...
Naš Milan (to je moj oče, kateri je tudi krivec za mojo ljubezen do psov) je vedno dejal, da imamo na dvorišču "mercedese"...
Pravite, da obstajajo dve katergoriji vzrediteljev:
1. tisti, ki živijo OD SVOJIH PSOV in
2. mi, ki živimo ZA SVOJE PSE.
In mi "se uvrščamo med te, ki živimo za svoje pse. Na srečo si jih še lahko "privoščimo". Saj vsak "hobi" nekaj stane".
Jaz si svojega življenja brez psov sploh ne predstavljam. Že od zgodnjega otroštva sem "spremljala" očeta na vseh "pasjih cirkusih". Kuhanje pasjega "fojtra" ( 40 in več let nazaj na trgu trgu še ni bilo briketov, pranje mastnih pasjih rajngel) sprehodi, lovi, učenje, PNZ-ji, razstave... Predvsem pa druženje s podobnimi ljudmi... Saj veste, isti ptiči letijo skupaj...
In mi je prišlo v "kri". Saj veste, kaj pravi pregovor: "Kar se mala Tatjanca nauči, to velika Tatjana zna"... In to ljubezen počasi in sigurno selim na svoje otroke. To je DEDIŠČINA, ki mi jo nihče nikoli ne bo "vzel.
Že pred 35 leti se je moj oče peljal 700 km daleč v eno smer (Nemčija) in pripeljal psa,mlADIČKA , za katerega je verjel, da je ta "pravi". To potovanje je bila "odisejada". Pa ni bilo spletnih strani, oglaševanja, marketinga... - samo "halo efekt"... Pa je šel... Ker je želel... Ker je verjel, da je to pes, s katerim bo delal, na katerega bo ponosen...In ga plačal (mastno). Kuža je izpolnil njegova pričakovanja.... In tako se je začelo....
Ko govorite o denarju - tudi naša bilanca je RDEČA. Pa kaj me briga. Doma imamo "star vozni park". Ki ne "prinaša " dobička... Daje nam pa veliko zadovoljstva. ... In ponosni smo na njih... In prekleto skrbno izberemo bodoče lastnike za svoje mladiče...Ker so NAŠI. In kar je NAŠE, imamo radi...
In kar še posebej šteje: ti lastniki oz bodoči lastniki naših mladičkov "postanejo in ostanejo "naši prijatelji.
Naš Mister je dočakal 16 in pol let... izgubili smo ga pred 9 dnevi... Torej, mi smo tisti "vzreditelji", ki psa, ko ne nosi več "dobička" ne zavržemo, ravno nasprotno, še bolj se potrudimo...Hrana, podporna zdravstvena terapija...,nega... Tudi nekaj stane...., vendar je to nam nebistveno....
Državi pa pošteno plačam DDV na vsaki pasji žakelj hrane, na konzerve, priboljške,.... zdravila.....
In ravno včeraj zvečer nas je poklical gospod SIlvo- ponovno želi našega mladička.... Bo počakal na leglo...
A ni to nekaj lepega... Priznanje vsem nam, ki pošteno in dobro vzrejamo...
Pa lepo bodite...