Ja, trg oblikujejo potrošniki. In kar je meni najbolj žalostno, je to, da je nekdo pripravljen za mladička, ki mu ga neznana oseba pripelje na bencinsko črpalko ali pa postajališče na avtocesti, plačati 400-500 eur. In dobi v naročje mladička, brez kakršnihkoli info o biločem. Ampak ok, bom tvegal in požrl, sem prišparal par sto eur...
Ali pa pri gospe iz Medvod kupiti mladička. Super, lahko izbiramo naenkrat med mladički iz 4 legel za vsako pasmo...
Meni je žalostni kako NErazmišljajo nekateri potrošniki. Bolj se pozanimajo in so bolj previdni kasneje pri nakupu ovratnice in povodca za psa.
Plačati 700-800 eur za rodovniškega psa, kjer bo dobil zraven še informacije vsaj glede prehrane, osnovne vzgoje itd., pomoč 24 ur na dan, prijateljstvo...
Pa nehajte že bluziti, ja tudi vzreditelji rodovniških psov so nekateri slabi. Ja so, seveda jih par zajadra v napačno smer razmišljanja. Ja pa kaj je tako težko pred nakupom mladička se zapeljati do parih vzrediteljev na dom, spoznati njihove pse (starše bodočega družinskega člana), njih, pogledati kako skrbijo za pse in se potem odločiti kam boš dal svoj denar=?
Pa govorite, vzreja je hobi, ne bi smeli razmišljati o zaslužkih. Ja kaj tiste tete, ki kvačkajo doma, kvačkajo za hobi. Ampak tudi sosedi proda prt in šal. Packa, morala bi podariti, ona ja to dela za hobi! Seveda so tu znezki nižji, ampak vseeno. Jaz mislim oziroma vem, da vsi vi, ki se spravljate na rodovniške vzreditelje in večino ocenjujete po parih slabih primerih, še niste bili doma pri nekomu in bili priča temu kako težko je spraviti gor leglo, še posebej, če so mladički koteni prehitro ali so prisotne bilokakšne komplikacije. Vsi gledate samo perfektno finančno situacijo - on pa je imel 8 mladičev, vsakega je prodal za 1000. Zaslužkar! Ne veste pa, da je paril psico že mogoče lani. Se peljal v tujino, plačal naskok. Kasneje nastopile komplikacije. Plačal carski rez, mladički niso preživeli, psica komaj. Mogoče je preživel en mladič, ga je bilo potrebno kasneje zdraviti, it h kakšnemu specialistu zaradi kakšnih problemov. Na koncu je doživel samo par mesecev. Verjemite, da je v povprečih psarnah, kjer nimajo 5 legel na leto, ampak enega ali pa enega na dve leti, bolj pogosta druga situacija. Tista ta prva pa se mogoče zgodi enkrat v celotnem vzrejanju psarne. In, ko se potegne črto recimo na deset let, ima redkokatera takšna psarna profit.
Seveda vsi ne poskrbijo isto dobro za mladičke in za svoje pse. Zato pa se gre pogledati na njihov dom in se potem odločiš komu in koliko denarja si pripravljen plačati za psa.
Gaichy, jaz bom zmeraj obsojala (to je malo napačna beseda, ampak ok) lastnike nerodovniških psov,
ki so za njih plačali več kot 100 eur (cepljenje in ostala oskrba). Ker zaradi njih gospa iz Medvod in ostali furajo svoj BIZNIS dalje. In zaradi njih ima nekdo drug dvakrat na leto leglo s svojo psico.
Če ima nekdo v tem trenutku 400 eur, ki jih lahko plača za psa, bo imel čez eno leto še 400 zraven. Lahko počaka z nakupom. To je pač moje razmišljanje in jaz sem šparala tri leta, da sem si lahko kupila psa, ki sem si ga želela. Nisem šla na dopust, nisem si kupovala oblačil, kavic itd. NI šans, da bi dala en eur šteparjem ali preprodajalcem.
Ampak žal gre večina po principu - Ko nekaj hočem, hočem zdaj.
In ravno zaradi tega, je toliko psov po zavetiščih. Pa če nekdo hoče ali pa noče verjet.
Joj Sleepy, ti bi morala živeti nekje drugje, na nekem drugem planetu. Ta je že preveč pokvarjen. Prodaja živali je še najmanjši problem.