Strinjam se z Irzi.
Bodite fer do psa in ga ne izpostavljajte neprijetnostim. A bi bilo vam všeč, če bi vas en npr. pijanec ali razgrajač, sicer iz neke čudne prijaznosti vlekel za lase, vas malo bolj lopnil po ramah, kričal in vam glasno nekaj razlagal, zraven mahal z rokami in vas ponesreči parkrat lopnil po licu, vas objemal in se slinil po vas, vam jemal kozarec iz rok in malo pil iz njega in vam ga potem vrnil,.... vi pa ne bi smeli nič in ne bi imeli možnosti za umik, ampak bi vas po možnosti ob prošnji, če se lahko odstrani, še vaš partner scukal ali sklofutal?
Dokler pes renči ko je nadlegovan (ne ko mu nihče nič noče in pride za tabo in začne renčat, ali pa ko renči ker hoče dominirat), opozarja da mu je neprijetno in da želi, da se nadlegovanje neha in bolje da renči, kot pa da brez opozorila popade, kar bo prej ali slej začel početi, če mu boste prepovedovali opozorilno renčanje.
Je sicer res, da naj pes ne bi imel kaj renčat, ne glede na to, kaj se mu počne, in seveda s pravilnimi korekcijami lahko to dosežete, ampak za koliko časa in kdaj vam to lahko eksplodira v obraz? Ali ni bolje preventiva, pa da je volk sit in koza cela in pes ne trpi, kot pa neka kurativa simptomov, vzrok pa ostaja in tli,.....?
Je tudi tako, da eni psi imajo rajši otroke, drugi ne, kot imajo eni več plena in se podijo za srnami, drugi pa niti ušes ne dvignejo, ko vidijo srno in kot imajo eni sledenje v krvi in ti ob prvi priliki, ko zavoha sled, zvizne, drugi pa ne toliko in tretji potepanje,... Moja naprimer pusti otrokom vse in če ji je kdaj kaj preveč, se bo umaknila, čeprav za tiste opazne, ko je kakšen otrok grob z njo, že sama poskrbim, da se otrok umiri ali odstrani. Ampak pri moji je to že pasemsko pogojeno, pa še individualno je taka, da obožuje otroke. Kakorkoli, če vaš kuža ni najbolj navdušen nad otroci, poskrbite, kot je že Irzi rekla, da bo imel z otroci nekaj izkušenj, ampak izključno samo pozitivnih.