Tema: registracija psarne

[Lola]

Zelo se strinjam z Lilit in search.and.rescue. Vzreja sploh ni preprosta stvar. Zdi se precej preprosto tole učenje in študiranje o vzreji, psih itd. ampak ko je pa treba to enkrat prenesti na prakso pa je zelo težko. Tudi jaz imam psarno, nisem pa še do zdaj nič vzredila. Šele letos se podajam v vzrediteljske vode in moram priznati da me skrbi kako bo. Kot sem prej rekla, vse se zdi idealno ko teorijo obdeluješ, ampak praksa je zakomplicirana. Največ priglavic mislim da ravno dela genetika, ker lahko te tam preseneti kjer si najmanj pričakoval. Verjamem da bolj ali manj vsi vzreditelji delajo na tem da bi naredili nekaj v + pasmi, samo vprašanje je pa potem kolikim to dejansko uspe. Tudi jaz se bom trudila za najboljše, in držim pesti da mi bo šlo ok, čeprav se zavedam da niso vsi trenutki v vzreji lepi, tako da se moraš že v naprej pripraviti na dobre trenutke kot tudi na slabe.

[newfka]

Se strinjam s Lilit. Vsak bi moral, preden se loti resne vzreje, imeti vizijo in jasno razčiščene pojme o tem, kakšen tip svoje pasme bi rad vzrejal, kaj bi rad na pasmi poudaril itd. Tega, da si je treba biti na jasnem z (vsaj) osnovami genetike, dednimi boleznimi in standardom, ne bom niti izpostavljala, ker se mi zdi samoumevno.

Sicer pa je po mojem mnenju za uspešen začetek vzreje bistvenega pomena vzreditelj, od katerega vzamemo psa. To si jaz predstavljam tako, da nam vzreditelj vsaj prvih nekaj let  podrobno svetuje o vsem v zvezi z vzrejo. No, ne samo svetuje...bolje rečeno, da je zelo aktivno vključen v našo vzrejo. Skupaj z njim izbiramo paritvene kombinacije in se nato na odraščajočih mladičih učimo prepoznavati perspektivne in manj perspektivne in podobno.
Sicer pa tako ali tako menim, da bi morali vzreditelji iste pasme sodelovati eden z drugim, se pogovarjati in se skupaj odločati, katera paritvena kombinacija je dobra, katera ni... Vsaj v tako majhni deželici, kot je Slovenija, bi bilo to smotrno. Eden drugemu bi morali privoščiti uspešno vzrejo. Pa kaj zato, če ti drug vzreditelj pred nosom pobere naslov, važno je sodelovanje.
Saj sem prepričana, da je pri mnogih pasmah to sodelovanje že resničnost, pri nekaterih pa žal ni.

Lp

[Neyka]

Ja glede zrelosti za vzrejo se strinjam. Koliko je takih, ki mislijo da imajo uh in uf pse pa se gredo masovno vzrejo...Dajo pa nč. Zajebejo pasmo, ki jo lastniki še dlje, ker so brez pravih nasvetov...  Se dogaja.

Kot nekateri veste sanjam o svoji vzreji, nekoč, ko bo pravi čas, prava priložnost in zaboga dost znanja. Zdele če bi mela priložnost, psico (tut če dobro) se brez pomoči nekoga ki bi mi svetoval, kaj naj parim, kj naj pazim ne bi odločila. Nikoli. Najverjetneje se pa tudi ob pomoči nebi. Zakaj? Nimam časa, nimam denarja in nimam nikogar ki bi mi pomagal pa tud znanja mi še manjka. Pišuka, preden sem svojga ne preveč perspektivnga samca (vendar zdravga) parla sem doktorirala iz bi ali nebi. Kaj je dobr pri psički, kje lahko Neona popravi, kje lahko on njo, za nasvete sem spraševala tiste ki to poznajo. Na koncu sem parla pa držim pesti za mladičke. Naprej bomo pa vidli. V vzrejo se pa zdele s tokle znanj pa časa nisem prpravlena spustit pasmi na čast.

OK mogla sem se zlajat  Zdej pa naprej z registracijo psarn ker smo že čist skrenli.

[Neyka]

Prej je bla debata...

za registracijo psarne morš bit polnoleten!

[Lola]

Ne drži! Ni ti potrebno biti star 18 let!

[*nastja*]

oooooo .. a res 

Kaj pa to .. ne vem če ste že prej mogoče omenjali. Ali lahko pod eno in isto ime vzrejaš dve pasmi??


Lp, Nastja

[Lola]

Seveda!

[search.and.rescue]

kakšno stran nazaj se je o tem razpisala naša mama MIŠA.

[flatka]

Ja, na vse to kar ste tukaj povedali sem jaz mislila v svojem postu. Za vzrejo moraš biti zrel.

Ne drži! Ni ti potrebno biti star 18 let!

   
Če si lahko pred 18 zrel za vzrejo, pa ravno ne vem. Potem lahko začneš s prakso in ne z znanjem.

Seveda ni rečeno, da bo teorija držala 100%, lahko se pri tvoji pasmi lastnosti izražajo čisto drugače, pa boš moral pač to videti s prakso. Zato se pa tudi dogajajo kiksi. Vendar, če vsaj malo veš za kaj se gre, boš lahko stvar tudi popravil.

[Lola]

Se ravno ne strinjam Eva. Zrelost se ne kaže v letih, imaš 30 stare vzreditelje pa se niti malo odgovorno in zrelo ne obnašajo. Nevem se pač razlikuje od posameznika do posameznika

[flatka]

Se ravno ne strinjam Eva. Zrelost se ne kaže v letih, imaš 30 stare vzreditelje pa se niti malo odgovorno in zrelo ne obnašajo. Nevem se pač razlikuje od posameznika do posameznika

No mogoče sem narobe povedala ˝zrelost˝. Mislila sem na to, da ravno do teh let ne vem, če lahko pridobiš veliko znanja ozr. razumevanja teh stvari. Saj se učiš,... vedar mi smo recimo, mislim, da šele v četrtem letniku prišli do genetike.
Se pa strinjam, da tudi pri 30 ni rečeno, da kaj veš. 

[Lola]

Učiš se tudi s pomočjo drugih vzrediteljev, tako da je lažje. Res pa je da moraš tudi sam marsikaj preštudirati in se naučiti, če je volja je vse...

[search.and.rescue]

kako pa lahko pred 18. leti otrok odgovarja za svoja dejanja?
meni se to zdi čisti nesmisel. seveda pa je logično, da lahko kakšnemu vzreditelju pomaga pri sprehodu, hranjenju in razstavljanju psa in si tako bogati izkušnje.

[Neyka]

Obe mata po svoje prav. Ampak mislim da bi starostna omejitev vendarle morala bit. Vsaj ene 15 let. Ker tut če ma znanje...kaj pa če ga starši nimajo? Kaj pa če bi bilo ravno zaradi tega neznanja kaj narobe? Če mi nekdo reče da mu bodo starši pomagali, po drugi strani pa starši nimajo pojma o psih, kako bo on/ona vsaj 14 dni non stop pri mladičih. To pač ne gre. Kar se pa tiče zrelost...tudi vzreditelji ki vzrejajo že 40 let nekateri nimajo pojma. Ampak do 18 vseeno nebi spustila registracije psarne.

[Lola]

To imaš prav search.and.rescue

[Lanabela]

saj ni tako grozno kot zgleda na prvi pogled. Od začetka si pač pomagamo s tistimi, ki o pasmah in genetiki, vedo več od nas. Jaz se vedno pred paritvijo o določeni kombinaciji posvetujem z nekom, ki posamezne pse in njihovo genetsko ozadje pozna bolje od mene. Dokončna odločitev pa je moja, glede na to, kaj od mladičev pričakujem. Saj ni treba ne vem kako komplicirati - vzameš dva lepa, zdrava psa z kolikor je mogoče preveriti zdravimi predniki, ki sta si po zunanjosti podobna, ki imata dober značaj in sta nam všeč. Zame je pomembno tudi to, da sta si psa všeč med seboj. Kaj prav hudo slabega iz take kombinacije skorajda ne more priti.
S pomočjo drugih vzrediteljev je pa bolj tako-tako. Če najdemo takega, ki nam pomaga krasno. Začetniku bi kdo celo pomagal. ko pa postane konkurenca, je pa pogostejše metanje polen pod noge kot pa pomoč.Sicer je stanje pri različnoh pasmah zelo različno, pri nekaterih divjajo prave pritlehne vojne.  Naš trg je pač majhen.
kar pa se starosti tiče, je pa itak tako, da uradno otroci niti lastniki psa ne morejo biti, kaj šele psarne. Uradno je to lahko en od staršev, so pa mladi pri kakšnih 16 letih že čisto sposobni spraviti gor kakšno ne preveč zahtevno leglo - z nekaj malega pomoči staršev seveda.

[Tosy]

  Samo, da povem...Jaz sem napr. stara 11 let, pa sem uradno lastnica psa. Tako v dokumentih, kot v resnici.... Drugače pa je težko,...jaz si že leta nabiram vse mogoče izkušnje-od odraslih in vrstnikov, pa moram priznati, da me tudi odrasli sprašujejo stvari kinologije in živalskega sveta in še vedno sama pri sebi ugotovim, da kar veliko vem, čeprav v to prej nisem bila prepričana. No to je teorija in ne praksa, pri kateri imam pa tudi kar veliko v glavi. Vseeno bi bilo veliko boljše če bi bila polnoletna in vse ostalo, ampak tako pač je...nekateri kljub vsemu znanju morajo biti otroci...Sicer pa mislim s Tosy delati vzrejnega in ostalo potrebno za vzrejo. Še kako super bi bilo biti v takih primerih odrasel, ampak kaj moreš. Sedanjik je sedanjik...

[Neyka]

Uradno ni nič možno...

Sem pa že dve leti uradna lastnica mojega njufka pa mam zej 16 let.

S 16 gor spravit leglo. Ne to ni problem. Problem je pomoč domačih. Ali sem lahko prepričana da bosta delala po mojih navodilih ko mene ne bo ali bodo mladički sami in nenahranjeni češ saj imajo psico. Psica pa ne je ima slabo mleko... Nezahtevno leglo bi bilo zame do 4 mladičke psica normalno je, tastari ki bi jim že enkrat vkloplo da o psih vem več od njih.

Tudi ne bom rekla da nič ne vem. Marsikaj vem. Naučila sem se skozi razstave, prek neta in od ljudi ki vedo nekaj o pasmi. Ampak če nimam pogojev jih nimam. In večina mladoletnih (predvsem tisti ki sami skrbijo za psa in se njihovi starši s tem ne ubadajo preveč) pogojev nima. Dobr Tosy bo mela leglo s tamalo. Bravo če ti bo uspelo in če ti bodo doma pomagali. Ampak vseeno se mi zdi malo prezgodi.

[Tosy]

Brez skrbi...jaz sem samo primer povedla, poleg tega je pa prej še vse drugo...vzrejni pregled, pregled oči, zadeva s pruhom,...Ni nič rečeno. Sploh nisem, zatrdila, da bom imela leglo,..to ni niti slučajno rečeno, saj je treba še veliko skozi dati. Ampak še vseeno se mi zdi škoda zapraviti priložnosti psičke, ki so jo pohvalili res veliki ljudje in se je izkazala za izredno tibetansko španjelko...če bi samo zaradi tega ker sem stara 11 zavrla pot, se mi zdi potratena res velika priložnost. Poleg tega pa v tem nisem sama. Vzreditelji skozi stojijo ob strani in delijo izredne nasvete, starši se spoznajo na stvar, vejo kaj pomeni to in ono. Vejo kaj je potrebno ob določenemu trenutku, če mene ni zraven. Sicer pa se bo vse še pokazalo s časom...Pustimo se presenetiti...še vse se lahko obrne v druge smeri...

P.s. Poleg tega, pa je Tosy res majhna psička - na srečo.

[Lanabela]

Tosy:Ja, po pravilniku o reji domačih živali to ne moreš biti, ker otrokom psov se prodati ne sme. torej tudi lastniki ne morejo biti. Se pa ta pravilnik splača prebrati, ker je notri ene par takih cvetk, da se samo za glavo primeš. za bodoče vzreditelje je naprimer zanimiva prepoved oddaje mladičev do dopolnjenega 9 tedna. ( mene če bi prodajala  mladiče to niti ne bi motilo, me  bi  pa hudičevo motilo, če bi hotela mladička kupiti. Želim namreč mladička pri 7 in ne 9 tednih. upam, da vam je jasno, zakaj.)
tosy, verjamem, da o psih veliko veš in da bi pri leglu lahko veliko sama naredila. Vsega pa ne. Navsezadnje, že pri kotitvi se lahko kaj zakomplicira, po možnosti sredi noči, najti je treba veterinarja, včasih psico dostaviti v ambulanto in poseg tudi plačati. In to je šele začetek. torej  če pomagajo starši v redu, če ne pa raje kar pozabi.

[Tosy]

Ja, Lanabela se popolnoma zavedam vsega tega. Poleg tega, pa ne vem, kako je zdaj s tem pravilnikom. V vseh dokumentih, sem jaz uradno latnik, naprej pa ne vem kako gre...Vem tudi to, da vsega ne morem sama narediti. Imam pogoje, odlične, če sem iskrena. Poleg tega, pa vem, da se na ljudi, ki jim zaupam lahko 100% zanesem tudi sredi noči, če bo treba ukrepati...Sicer pa še enkrat ponavljam, da sploh ni rečeno, da bom imela leglo...Finančna sredstva tudi niso problem. Tako ali tako sama skrbim za psa tudi finančno in vse posege z vezi s tem. Tudi, ko bo pruh treba odstraniti ali v najslabšem primeru,- če bi bile težave pri kotitvi.

[newfka]

Tako ali tako sama skrbim za psa tudi finančno in vse posege z vezi s tem.

Kako?  Jaz mam 19 let, pa mi morajo še zmeraj starši pomagat, ko govorimo o financah. Pa vso žepnino in vse, kar si pridelam s počitniškim delom zapravim za psa. Pa včasih še zmeraj ni dovolj...
Torej, kako ti sama finančno pri 11 letih preskrbiš psa? 

Lp

[Lilit]

Tudi mene to zanima res da je tvoj pes ene 10x lazji od newfkinega ampak jaz si do pred pol leta nisem mogla sama privoscit psa, pa jih bom imela 25 cez par dni

[Lola]

saj ni tako grozno kot zgleda na prvi pogled. Od začetka si pač pomagamo s tistimi, ki o pasmah in genetiki, vedo več od nas. Jaz se vedno pred paritvijo o določeni kombinaciji posvetujem z nekom, ki posamezne pse in njihovo genetsko ozadje pozna bolje od mene. Dokončna odločitev pa je moja, glede na to, kaj od mladičev pričakujem. Saj ni treba ne vem kako komplicirati - vzameš dva lepa, zdrava psa z kolikor je mogoče preveriti zdravimi predniki, ki sta si po zunanjosti podobna, ki imata dober značaj in sta nam všeč. Zame je pomembno tudi to, da sta si psa všeč med seboj. Kaj prav hudo slabega iz take kombinacije skorajda ne more priti.
S pomočjo drugih vzrediteljev je pa bolj tako-tako. Če najdemo takega, ki nam pomaga krasno. Začetniku bi kdo celo pomagal. ko pa postane konkurenca, je pa pogostejše metanje polen pod noge kot pa pomoč.Sicer je stanje pri različnoh pasmah zelo različno, pri nekaterih divjajo prave pritlehne vojne.  Naš trg je pač majhen.
kar pa se starosti tiče, je pa itak tako, da uradno otroci niti lastniki psa ne morejo biti, kaj šele psarne. Uradno je to lahko en od staršev, so pa mladi pri kakšnih 16 letih že čisto sposobni spraviti gor kakšno ne preveč zahtevno leglo - z nekaj malega pomoči staršev seveda.

Lanabela tole si zelo lepo napisala. Se strinjam. Na začetku ni nihče vedel popolnoma vse in seveda si je pomagal s tistim ljudmi ki vedo več od njega.
Tudi glede vzrediteljev se strinjam. Vsi pomagajo dokler nisi konkurenca potem pa je konec, se najdejo izjeme ampak večinoma ljudje gledajo za svojo rit.
Če nimaš podporo staršev ne moreš narediti nič. Nisi zaposlen, nimaš lastnega stanovanja torej vse je od staršev, tudi če se sredi noči kaj zgodi ko psica rojeva so starši tisti ki te bodo peljali k vetu itd.

[search.and.rescue]

kar se vzrediteljev tiče bi poudarila naslednje.
Ko sva se npr. midva odločila za vzrejo sva skrbno premislila zadevo in prišla do spoznanja, da 2 deski skupaj lahko nosita veliko več kot vsaka posebej. Po enem letu lahko skoraj trdiva, da se naš vzreditelj tega zaveda in na tem tudi dela. Tudi sam pravi,  da je konkurenca dobra stvar. Žal je pri ND v Sloveniji tako, ali si naš ali pa nisi. Vmesne poti ni. Ali pa je pa midva tega ne znava.

Kar pa se tiče vzreje pri 11 letih. Tega jaz ne podpiram. Mislim, da mora otrok pri 11 letih početi vse kaj drugega kot se lotevati tako odgovornih stvari. Se pa strinjam, da marsikateri otroci delajo dosti bolje s psom kot nekateri odrasli.

[Tosy]

Kako?  Jaz mam 19 let, pa mi morajo še zmeraj starši pomagat, ko govorimo o financah. Pa vso žepnino in vse, kar si pridelam s počitniškim delom zapravim za psa. Pa včasih še zmeraj ni dovolj...
Torej, kako ti sama finančno pri 11 letih preskrbiš psa? 

Lp
----------------------------------------------------------------------------------------------
Tudi mene to zanima  res da je tvoj pes ene 10x lazji od newfkinega  ampak jaz si do pred pol leta nisem mogla sama privoscit psa, pa jih bom imela 25 cez par dni.

Jah, saj jaz tudi nisem iz danes do jutri vse dobila. Pri meni se to šteje v letih...Sem dooolgo, res dolgo, brez pretiravanja hranila denar, da sem vse skupaj lahko plačala. Tudi jaz ves denar za psičko zdevam. Tudi razstave štejemo in ostalo. Ampak v bistvu če razmišljam takole tudi jaz ne preskrbim 100% finančno psa, sem prehitro bleknila besede...Zdaj so tukaj še vožnje sem in tja, pa vse čiščenje in drugo...

No pa da gremo nazaj na vzrejo...Nisem rekla, da bom vzrejala...Rekla sem samo, da se mi zdi neumno potrati priložnosti. Vsekakor pa zopet ponavljam, da ne bom oz. ne bi vzrejala sama tako, da zdaj smo zopet pri tem, da so odrasli tukaj, z mano, ne samo otroci.....Dejala, sem, da so tukaj še vedno z mano starši...11 let je 11 let... Zdaj pa res konec z mano in naprej z registracijo…

[flatka]

Sicer pa tako ali tako menim, da bi morali vzreditelji iste pasme sodelovati eden z drugim, se pogovarjati in se skupaj odločati, katera paritvena kombinacija je dobra, katera ni... Vsaj v tako majhni deželici, kot je Slovenija, bi bilo to smotrno. Eden drugemu bi morali privoščiti uspešno vzrejo. Pa kaj zato, če ti drug vzreditelj pred nosom pobere naslov, važno je sodelovanje.
Saj sem prepričana, da je pri mnogih pasmah to sodelovanje že resničnost, pri nekaterih pa žal ni.

Ja, to je lepo slišati. Pa kaj, če tukaj zraven veliko vlogo igra fovšija, denar, razkazovanje, popularnost,...
Pri nekaterih vzrediteljih je to super, vendar vseeno mislim, da so to redki.  Verjetno prej najdeš pomoč od vzreditelja druge pasme, kot pa svoje. Pa še tako slišim včasih preveč pluvanja med vzreditelji. 

saj ni tako grozno kot zgleda na prvi pogled. Od začetka si pač pomagamo s tistimi, ki o pasmah in genetiki, vedo več od nas. Jaz se vedno pred paritvijo o določeni kombinaciji posvetujem z nekom, ki posamezne pse in njihovo genetsko ozadje pozna bolje od mene. Dokončna odločitev pa je moja, glede na to, kaj od mladičev pričakujem. Saj ni treba ne vem kako komplicirati - vzameš dva lepa, zdrava psa z kolikor je mogoče preveriti zdravimi predniki, ki sta si po zunanjosti podobna, ki imata dober značaj in sta nam všeč. Zame je pomembno tudi to, da sta si psa všeč med seboj. Kaj prav hudo slabega iz take kombinacije skorajda ne more priti.

Mogoče bi dodala samo še to, da je vseeno včasih težko psa oceniti na prvi pogled. Še posebaj, če je pes iz druge države in ti preostanejo za to le slike (katere so pa zelo dvomljive) ali pa psa vidiš na razstavi, ko je tako ali tako ves nališpan,... Zato pa menim, da bi MORALI vse zdravsteve lastnosti psov, ki so naredili vzrejno dovoljenje beležiti, tudi opravljene teste. Čim več lastnosti. Tako bi potem lahko več na podlagi genetike izbrali primernega psa ta parjenje. Drugače se pa o prednikih stvari pozabijo, zabrišejo in izgubijo.

_{se mi zdi, da bi morali odpreti novo temo. smo čisto zašli} 

[Lola]

Eva veš kako jaz zbiram psa. Vem da bo tole spet izven teme ampak če se bo premaknilo se bo tako ali tako v kompletu. Dobro, kaj je meni pomembno. Najprej seveda pogledam psa, če se s tujine po slikah. Potem pogledam njegov rodovnik in pa najbolj pomembno za mene njegove mladiče. Smo že vajeni da lahko nek totalno povprečen ali ceno nerazstaven pes daje fenomenalne mladiče. Potem pač vidiš aha ta pes daje ok mladiče samo z zelo dobrimi psicami, če moja ni taka odpade, ker na njo ne bo mogel ok sproducirat. Vidiš ali dobro producira samo če pari linjsko na psico, ali pa lahko daje dobre mladiče tudi s psicami outcross. Torej meni osebno največ pomeni kaj zna pes producirati in pa rodovnik potem pa seveda tudi, da izgleda tako da ne podvajam napak ki jih ima moja psica ampak jo dopolnim tam kjer ji manjka.
Samo tole je spet teorija pri meni, bomo kmalu videli ali sem zadela ali ne, mogoče mi bo sreča naklonjena ali pa se bo genetika in narava poigrala

[flatka]

heh, sedaj je tako zgledalo, kot da ne bi vedela kako se to dela. 
Vseeno hvala Focoso. 
Hotela sem povedati, da bi bilo veliko bolje, če bi se zapisovalo zdravsteve stvari. Kot npr. človeška kartoteka.  Potem bi zagotovo vedel rodovnik vse od začetka in bi lažje kombiniral. Tako pa lahko navsezadnje tudi ugibaš ali pa tudi ne kaj bo, kot si tudi sama rekla.

[Lola]

jooj nisem tak mislila, da ti nimaš pojma,oprosti če je tak zvenelo ****

Ja ej samo to je pa dobra ideja s temi kartotekami, že same zdravstvene teste bi se lahko v rodovnike vpisovalo.. samo ko pa ma vsaka država svoje...