Za pesjanarje > Vzreja

Inbreeding

(1/18) > >>

T.M.T:
Če ni prava tema dajte pod vzrejo :-\.

Torej nekje sem zasledila nekaj o inbreedingu.A lahko kdo več razloži o tem :-\.Torej če sem jaz pravilno razumela je inbreeding parjenje sorodnih psov (brat-sestra),ki imata najbolše lastnosti pasme (karakter,videz,nobenih zdravstvenih težav ipd.).Torej,s parjenjem takšnih psov lahko izboljšamo pasmo ???

A ni tako,da če pariš sorodne živali (ali pa celo ljudi),lahko dobiš telesno ali duševno prizadete potomce?

Genetika ni ravno moje področje ampak ali lahko kdo tole razloži :-[?

+1

Lanabela:
Vsaka stvar ima dobre in slabe lastnosti. Inbreeding je sicer res parjenje v bližnjem sorodstvu, vendar je ravno brat-sestra najslabša možna varianta. Boljše je recimo oče-hči, ki se kar pogosto uporablja, ali pa malce manj ozko sorodstvo. Inbreeding se uporablja, kadar hočeš kakšno pasemsko lastnost utrditi. Sam po sebi ne povzroča nobenih dednih bolezni, se pa pokažejo recesivne lastnosti, ki bi sicer lahko dolgo ostale skrite. Ker z inbreedingom utrjujemo tako pozitivne kot tudi negativne lastnosti, se po tej metodi vzreje splača poseči le pri najboljših starših. Inbreeding je najhitrejši način, kako od dobrih staršev dobiti izenačeno dobro potomstvo. izgled in značaj potomcev se da zelo lepo predvideti. Slaba stran je, da se po večih generacijah zmanjša genska raznolikost. Žal se v tujini pogosto uporablja, ker ima rejec pač samca doma in ga uporabi za več generacij samo zato, da mu ni treba plačevati skokov in voziti samic okoli. Pri nas pa do te metode vlada kar prehudo nezaupanje.

Nasprotje inbreedinga je outcross - parjenje dveh nesorodnih osebkov. No čisti outcross pri psih iste pasme je  nemogoč, saj so nekje daleč nazaj itak vsi nekaj v sorodu. Ampak recimo, da vzamemo čimbolj nesorodne živali. Dobra stran take paritve je, da se širi genska raznolikost, slaba lastnost pa je, da ponavadi ne vemo točno, kaj bomo dobili, potomci pa po kvaliteti niso izenečeni. res dobre potomce v takih paritvah dobimo zgolj slučajno.

tako se pri vzreji lahko gremo inbreeding z občasnimi outcrossi za "osvežitev krvi"kot so včasih rekli.

Meni se zdi še boljša metoda line breeding, kjer uporabljaš starše, ki so v bolj oddaljenem sorodstvu, kar daje precejšnjo predvidljivost, hkrati pa se še vedno lahko ohranja genska raznolikost.

Ljudi in psov ne moremo kar povprek primerjati,  vsem so  znani razvpitih "redneki" s kakšnega osamljenega otoka, vendar so na enak način nastale tudi nekatere izjemno vitalne populacije z visoko življensko dobo.

+1

Ovcka:
hej

Imam eno vprasanje, ki se nanasa na tole temo, zato ne bom odpirala nove..

Torej, na tej strani je neuradna baza rodovnikov zlatih prinasalcev, kjer si lahko pogledas rodovnike za 5 generacij nazaj, ter izracunas COI (Coefficient Of Inbreeding) za psa.. Ker sem Cosmota sele danes vnesla, za naju ni podatka, ampak je pa za bratca (imata tako ali tako isto). Pa me zanima kaj naj bi pomenile naslednje cifre.. Mislim, saj priblizno si predstavljam, ampak hocem bolj natancno razlago (sploh procentov - koliko je se dobro, koliko slabo) od nekoga, ki ima vec pojma o tem  :)

Takole:
10-generation COI   10.31%
12-generation COI   15.54%

In pol je se:
Top 5 ancestors contributing to COI, in order of influence: ... (to predvidevam, da so predniki, ki se v teh 12ih generacijah najveckrat pojavijo v rodovnikih?)..

Hvala za pomoc in lp..  ;)

Sammy:
Nisem našla boljše teme za svoje vprašanje. Ali obstajajo slovenski izrazi za "inbreeding" in "outcrossing"? "Linebreeding" je pa kolikor vem linijsko parjenje. "Outcrossing" bi lahko bilo navzkrižno parjenje? Kaj pa "inbreeding"?

botticelli:
Parjenje v sorodstvu (parjenje sorodnikov) - kolikor vem je to najboljši slovenski prevod.

Navigacija

[0] Kazalo Sporočil

[#] Naslednja stran