Jaz imam svojo neproblematično pasmo! In seveda je to novofundlandec!
Njufka bi priporočila prav vsakomur, ki še nima izkušenj z vzgojo psa, kajti v najslabšem primeru lahko dobiš trmoglavca, ki bo delal malce po svoji glavi in ko se bo njemu zahotelo, kakršen koli strah pred hiperaktivnostjo, tečnostjo, napadalnostjo itd. pa je skorajda izključen. Seveda priznam, kot vsi psi znajo tudi njufi dominirati in se postavljati tja, kjer jim ni mesto, ampak kljub temu imajo toliko mehek karakter in v svojem dominiranju niso ravno ne vem kako prepričljivi oz. samozavestni, zato jih z lahkoto obvlada tudi neizkušen človek. Otroke zelo dobro tolerirajo, če ne celo obožujejo. Če njufu kdo teži, se rajši sam umakne, kot, da bi šavsnil. Sploh pa ne brez jasnega in vidnega opozorila! Bog ne daj, njufi, ki to naredi, zame karakterno ni pravi njufi. Kar se gibanja tiče, se "neizkušenemu" lastniku ne bo treba ravno pretegnit, da bo njegov pes zlaufan in zadovoljen.
Edini problem je (mogoče) dolga dlaka, ampak na to se hitro navadiš, glede na to, da je karakterno njufi krasen pes. Za dolgo dlako si vzameš čas nekajkrat na teden (ali pa tudi samo enkrat, če ti več ne znese) in skoraj ne more bit problema.
Seveda potem tu obstajajo zdravstevi problemi in še kakšen nasvet glede dlake bodočemu lastniku ne bi bil odveč, ampak to sodi že na kakšno drugo, višjo stopnjo odločanja za psa (konkretno njufa).
Nas je kar nekaj, ki smo si za prvega psa omislili njufka, pa smo se vsi zmozgali skozi.
Pa še to bi mogoče navedla, ljudje, ki hočejo pri vzgoji psa izziv (bodisi v obliki močnega in dominantnega značaja bodisi v obliki velikih potreb po gibanju ali zaposlenosti), se po mojem mnenju ne bodo odločili za njufa. Zato je njuf zame en čisto soliden pes za začetnika.
Tko, to je moj čisto konkreten odgovor, kaj je zame "neproblematična" pasma.
Lp