Pasma za "začetnike" / neproblematična pasma

Sammy · 95684

Neyka

  • Novofundlanci so zakon!!
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 4.034
    • Točke: 26
  • Neon say: BU
Odgovori #60 : 28 Januar 2006, 22:21:23

Neyka, zate terrier ni pes ?


To se pa nardi če obrneš besede. Sori bom previdna z besedami, sem popravla. Terrier ni pes zame ne da terier zame ni pes. Jaz padam na pse prekleto drgačnga karakterja, čeprov mi je po videzu marsikateri terierček všeč. Ampak no thanks se bom držala mojih molosov. Njufkov ND pa mogoč še kašnga. Psi so pa psi vsi pa mi je pasma simpatična al pa ne. Kar pa ti opisuješ kot pravega psa...jaz bi kot pravega psa opisala njufka... Vsi vemo zakaj. Ker sem zmešana nanje, ker ga mam doma in je najboljša možna pasma (zame sevada) kar si jih lahko zamislim. Drugače je pa vsak pes najbolj pasji zaradi tega zaradi česar je bil vzrejen. Pes je pes, pa je čivava al pa afganistanc + vse vmesne velikosti + vsi mešančki ki so taki ali drugačni.

telo medveda omiljeno gibčnostjo tjulnja; vesele in iskrive oči delfina ter srce, ki je bilo tako mehko, tako zvesto in tako polno ljubezni, kot je bilo lahko le srce novofundlandca!

http://myneon.webs.com
http://neyka-neon.moj-album.com


*yure*

  • VaLy & YuRe
  • *
    • Prispevkov: 1.545
    • Točke: 5
Odgovori #61 : 29 Januar 2006, 15:09:58
Ja,robotki so res predragi :-[ :-\ ....

Pa še " tapravi" psi so velikoooo boljši 8)



lp Jure


Polona

  • *
    • Prispevkov: 98
    • Točke: 3
Odgovori #62 : 31 Januar 2006, 14:49:52
Da se najprej predstavim: Moje ime je Polona in sem lastnica trenutno po vsej verjetnosti edinega mudija v Sloveniji. Na forum sem prisurfala slucajno in opazila tole temo, ki se mi zdi ze v startu sporna. Vsekakor sem prva, ki podpiram premisljen nakup psa, sem pa tudi prva, ki marsikomu nakup odsvetujem. Za psa je hoces noces potrebno OGROMNO casa, se posebaj v prvem letu njegovega zivljenja, neglede na pasmo. Kot so ze drugi pametno napisali - zacetnikov je neskoncno vrst, prav toliko pa je razlicnih resitev zanje. Za prezasedene familije, ki se jim zdi zabavno psa ob nedeljah terati na Boc, se jim pa ne dopade dez, sneg, mraz, dlake, slina, solanje... NI PRIMERNE PASME. Tudi name se obraca nesteto ljudi, ki izbirajo psa, pa jih zelo hitro postavim na realna tla. Predvsem pa zelim, da se za neko pasmo odlocijo na podlagi tega, da jo sami podrobno spoznajo, ne pa da se nalepijo na moje besede o primernosti te ali one pasme. Pa nebi vec o tem, ker to ni razlog mojega pisanja.

Sammy: Koliko mudijev si v zivljenju ze videla? Koliko pumijev? Kako lahko odpres temo o pumijih in za zacetek prepises opis pasme iz knjige, ki ravnotako kot pumije, propagira zlate prinasalce ali samojede? Verjamem, da imas dobre namene, samo punca: NE POCNI BEDARIJ! In predvsem ne govori o stvareh, o katerih nimas pojma!
Kot lastnica mudija ti lahko iz prve roke povem da je mudi kilometre dalec od enostavne pasme. Mudi je (in zelim da tako tudi ostane) predvsem pravi, grdi kmecki cucek, uporaben za vsako delo in popolnoma neprimeren za druzinskega psa. Prva lastnost, ki je nikakor ne smemo zanemariti je lajanje. Lajanje, ki ga nikakor in nikoli ne mores do popolnosti izkoreniniti. Pa mi povej koliko zacetniskih druzinic si zeli psa, ki laja iz veselja, zalosti, strahu, histerije, cujecnosti, konflikta, pa se kar tako, malo za zabavo? Mudi nikakor ni pes, ki lahko doma caka 3 dni na ugodne razmere za sprehod. Kdor dvomi v njegovo hiperaktivnost ga lepo vabim, da se nam pridruzi na sprehodu. (Se moj aktivni seter proti koncu prosi za milost... ;)) Mudiji so po vecini strasansko nezaupljivi in nagnjeni k ugrizom iz strahu ali frustracije. Tak pes je tudi kilometre dalec od kaksnega zaveznika, ali velikega ljubitelja otrok... Ne samo, da mudi ni pes za zacetnika. Mudi (kot tudi njemu sorodne pasme- hrvaski ovcar, pumi, puli, pirenejski ovcar...) tudi ni pes, ki bi delal vse in za vsakogar - kot naprimer borderji. (Pa da ne boste skocili v zrak vse borderasi - sem zelo proti temu, da se ti psi kupujejo brez kakarsnegakoli resnega namena!) Ti psi so primerni izkljucno za poznavalce, ki natancno vedo, kaj lahko od njih pricakujejo in na kaksen nacin do tega pridejo!
To bi bilo za enkrat vse, zate Sammy pa se enkrat: Prosim, govori samo o pasmah, ki jih dejansko poznas! Nimas pojma, koliko skode lahko povzrocis z cisto dobronamernim pisanjem.



Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #63 : 31 Januar 2006, 16:38:58
Živijo Polona, popolnoma mi je jasno, kdo si, in moram se ti zahvaliti, da si se oglasila tukaj in napisala tako, kot stvari stojijo.
Lastniki redkih pasem, še posebej pa agilitaši, se izredno bojite za svoje pasme, kar se mi navsezadnje zdi tudi prav. Včasih pa se mi zdi, da tako zavračate vse, ki se zanimajo za vašo pasmo (če nimajo resnega namena ukvarjati se s kinološkim športom), ker želite biti edini, ker ste si pasmo prisvojili, ker … Z borderji vam ni uspelo, žal. Morda bi morali spremeniti pristop – to je skoraj tako kot prepovedane stvari, ki so ravno zato še slajše … Hočem povedati, da nekateri kupijo borderja ravno zato, da bi s tem parali živce »borderskim zanesenjakom«. Mogoče bi morali poskusiti na lepši način – ljudi navdušiti za šolanje, da bi v tem videli nekaj dobrega tako za sebe kot za psa. In morda komu med tečajem v mali šoli in vzporednim treningom agilityja (recimo, da sta treninga istočasno, ali pa eden za drugim), ta šport postane všeč. Moti me recimo tudi to, da lastniki avstralskih ovčarjev non-stop poudarjajo, da so to psi za resno delo, pa vendar se z njimi resno ukvarja le peščica ljudi.
Mudija sem res videla samo med tekom (agility), pumija pa sem imela priložnost tudi pobliže spoznati. Da sem se med svojim pisanjem uštela, sem začela spoznavati zadnjih nekaj dni (hkrati pa se nad mudiji začela vedno bolj navduševati), ko sem kontaktirala vzreditelje iz Madžarske, ki si res želijo, da bi psi prišli v roke pravih ljudi. Iz ene psarne so mi sporočili, da mladiča ne prodajo v tujino, če se novi lastnik nima namena resno ukvarjati ali z agilityjem, ali s pašnjo ali …  Morda zato, da lahko potem svoje mladiče, ki jih prodajo (oz. njihove lastnike), tudi lažje nadzorujejo. V glavnem, za svojo pasmo jih ni vseeno in res dobro skrbijo zanjo. Svoje sporno sporočilo sem nameravala tudi spremeniti, vendar šele potem, ko bi se še malo poučila o vsem, da bi lahko argumentirala spremembo.
Iz vsega tega pisanja v tej temi pa izhaja, da začetniki sploh ne bi smeli imeti psov, kakršnekoli pasme že. Ampak čisto vsak človek je najprej začetnik, šele potem postane »nezačetnik« (da ne bom rekla že takoj, poznavalec). Nikjer nisem napisala, da se tista »x«-oseba iz prvega sporočila, ni pripravljena žrtvovati prvih nekaj mesecev za vzgojo in šolanje oz. da se s tem sploh ne namerava ukvarjati. V enem postu sem tudi napisala, da je zame vzgoja ključnega pomena, torej človeku, za katerega ne bi bila 100%, da bo psa vzgajal in obiskoval tečaje v kinološkem društvu, ne bi svetovala prav nobene pasme.
Tisti »mini-opis« pumija ni prepis iz knjige (lahko pregledaš vso literaturo, ki obstaja), pisala sem na podlagi predstavnika pasme (v bistvu sem videla 2), ki ga omenjam že zgoraj, pa tudi dejstev, ki so na internetu. Vem, da so knjige o psih napačno zastavljene, da marsikaj ne drži – a sem tu kriva jaz ali pa tisti, ki je knjigo napisal? Ja, moti me, da se zlate prinašalce povsod propagira kot idealne pse za začetnike, sama pa imam z njimi same slabe izkušnje. Zato sem si želela priti do dna, a sploh obstaja t.i. »lahka« pasma. Tega, da bi se pa samojede propagiralo na takšen način ali pa da se jih sploh propagira, pa še nisem zasledila. S tem, da so prijazni do vseh (ljudi; pri ostalih živalih je brez socializacija druga pesem), se pač moram strinjati.
Bi bila zelo vesela, če bi odprla temo o mudijih in napisala dejstva o njih, ki bi jih morali poznati. Potem bi pa že dobila tudi konkretnejša vprašanja.  ;)
Naj še enkrat poudarim, da se napake zavedam in mi je žal. Sporočilo bom spremenila, vendar moram najprej še premisliti, kako. Trenutno sem v stiski s časom in tudi za to sporočilo sem morala čas »ukrasti« na račun neke druge stvari. Pa tudi temo sem začela na napačen način, ampak to so res zahteve, ki mi jih ljudje najpogosteje navajajo.

Za prezasedene familije, ki se jim zdi zabavno psa ob nedeljah terati na Boc, se jim pa ne dopade dez, sneg, mraz, dlake, slina, solanje... NI PRIMERNE PASME.

Koliko psov pa ima dejansko vsakodnevne sprehode? Morda bi morali stopiti iz svojega sanjskega kinološkega sveta in pogledati malo v resnični svet, kjer so redki tudi psi, ki imajo sprehod tudi tedensko enkrat. Večina jih je itak zaprtih bodisi v pesjakih bodisi v stanovanjih (zunaj so samo za opravljanje potrebe) bodisi so privezani na verige. V tem, da nekdo ne bi šel v vsakem vremenu na sprehod (recimo ob zares močnem nalivu), vidim samo priložnost za drugačno ukvarjanje s psom - za učenje ali ponavljanje vaj, za kar se najde prostor tudi v stanovanju. Navsezadnje že dolgo velja, da se pes bolj utrudi po psihičnem delu.  ;)

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #64 : 31 Januar 2006, 16:52:33
Citiraj
Moti me recimo tudi to, da lastniki avstralskih ovčarjev non-stop poudarjajo, da so to psi za resno delo, pa vendar se z njimi resno ukvarja le peščica ljudi.

Za avstralske ovčarje so poudarja da rabijo delo. Lahko je to agility, reševanje, poslušnost, RO, trikci, pasenje itd.

Vprašanje je tudi kaj se jemlje kot resno delo. So to redni treningi, tekmovanja, delo z ovcami?

Aja, pa kaj je to peščica ljudi? Glede na to, da je aussijev v Sloveniji 19 - 17 skrbnikov.
lp

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #65 : 31 Januar 2006, 17:06:32
Sibka tocka ;)

Citiraj
Moti me recimo tudi to, da lastniki avstralskih ovčarjev non-stop poudarjajo, da so to psi za resno delo, pa vendar se z njimi resno ukvarja le peščica ljudi.

Kako to mislis, resno ukvarja? Mogoce nimajo vsi resnih resevalskih ali tekmovalnih ambicij, ampak kaj nastane iz avstralca, ki nic ne dela, ti lahko pove sirtaki iz prve roke ;)
Delo je lahko marsikaj, kot je napisala ze zoe.

In vsi, ki "skrivamo" svoje pasme, se bojimo samo povprecnih lastnikov - tocno takih, kot si ti napisala v prvem postu. Kuza mora bit nezahteven, lahek za vzgojit, ne rabi dosti nege kozuha, in mora zdrzat z enim sprehodom na teden.
Za take avstralci, borderji, mudiji in podobni definitivno niso.

In ne, iz vsega tega pisanja v temi sploh ne izhaja, da zacetniki ne bi smeli imeti psov. Ni res! Vsi samo poudarjamo, da ni psa, za katerega bi bilo lahko skrbet. In da imas lahko kot zacetnik katerokoli pasmo, ce zelo dobro ves, v kaj se spuscas in si pripravljen, ne samo teoreticno, ampak tudi potem iskat pomoc, ce je treba - ce si pripravljen delat na psu, pa ne nujno hodit na tekmovanja iz agilityja, ampak delat na vzgoji.
Kar tvoj "povprecni" clovek, ki si ga dala kot primer, ni pripravljen. Vsaj tako izpade.

battito animale


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #66 : 31 Januar 2006, 20:14:33
Vprašanje je tudi kaj se jemlje kot resno delo. So to redni treningi, tekmovanja, delo z ovcami?

Aja, pa kaj je to peščica ljudi? Glede na to, da je aussijev v Sloveniji 19 - 17 skrbnikov.
lp

Tisto niti slučajno ni letelo na vaju, zoe in Lilit, vidve sta v bistvu v tem "klubu" že skoraj izjemi (pozitivni).

Kaj je resno delo? Vprašaj lastnike aussijev, nisem si jaz tega izmislila in ni mi točno jasno, kaj s tem mislijo. Zoe, čist dobro vem, koliko je avstralcev v Sloveniji! Od tega števila si pač zamisli peščico ...

Kuza mora bit nezahteven, lahek za vzgojit, ne rabi dosti nege kozuha, in mora zdrzat z enim sprehodom na teden.

... ce si pripravljen delat na psu, pa ne nujno hodit na tekmovanja iz agilityja, ampak delat na vzgoji.
Kar tvoj "povprecni" clovek, ki si ga dala kot primer, ni pripravljen. Vsaj tako izpade.

Kdo je napisal, da bi od te osebe (nimam nikogar konkretnega v mislih) dobil sprehod enkrat na teden? Glede vzgoje pa mislim, da sem že vse napisala.


http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #67 : 31 Januar 2006, 20:19:38
Citiraj
Koliko psov pa ima dejansko vsakodnevne sprehode? Morda bi morali stopiti iz svojega sanjskega kinološkega sveta in pogledati malo v resnični svet, kjer so redki tudi psi, ki imajo sprehod tudi tedensko enkrat. Večina jih je itak zaprtih bodisi v pesjakih bodisi v stanovanjih (zunaj so samo za opravljanje potrebe) bodisi so privezani na verige. V tem, da nekdo ne bi šel v vsakem vremenu na sprehod (recimo ob zares močnem nalivu), vidim samo priložnost za drugačno ukvarjanje s psom - za učenje ali ponavljanje vaj, za kar se najde prostor tudi v stanovanju. Navsezadnje že dolgo velja, da se pes bolj utrudi po psihičnem delu.  ;)

Ciljala sem na ta citat.

Ma ne vem, Grinu psihicno delo se zdalec ni dovolj... v bistvu funkcionira tako, da mora najprej sprostit vso energijo, ki je v njem, s sprehodom, sele potem se lahko skoncentrira na ucenje.

battito animale


ninci

  • Odvisnik št.1
  • Administrator
  • *****
    • Prispevkov: 12.814
    • Točke: 24
  • Cloto
Odgovori #68 : 31 Januar 2006, 20:26:00
Pomoje ste se vsi malo preveč zapeli na tiste pogoje, ki jih je dala Sammy. ::) Da bi ustregli vsem smo že ugotovili, da je nemogoče. Ampak pustimo pogoje ob strani in gremo čisto na osnovno vpašanje "pasma za začetnika". Veliko jih je totalnih začetnikov, ki so prebrali eno knjigo o psih, videli kakšnega na sprehodu in to je to. Imeli bi psa. Takega, ki ima rad otroke, pa ne preveč majhnega, ker tisti preveč lajajo ampak ne prevelikega, zaradi otrok, da ne pušča preveč dlake,... to so zahteve, ki jih imajo mlade družine.

Torej kaj jim rečemo? Pa ste že o kakšni pasmi razmišljali? Ja seveda, o zlatem prinašalcu ali labradorcu najbolj standarden odgovor, kar jih lahko dobimo, drugih pasem ubistvu ne poznajo.

Ker so bojda goldni tako fajn za otroke, ker so že naravno brihtni, ker ... vsi vidijo samo pluse, ko pa poveš kakšen minus pa rečejo če govorimo o isti pasmi, ker so prinašalce videli po televiziji in so res bili oh in sploh.

Potem je druga kategorija ljudi to so starejši oni bi nekaj manjšega, manj aktivnega, lušnega, nekaj ala Cezar varianta, so ga videli v reklami in je tako luškan. No pa smo spet tam in imamo kup podivjanih višavcev, ki jih mamce sprehajajo ampak psi so totalno podivjani. Če ne izberejo višavca pristanejo pri kokru, kar je večje je že preveliko.

In tretja skupina ljudi, to so tisti, ki vedo kaj hočejo. Psa kupijo za določen namen in se prej o vsem pozanimajo. Imajo ogromno teoretičnega znanja, ki ga potem bolj ali manj uspešno ali neuspešno uporabljajo pri svojem pesjanu.
 
in četrta skupina so tisti, ki psa kupijo danes, ker ima jutri kolega roj. dan, ustavijo se pri znanem preprodajalcu izberejo tistega, ki na daleč izgleda najbolj srčkan odštejejo cekinčke in gredo domov.

To so 4 kategorije, obstajajo pa še podkategorije ;) ampak te 4 se meni zdijo glavne.

Začetnik in pes... saj veste " Vsak začetek je težak" in vsi ste nekoč bili začetniki. Nekateri ste znanje nabirali pri sosedih, drugi ga nabirate na forumih, tretji pri vzrediteljih, nekateri pri prijateljih, nekateri pa enostavno kupijo psa in se potem borijo z njim in njegovimi muhami vsak dan znova.

In kako svetujemo kakšnega psa izbrati?
Težko, vsak mora odločitev o pasmi sprejeti sam. Lahko pa jih napotimo na spletne iskalnike, knjižnico, razstavo.. kjer bodo videli več pasem in se bodo potem mogoče lažje odločili kaj jim karakterno in vizuelno najbolj ustreza.



Lp nina



Mel

  • *
    • Prispevkov: 312
    • Točke: 2
  • ...moj sonček...
Odgovori #69 : 31 Januar 2006, 23:10:09
Jaz bi tu le še dodala, da je sploh nesmiselno deliti pasme na tiste, ki so primerne za začetnike in tiste ki ne, tudi zaradi tega, ker bi to pomenilo, da če si jaz npr.želim APBT-ja (ne zdaj vsi skočit v luft, dejstvo je, da potrebuje vzgojo, katero ni sposoben furat vsak lastnik!), mi ga bodo vsi kot npr. začetniku odsvetovali. Torej to pomeni, da moram kupiti "lažjo" pasmo, šele potem si lahko kupim "zahtevnejšo". Nesmisel. Pri zahtevnejši bom vendar spet začetnik!

Torej vprašanje je, kaj smo sposobni psu nuditi? Kako odločno smo? Kako trmasti? Kako prilagodljivi? MI IN NE PSI! Tu je razlika.

In zakaj bi sploh imeli psa?

LP,
Diana


Srce ima razum, ki ga razum ne pozna...
http://orix.moj-album.com/


zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #70 : 31 Januar 2006, 23:18:55
Sammy, ne vem točno kaj si želela povedati, ampak meni se zdi super, da se poudarja, da so avstralci še vedno delovna pasma, ki zahteva veliko ukvarjanja. Če kdo reče, da rabijo resno delo, ne vem kaj bi bilo s tem narobe. Če bo koga pasma res zanimala se bo pogovoril z večimi lastniki, spoznal pesjančke v živo in spet pridobival nova spoznanja in izkušnje.
Pri avsralcih je dejstvo, da veliko zanimanja vzbudijo s svojim izgledom. In naključne mimoidoče je treba podučiti, da to niso samo lepi učki in črni flekci. To se najbolje vidi na razstavah, kadar je prisoten Chip (pač aussie, ki je zanimive barve in pisanih oči). Veliko ljudi gre mimo njega z nasmehom na ustih in vzdihujejo "joj kako je lep", nekateri vprašajo katere pasme je, kakšen pa se tudi najde, ki ga zanima tudi malo več.

lp

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


Polona

  • *
    • Prispevkov: 98
    • Točke: 3
Odgovori #71 : 01 Februar 2006, 10:08:10
Lastniki redkih pasem, še posebej pa agilitaši, se izredno bojite za svoje pasme, kar se mi navsezadnje zdi tudi prav. Vèasih pa se mi zdi, da tako zavraèate vse, ki se zanimajo za vašo pasmo (èe nimajo resnega namena ukvarjati se s kinološkim športom), ker želite biti edini, ker ste si pasmo prisvojili, ker … Z borderji vam ni uspelo, žal. Morda bi morali spremeniti pristop – to je skoraj tako kot prepovedane stvari, ki so ravno zato še slajše … Hoèem povedati, da nekateri kupijo borderja ravno zato, da bi s tem parali živce »borderskim zanesenjakom«. Mogoèe bi morali poskusiti na lepši naèin – ljudi navdušiti za šolanje, da bi v tem videli nekaj dobrega tako za sebe kot za psa.

Glej Sammy. Ti verjami kar hočeš. To kar si pa napisala je pa predvsem zelo žalostno. Že Lanabela ti je popolnoma lepo opisala v čim je problem. Agititaški (no, pa tudi ostali delovni psi), so psi z izredno izraženimi nagoni, hkrati pa imajo neomejeno količino energije. Kar je prvi predpogoj za problematičnega psa. Vendar pa so bili ti psi vsaj do sedaj v rokah ljudi, ki so na tak temperament pripravljeni in predvsem, ki ga znajo obvladovati. In v rokah takih ljudi, ti psi izgledajo naravnost idealni. V amaterskih rokah pa so zal dalec od tega. Pa da zacnemo z borderji: (v avstralce se ne bom spuscala, saj imajo na forumu dovolj zagovornikov) Vsak agilitas ve, kaksno je moje mnenje o borderjih, pa vseeno se mi para srce, ko vidim kaj se sedaj dogaja s to pasmo. Tezava pac ni samo v tem, da je border zdaj postal hit pri raznoraznih puncarah, ki jih bo cez 2 leti itak bolj zanimal njihov fant, kot karkoli drugega, ampak predvsem v tem, da se je na racun tega povprasevanja, zacelo pariti vsepoprek in na veliko. Doziveli smo pravi border-bum. Pari se brez KAKARSNEKOLI ideje, ampak samo in izkljucno zaradi tega, ker se pac dobro prodajajo. Ker te puncarice (za razliko od resnih agilitasev) pac niti malo ne zanima katere pse ima v rodovniku njihov mali border (no ja, mogoce ocka in mama, da se lahko na kaksni tekmi malo pocartajo..). Ne zanima jih nic o njihovih delovnih sposobnostih in boleznih. Nimajo pojma, da ni vsak border border, ampak, da je razlika med striktno delovnimi in razstavnimi ze toliksna, da bi jih skoraj ze lahko delili na dve pasmi. Za to se pri nas na veliko kriza se vsemogoce linije, med drugim tudi striktno delovne, seveda pa se prakticno nikomur ne da po samca dlje, kod za sosednji vogal. No, pa da potegnem vzporednico z zlatimi prinasalci - mogoce bo lahko Sirtaki kaj vec povedala o tem, samo jaz si upam skoraj staviti, da to kar se danes prodaja po sloveniji ni R od retrieverja. Tudi jaz nikomur ne priporocim goldna kot primernega psa, RAZEN ce je pripravljen iti ponj v tujino. Zakaj so goldni danes taksni kot so: zaradi masovne vzreje, ki je posledica velikega povprasevanja.
Pa da ti predstavim se drug primer. V Sloveniji ze nekaj casa pocasi narasca stevilo hrvaskih ovcarjev. Stevilo narasca pocasi, ker si jih kupujejo agilitasi, ki vedo kaj pricakujejo. Psica iz edinega slovenskega legla (nikakor povezano z delom na sploh), pa ze leto in pol zivotari v azilu. Zakaj? Ker se je obnasala kot se za pasmo spodobi.
Pa se nekaj ti povem o moji posesivnosti: Kot sem ze omenila, imam doma se setra. Gordna ce smo natancni. Pa ga mirne duse priporocim zacetnikom, ki izpolnjujejo dolocene pogoje. Zakaj? Zato, ker bodo v najslabsem primeru dobili psa, ki pac ne bo znal odpoklica, kar se elegantno resi z vrvico. Pri mudiju pa je lista potencialnih problemov neskoncno dolga.
Pa ce se osredotocimo na delovne pasme: borderja bi jaz recimo priporocila nekomu, ki isce psa za delo, pa ceprav nima neskoncno veliko izkusenj. Seveda pa mora imeti veliko voljo in resen cilj. Pa seveda veliko enega osnovnega znanja, ki ga naj nadgradi s primernim instruktorjem, ko ze dobi psa. Zakaj? Zaposlen border je priden border. Tudi marsikaksen agilitas bo priznal, da se je za borderja odlocil tudi zato, ker je pac najbolj enostaven. Seveda ob predpostavki da DELA. Zakaj mislis da po Silviinih uspehih ni pravega buma pirenejckov v sloveniji? Zato, ker vsak ki pozna te pse, natancno ve, da se zdalec niso enostavni, in da je zivljenje z njimi komplicirano tudi ce delajo. Pa ko smo ze pri Sii. Toplo priporocam prebiranje njenih clankov o izbiri psa v reviji Moj pes!
Pa se to: Tako jaz kot Silvia, sva ze pomagale marsikomu do pirenejcka oz. mudija. Pa je bil tudi marsikdo ze razocaran. Za te pse so hoces noces pomembne izkusnje.

Bi bila zelo vesela, èe bi odprla temo o mudijih in napisala dejstva o njih, ki bi jih morali poznati. Potem bi pa že dobila tudi konkretnejša vprašanja.  ;)
Naj še enkrat poudarim, da se napake zavedam in mi je žal. Sporoèilo bom spremenila, vendar moram najprej še premisliti, kako. Trenutno sem v stiski s èasom in tudi za to sporoèilo sem morala èas »ukrasti« na raèun neke druge stvari. Pa tudi temo sem zaèela na napaèen naèin, ampak to so res zahteve, ki mi jih ljudje najpogosteje navajajo.
Res nisem ljubiteljica forumov in sicer zaradi tega, ker se na forumih se poleg nekaj strokovnjakov, pase se velika mnozica ljudi, ki se bodo morali se marsikaj nauciti, pa vseeno suvereno razlagajo svoje teorije. In nekdo, ki na ta forum zajadra, zelo tezko loci zrnje od plev. Forum je tudi samo majhen koscek vsega, kar mora po moje novi lastnik psa storiti pred nabavo psa. Tisti, ki se za mudija resno zanima, me z lahkoto poisce ali poklice kadarkoli. Mislim da res nisem skrivnostna. Enako velja zate Sammy. Pravis da si me ze videla. A je tako tezko stopiti do mene in kaj vprasati o pasmi, preden jo priporocis vsem zacetnikom na forumu? Ne grizem, veš. Silvia pa tudi ne.
Pa se to. Ce ti ljudje navajajo take zahteve, jim lahko mirno poves, naj si psa sploh ne kupijo. Jaz na tvojem mestu, bi se slabo pocutila za vsako pasjo duso, ki bi jo obsodila na tako zivljenje.

Koliko psov pa ima dejansko vsakodnevne sprehode? Morda bi morali stopiti iz svojega sanjskega kinološkega sveta in pogledati malo v resnièni svet, kjer so redki tudi psi, ki imajo sprehod tudi tedensko enkrat. Veèina jih je itak zaprtih bodisi v pesjakih bodisi v stanovanjih (zunaj so samo za opravljanje potrebe) bodisi so privezani na verige. V tem, da nekdo ne bi šel v vsakem vremenu na sprehod (recimo ob zares moènem nalivu), vidim samo priložnost za drugaèno ukvarjanje s psom - za uèenje ali ponavljanje vaj, za kar se najde prostor tudi v stanovanju. Navsezadnje že dolgo velja, da se pes bolj utrudi po psihiènem delu.  ;)
Ja, in kaj potem? A zato ker tako pac je, bi se mi moralo zdeti sprejemljivo? Zame to pac ni in nikoli ne bo. Taki ljudje naj si v prihodnje kupujejo plišaste živalce. Psi pa naj živijo tako kot je treba. Jaz takim ljudem pac ne pomagam obsoditi se enega psa katerekoli pasme na zivotarjenje.

p.s. Lahko mi verjames, da je kinoloski svet dalec od sanjskega in da nekdo, ki se mu v dezju psa ne da sprehoditi, ga tudi trikcev ne bo ucil v stanovanju.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #72 : 01 Februar 2006, 13:15:18
Polona, bolj se s tabo ne bi mogla strinjati. Mudijev ne poznam (razen agilitaškega od daleč), zato pa poznam pumije in lahko potrdim, da so eni od najtežavnejših psov sploh. V rokah poznavalca, ki se z njim resno potrudi, je to lahko čudovit pes, sicer je pa kriza. Lajanje je sploh najmanjši problem, meni se zdi veliko trši oreh zaganjanje in ščipanje vsega kar se giblje. za začetek.

Border bum bo kratkega daha, upam vsaj. Se pa meni ne zdijo tako problematične punčarice, ki ponavadi vsaj nekaj malega energije premorejo. Hujše so  zrele gospe, ki si zaželijo "najinteligentnejšega psa na svetu", nočejo slišati nobenega nasveta, saj imajo vendarle že veliko izkušenj (so imele nekaj pridnih, mirnih psov, ki so bili zadovoljni z ležanjem na kavču in trikrat dnevnim lulanjem na vrtu) in vedo vse, kar se o psih vedeti da. Poznam dve taki in moram reči, da se mi psa strašno smilita. Če se prav hudo ne motim,  bosta kmalu delala družbo tisti hrvaški ovčark v azilu. Če bosta imela srečo.

Poplnoma prav je, da se agilitaši, pa tudi drugi "športniki" bojijo za "svoje" pasme. Še bolj bi se morali. Psi z visokimi nagoni in ogromno energije naj bi prihajali samo v roke ljudi, ki tudi sami imajo dovolj energije za take pse.Taki, ki so se pripravljeni in sposobni s psom toliko ukvarjati, da bodo pokurili neuničljivo pasjo energijo. So psi, ki jih ne moreš preprosto zlavfat tako da jih pelješ na 10 km tek, kot jaz moje in so potem za dva dni dobre. So psi, ki preprosto ne morejo normalno funkcioniratii, če ne delajo vsaj nekaj ur na dan.

Sammy, pogoje si sama postavila, torej so tvoji, pa čeprav ne veljajo zate. In če izračunaš, kakšno škodo lahko naredi en sam visokoenergetski brezdelni cucek v samo parih urah, je japonski robotek kar naenkrat smešno poceni.


sirtaki

  • *
    • Prispevkov: 646
    • Točke: 4
Odgovori #73 : 01 Februar 2006, 13:58:57
Pa da podam še mojih nekaj % mnenja in izkušenj za aussieji, glede na to, da sem prva v SLO, ki je začela resno šolati/delati z aussiejem in vzredila prvo leglo.

Pasma je na istem nivoju, frekvenci ali karkoli pač že kot pumi, mudi, hrvaški ovčar in pirenejček (konec koncev je slednji med direktnimi predniki aussiejev).
Ja vsi, ki poznate Urcha in njegovo štorijo, veste kaj se zgodi, ko daš aussieja v neprave roke (ne glede na že dolgoletne izkušnje s psi). Tisti, ki ne veste - še zdaj po enem letu odkar je spet pri meni ni 100% poštiman. Naju čaka še veliko dela, da bo sposoben normalnega življenja v urbanem okolju, ČE sploh kdaj!
Pa je samo tipičen po vseh kriterijih aussie z odličnimi delovnimi lastnostmi, sposoben dejansko početi vse kar se od njega zahteva in z neverjetno strmo krivuljo učenja.

Sammy se prav na vseh forumih nekaj oglaša ponavadi pri pasmah, ki so ji morebiti všeč samo po videzu, kaj pa se skriva pod vso dlako in v tistih glavicah pa se ji sanja ne (dokazano na tem in ostalih forumih).
Ker se je pač lotila aussiejev, prav gremo lepo po vrsti z IMENI vseh v SLO, najprej tistih, ki jih najdemo aktivno v kinoloških disciplinah, potem pa še ostali, ki počnejo "druge stvari" in na koncu nekajmesečni tanajmlajši predstavniki)
- Tax (agility, reševanje, BBh)
- Blum (reševanje, BBh)
- Ruby (BBh, agility)
- Chip (BBh, agility)
- Bejba (RallyO, BBh)
- Urch (BBh, agility, reševanje)
- Bloo (agility)
- Cmera/Nero (reševanje, agility)

- Buki (pašnja)
- Hector (aktivni spremljevalec družine vedno in povsod)
- Flash (enako kot Hector, s tem da ima veliko za opraviti tudi kot vlečni pes sank pozimi, poleti pa pomaga pri hribolazenjih ali pa kondicioniranju lastnika pri gorskem teku)
- Misty in Shanna (za njiju še najmanj vem, sta pa imeli opravke s konji)
- Tana (sprobala že vse od agija do reševanja do pašnje, je pa aktivna spremeljavlka svoje HIPERaktivne lastnice po njenih potepanjih

In še "tamali": Olivia & Grin&Sun (bodoči agilitaši), Chica & Bell & Berry (bodoče reševalke)

Prav vsi aussieji pa mislim, da lahko mirne duše trdim, da obvladajo mali miljon trikcev in ostalih "nujno za preživetje potrebnih veščin"  :o


ps: kot sem omenila že na sosednjem forumu, se v enem od priporočil za pasme, danih s strani Silvije, nikakor ne strinjam - omenja aussieja kot sorazmerno nezahtevnega. To bom potrdila šele takrat, ko bo enako trdila za pirenejčke (še enkrat poudarjam, da sta si pasmi ne samo vizualno ampak tudi značajsko prav hudo podobni, pač se vidi kdo je od koga prednik  ;D




Ivana

  • *
    • Prispevkov: 560
    • Točke: 4
Odgovori #74 : 01 Februar 2006, 18:59:27
Polona: Človek se s tabo ne bi mogel bolj strinjati.

Če ima kdo željo po branju Silviinih člankov, pa nima Mojih psov doma, si vse članke (raen najnovejšega, ki pa bo v kratkem tudi gor) lahko prbere na internetni strani KD AGILITY-ILIRIJA  www.geocities.com/agilityilirija  v rubriki zanimivosti
( www.geocities.com/agilityilirija/zanimivo.html ).


Lep pozdrav, Ivana


Tosy

  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.661
    • Točke: 25
Odgovori #75 : 01 Februar 2006, 20:04:39
Zdaj smo že zopet daleč zašli že v agillitaške vode...Prvo kot prvo naj zdaj povdraim, da smo našli skupni sklep, da smo vsi na začetku začetniki in si je že vsak začetnik izbral drugo pasmo, pa čeprav seldnja ni bila najbolj primerna, ampak je z svojo odločnostjo, pripravljenostjo in razumom še vse skupaj dal čez in iz mladička še tako splošno 'problematične pasme' napravil izredno socializiranega in vzgojenega psa. Tudi s tem, da ne obstaja 'začetniška pasma' oz.univerzalna pasma za začetnike se osebno popolnoma strinjam. Vsak je enkrat začetnik in v tem ni ugovorov. Je pa razlika med pravimi začetniki in tistimi, ki nekaj vejo.  ;) Takšna sem bila jaz. Dve leti sem študirala in dala skozi ogromno pasem, od velikih, do majhnih, od črnih, do belih, od kratkih, do dolgih...In na koncu sem spoznala, da mojemu karakterju in možnostim najbolj ustreza ravno tibetanski španjel. Vedela sem, da sem dovolj odgovorna in sposobna, da bom lahko sama skrbela za svojega psa in se je zgodilo. Vsak človek mora vedeti kdaj je pravi čas za psa in to je edino pravo...

"Modern life is so thin and shallow and fake. I look forward to when developers go bankrupt, Japan gets poorer and wild grasses take over."


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #76 : 01 Februar 2006, 20:24:57
Polona, v bistvu te ne poznam, vendar se dandanes informacije zlahka najdejo. Vajino fotografijo sem videla na spletni strani komisije za agility, danes pa sem se vaju spomnila tudi iz tekme izpred časom (en prizor mi je pač ostal v spominu), vendar sem bila tam »službeno«. Tega, da velja enako zame, ne razumem najbolje. Hočeš reči, da veš, kdo sem? Ne hodim na tekme, niti nimam te možnosti, tako da bi bilo vse skupaj bolj težko …

Glede člankov v reviji Moj pes, redno jih prebiram, čeprav do sedaj še nisem zasledila česa novega. Sem pa dobila včeraj med branjem nove številke dobila občutek, da nekaj povedi leti na tole temo (kakšna čast), za katero bi bilo mogoče bolje, da je sploh ne bi začela.

Veš, kaj se zgodi v večini primerov, če ljudem ni všeč tvoja misel o »trdem delu s psom«? Še posebej pa, če jim poveš, naj si raje nabavijo hrčka, prekinejo stike in se odločijo po svoji presoji. Na podlagi vizualnih lastnosti seveda. In to se mi zdi slabše, kot pa skupno iskanje rešitve. Vsebina sporočila o mudijih in pumijih pa je sedaj izbrisana, tako da prosim – končano je.

Glede tistega, da sem odprla temo o pumijih – a sem napisala kaj takega, kar ne drži? Ali pa samo nisem navedla slabih oz. »težkih« lastnosti pasme?

Pravim, da je boljše, ne vem, 5 sprehodov na teden (dvakrat pa vaje v hiši) kot pa nič sprehoda ali pa enkrat na mesec, teden …

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #77 : 01 Februar 2006, 20:35:05
O moj bog, sirtaki. Prav, dokazala si svoje glede avstralcev. Imam pa vprašanje – pri katerih pasmah, ki so mi všeč vizualno, se oglašam? In na koliko forumih dejansko sodelujem? O množini se skoraj ne da govoriti …. To, da tisti, ki niso lastniki avstralcev, nimajo na podforumu mojpes.neta kaj iskati, je že jasno. Tukaj lahko piše vsak, ki ga kaj zanima, tam te pa vsaj kdo takoj »skensla«. Vprašala sem, kaj menite o Silvijinem članku, kjer je napisala, da so avstralci razmeroma nezahtevni. Pa me takoj brez razloga obsodiš, kod da sem jaz tisto napisala … Od kod sklepaš, da bi mi naj bili avstralci všeč ('mam rajši pse s pokončnimi ušesi)? Oseb, ki pa so me spraševali glede njih, pa je kar nekaj. Pa sem vsem odgovorila, da potrebujejo resno delo. Nihče se zanje zaenkrat še ni odločil. Hvalabogu, kajne? Sedaj bi bili verjetno že v zavetiščih … :-\ ;)

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #78 : 01 Februar 2006, 20:45:26
Sammy, jaz se vedno mislim, da ce si nekdo tak, kot si ga opisala v prvem postu (ja, se obesam na to - ampak o tem si sprasevala, ne) izbira psa iz FCI 9 skupine, potem skoraj ne more brcnit mimo.
Ker so to druzni psi, vzgojeni za druzbo cloveku, pomeni tocno to, da so nezahtevni.
(Naceloma.)

Kar pomeni, da ja, najbrz so ob nepravilni vzgoji lahko malo nadlezni, ampak to je najbrz najhujse, kar se ti lahko zgodi z njimi.

battito animale


MIŠA

  • Pod Lupo
  • *
    • Prispevkov: 1.859
    • Točke: 3
  • Mastino Napoletano
Odgovori #79 : 01 Februar 2006, 21:07:22
Imam eno vprašanje in upam, da boste toliko profesionalne, da mi boste nanj odgovorile, zdrahe pa reševale na privat  :). Mislim predvsem tisti del, ki govori o neproblematičnosti.

Nisem začetnik v pasjem svetu, saj me psi spremlajo že celo življenje. Vedno sem imela pse naučene osnovnih povelij, dokaj ubogljive in nikoli se mi še ni zgodilo, da bi moj pes koga napadel ali ugriznil. Kljub temu, da sem prepričana, da znam z psi, sem sedaj ugotovila, da sem se kljub preverjeni pasmi, ostala brez idej kako naprej.

Imam psičko, ki bi po karakterju morala biti zelo neproblematična, glede na pasmo bolj mirna kot hiperaktivna in ji tudi dolgo norenje po odprtem dvorišču z drugimi psmi ne pride do živega. Najraje išče nove prigode, zakopava ali izkopava in kar je najhuje, vedno znova išče nove, zmeraj večje prepreke.  Čeprav nerada, moram priznati, da ima kužica zelo visok količnik pasjega IQ.

Zanima me, kaj bi mi priporočali, da bi vsaj malo ukrotila to njeno željo po učenju ter jo tudi fizično zmatrala.

Miša

Naše mastinčice so mi zmeraj bolj podobne, vedno manj ubogajo mojega moža!
Moj Zoro ima krokodilčke v očeh, vražičke v repu in angelčke v srčku.
Mopsi očarajo s svojo karizmo, šarmom in humorjem do te mere, da se z lahkoto zaljubiš v njih.


Lilit

  • Picko in Packo
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.669
    • Točke: 23
  • Wapi, Grin
Odgovori #80 : 01 Februar 2006, 21:10:22
Mogoce se, kako si izbira psa moja teta 8)

Moja teta ima 60 let, sicer je se vedno zelo aktivna, vitalna itd. Ze nekaj let govori, da bi imela psa. Vse lepo in prav.
Ampak:
- njen moz, bivsi lovec, hoce prepelicarja (se mi zdi; nekaj lovskega v glavnem); ampak ker bo skrb za psa padla nanjo, ji celotno sorodstvo odsvetuje lovskega psa
- njen sin (ki btw ne zivi vec doma, ker je porocen) hoce kraskega ovcarja (ki se mi zdi malo preoster zanjo, pa se dosti cesanja rabi);
- jaz predlagam kavalirja - njej je vsec, vsi ostali se ne strinjajo, ker je pac "igrackast", skratka, ne pravi pes
- moja mama ji predlaga samicko, ker so lazje obvladljive - moj stric ugotovi, da ce samicko steriliziras, dobi alergijo (to na podlagi nase novofundlandke ::), ki je imela alergijo ze pred sterilizacijo)
- slisim za leglo kavalirjev, ji povem, pa ni pravi cas
- posljem mail za to ZP, ki je bla zdaj v Perunu - njenemu sinu se zdijo ZP neumni

Ma mogoce najboljse, da niti nimajo psa, ce ze izbira poteka tako...

battito animale


Zala

  • *
    • Prispevkov: 165
    • Točke: 2
  • moj moj:)
Odgovori #81 : 01 Februar 2006, 22:00:37
meni se tudi zdi, da smo šli malo pradeleč. začeli smo pač s pogoji in prišli do tega koliko kdo ve o različni pasmi. okej sej ni važn. zdi se mi pa, da Sammy ni nič slabega misla s tem k je pač mal opisala mudija.
in se strinjam z nino k je napisala, da ste mal preveč resn tole use vzel in z mišo, da zdrahe rešujte privat.

rajši odgovorite tistim k majo kej vprašanj... miši pa še men:
am, umrl mi je kuža samojed in bi želela novega psa. sem navajena ga 3krat vn peljat, ga rihtah in skrbet zanj... ampak so mi starši postavili pogoj, velikost - srednji ali majhen, da gre lahko komot v avto jaz pa si želim, da bi bil tud luškan ( upam, da me ne bo zdej kdo nadru) in mi prosim svetujte, ker jaz ne vem več kaj naj, ker sem use knjige že skos dala in se ne morem odločit...
lp

Zala & Ares


zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #82 : 01 Februar 2006, 22:08:58
Zala, med katerimi pasmami se pa odločaš? So ti všeč zelo aktivni psi, manj aktivni, lažje konstrukcije, bolj močne konstrukcije?

Aja, če kdorkoli (da ne bomo vsi omenjali Sammy), se mi zdi prav, da tisti, ki o pasmi veliko vejo in imajo s pasmo izkušnje, povejo kake stvari dejansko stojijo.

lp

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


Ivana

  • *
    • Prispevkov: 560
    • Točke: 4
Odgovori #83 : 02 Februar 2006, 11:53:38
Najraje išče nove prigode, zakopava ali izkopava in kar je najhuje, vedno znova išče nove, zmeraj večje prepreke.  Čeprav nerada, moram priznati, da ima kužica zelo visok količnik pasjega IQ.

Zanima me, kaj bi mi priporočali, da bi vsaj malo ukrotila to njeno željo po učenju ter jo tudi fizično zmatrala.

Miša

Fizično zmatrati psa sploh ni problem. Daljši sprehod in je opravljeno. Zadnje tedne je bilo tudi na smučkah zelo lepo - verjemi, da imam psa z neomejeno količino energije, in da se pri teku na mučeh vsaj približno zmatra in umiri za kakšne 4 ure.
Tudi žogice lahko zelo hitro opravijo svoje.

Sama si napisala, da psička sama išče zaposlitev. Uporabi kliker in marsikaj jo boš naučila. Tudi jaz sem mnenja, da se pes bolj utrudi od pol ure psihičnega dela, kot pa od 2 urnega sprehoda. Odkar sem sama začela uporabljati je psička še bolj skoncentrirana name, pa tudi dela rejši in pa bolj z glavo.


Lep pozdrav, Ivana


sirtaki

  • *
    • Prispevkov: 646
    • Točke: 4
Odgovori #84 : 02 Februar 2006, 13:40:54
Sammy, drugič ko te ljudje sprašujejo o karakteristikah določene pasme, ki je NE poznaš, bodi tako prijazna in jih usmeri na ljudi, ki imajo to pasmo in jo poznajo ok? Dostop do teh kontaktnih informacij imaš pa vedno in povsod.

In s tem se ti ni treba niti izpostavljati morebitnim "verbalnim napadom", ker v njihovem imenih sprašuješ stvari, ki te ne zanimajo (le zakaj bi to kdo počel)  ::) Osebno ti lahko zagotovim, da mi je popolnoma nesmiselno TEBI razlagati o značilnosti aussiejev, če te pasma ne zanima. Sej veš kako delujejo telefončki, razni šumi itd. do končnega naslovnika lahko že prav prijetno pokvarijo celotno razlago, da ne omenjam, da nimaš feedbacka nobenega.

Pa še  pritrditev enem od Poloninih komentarjev  - ja, to kar se trenutno vzreja v SLO, ni niti G od golden retrieverja  ;)
Razen mogoče kakega legla tu pa tam na par let (trenutno eno tako celo je, in se ga sploh NE oglašuje, ker tisti ki se pozanima o pasmi kot je treba, točno ve kje je to).
In, ko me kdo vpraša koga  priporočam v SLO...če slučajno ni kako tako res Golden retriever leglo na razpolago ali je mogoče napovedano, lepo mirno odvrnem, da ne priporočam nobenega. Potem je pa ogenj v strehi  ;D






Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #85 : 02 Februar 2006, 13:44:32
Če je psička primerne telesne zgradbe, bi svetovala tek - zdajle se še da teči na smučeh, pozneje ob kolesu ( če je mastif, to žal odpade). Po mojih izkušnjah psi s tekom porabijo neprimerno več energije kot s še tako dolgo hojo. Če je na sprehodih ne moreš dovolj utruditi, ji lahko daš gor primerno težek nahrbtnik. Nekateri, ki imajo neutrudne polarne pse jih "vprežejo" v avtomobilsko gumo.
Za psihično utrujanje pa delujejo  običajne vaje poslušnost, ki jim dodaš nekoliko več vaj v gibanju - recimo prinašanje predmetov, poleti lahko tudi iz vode, to jo bo krasno utrudilo,  vajo naprej, kakšno vodenje na daljavo ( kaj podobnega kot detaširanje pri ruševinarjih). tudi kakšno preskakovanje ovir, vendar, če je psica težka zelo nizkih. Lahko ji skrivaš predmete, da jih išče. v hiši in zunaj.
In potem imaš za doma in za takrat ko je slabo vreme še neizmerno zalogo trikcev, bolj ko je kakšen neumen, raje ga bo delala.
Vesela bodi, da imaš živahno in pametno psičko. Oni, drugi so namreč dolgočasni, čeprav je z njimi bolj komot živeti.


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #86 : 02 Februar 2006, 15:07:11
sirtaki, v bistvu mene vse pasme zanimajo (nekaterih oz. večine pa pač ne bi imela), zato se na tak način lahko tudi kaj naučim (več znaš, več veljaš  :P). nekaterih se preprosto ne da prepričati, naj pošljejo nekomu mail ali pa se registrirajo na forum ali koga pokličejo po telefonu, odgovorijo, da jim nočeš pomagati in se odločijo po prvem nagibu.
ker na moja vprašanja pa nisi znala odgovoriti, torej se mi zdi tale pripomba povsem neprimerna, ker pač ne drži, zato bi bilo prijazno od tebe, če bi tole zbrisala (ja, tukaj se sporočila lahko naknadno spremenijo):

Sammy se prav na vseh forumih nekaj oglaša ponavadi pri pasmah, ki so ji morebiti všeč samo po videzu, kaj pa se skriva pod vso dlako in v tistih glavicah pa se ji sanja ne (dokazano na tem in ostalih forumih).

... jaz pa bom naslednjič poskušala ljudi, ki jih zanimajo avstralčki preusmeriti na tebe.

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard


S1b

  • *
    • Prispevkov: 1.216
    • Točke: 2
Odgovori #87 : 02 Februar 2006, 17:02:15
Amm kar velika debata se je razvila tukaj  8) , jaz bi katerokoli pasmo priporčal človeku, ki je začetnik v primeru da se bo ukvarjal s psom in ne da go bo peljal enkrat na teden na sprehod... sicer so bolj primerne manjše in manj trmaste pasme, ker so po načelu lažje obvladljive ampak ne vidim nobenega problema, da bi si popolni začetnik omislil npr. huskya , človek je lahko popolni začetnik in bo lahko skrbel za "zahtevno" pasmo brez problema le čas in voljo mora imeti... če tega naj si potem omisli zlate ribice ali papige... vsak pes je lahko zahtevna pasma in tudi zlati prinašalci niso kaj lahka pasma, če sam nisi sposoben skrbeti za njega. Seveda je veliko kriterijev na podlagi katere se izbira psa kot so velikost,dlaka,živahnost itd... tako da ima vsak človek svoj okus ampak na splošno mislim, da bi lahko bila vsaka pasma primerna za začetnike, če bi ljudje le vzeli čas za psa in se ukvarjali z njim. Glede sammy pa mislm, da ni hotela nič slabega in da je le napisala svoje mnenje zato je ni treba tako kritizirati sirtaki, lepo je da človeka popraviš in da izraziš svoje mnenje za kar je tudi namenjen ta forum, ni pa lepo da človeku pereš pamet...  :)

+1

http://siberius.moj-album.com/
veter piha skozi tunel z hitrostjo 100 km/h, polž plazi skozi isti tunel z hitrostjo v=1,00002km/h. koliko palačink lahko natlačimo slonu v rit če vemo da čungalunga stane 10 tolarjev ?


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #88 : 02 Februar 2006, 17:42:53
...še posebej, ker smo se vsi učili na lastnih napakah, a ne Sirtaki.


Sammy

  • Must Love Dogs
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 2.571
    • Točke: 29
  • Beauty and brain
Odgovori #89 : 02 Februar 2006, 19:48:08
Eno vprašanje - a ima kdo kakšne izkušnje s kromfohrlandci?

http://samchica.com
http://samchica.com/sammy

"Qei me amat, amat et canem meum." - St. Bernard