Ja tole z lisicami sem videla v enem BBC-jevem dokumentarcu o psih. Če se prav spomnim, so lisičji mladički že po osmih generacijah selektivnega parjenja (samo glede na karakter, ne na zunanjost) začeli sami iskati človeško družbo, podobno kot pasji mladički. Ampak kar je še bolj zanimivo, je pa to (kot je omenil/a Datelj), da so se sčasoma začele kazati tudi fizične spremembe - izrazite barvne variacije v dlaki (npr. bela dlaka, ki je prej sploh ni bilo), rahlo povešeni uhlji, rep, ki se je začel zavijat nazaj ipd.
BTW, ta eksperiment se mi zdi tudi zelo dober pokazatelj koliko lahko genetika vpliva na značaj lisice (in sklepam, da je s psi zelo podobno).
Prikazali so tudi nek madžarski eksperiment v katerem je skupina eksperimentatorjev vzgojila najprej vsak svojega psa, nato pa še volka, ki so ga dobili v zelooo rosni mladosti (tako da so ga morali hraniti po dudi). Poročali so, da se je obnašanje volkov z odraščanjem vedno bolj oddaljevalo od sprejemljivega, tako da poskus ni uspel. Prikazali so tudi poskus, pri katerem je eksperimentator 8-mesečnemu mladičku s prstom pokazal na posodico pod katero je bila hrana (druga posodica pa je bila prazna). Kužki so baje večinoma šli do nakazane posodice, volkovi pa ne, po čemer so sklepali, da so psi že genetsko predispozirani za sodelovanje s človekom.
Imam pa en velik ugovor k temu poskusu: zdi se, da so za primerjavo z volkovi uporabili labradorce (ali zlate prinašalce? Eno malo rumeno 8-tedensko bitjece je bilo na posnetku). Če nič drugega, je bila to *zelo slaba* priprava na vzgojo volka. Pa tudi pri testu s posodicami se mi ne zdi fer primerjati volka in pasme, ki je bila vzrejena za delo s človekom. Glede na to, da mislim, da že moj whippet pri 8 tednih ne bi opravil preizkusa... pač ni narejen tako, da bi čakal na človeka, da mu pokaže plen, da ga bo ujel
