Tema: Psi čuvaji čred-pastirski psi

[deteljica]

Ej Damajanti- glede prehrane sploh ni bilo napisano zate osebno, ampak na splošno oz za povprečnega meščana  . Ker pač tako je  . Vem pa da lovci imate /jo na sporedu velikokrat divjačino, ki nedvomno je kvalitetno meso  .
Ugotavljam pa, da je Kodr končno odbil debato, ki si jo je želel in to celo z redkim izkušenim s tega področja  .

V strokono debato se tule ne morem spuščat, ker nimam pojma  , se mi pa sliši to kar piše Čajka logično  . Tudi ne zdi se mi sporna metoda, da npr psu kaj obesiš pod noge (seveda s predpostavko, da ob tem ohraniš zdravo= nujno potrebno mero neg učinka). Ni sicer pozitvna motivacija, lahko pa jo uvrstimo med "ekološko čiste kazni ", ki so hitre učinkovite in ne škodijo znčaju psa niti njegovemi odnosu do vodnika  .
Osebno se prav tako držim čiste poz. motivacije samo med neposrednim šolanjem, ko gre za interakcijo med vodnikom in posm.

[Lanabela]

Čajka, lepo sem napisala, da o samostojnem varovanju ovac s pastirskimi psi ne vem nič. Napisala sem svoje pomisleke, ki so prav lahko tudi brez vsake osnove. Ni treba takoj užaljeno u luft skakat, pomisleke je lažje zavrniti z argumenti. Zlasti, če jih potrjujejo izkušnje iz prakes.
ne trdim, da metoda, kot je napisana na linku ne deluje, se pa sprašujem, če deluje tudi v naših razmerah, predvsem pa me zanima, če je edino zveličavna. namreč moti me ravno to, da pse vzgajajo ovce. Kaj pa je to drugega, če psa pri 8 tednih zapreš v ograjo z 6 - 8 ovcami kjer ostane do 16 tedna (potem gre v trop) in mu hkrati omejiš stike z ljudmi in drugimi psi na minimum, da se ne bi slučajno navezal na ljudi in na pse, ker se potem ne bi dovolj močno navezal na ovce (ki pa jim mora, za razliko od ovčarskega psa biti podrejen in se jih bati).
Torej: ali res ni mogoče imeti psa normalno socializiranega z ljudmi in hkrati z ovcami. Ki se zna normalno obnašat, pa bo še vedno pazil na ovce? Namreč: tistega, kar se v odnosu človek - pes zamudi med 8 in 16 tednom ni kasneje mogoče več nadoknaditi. Ali pes, ki se naveže na človeka, se ne more navezati tudi na ovce? (še ne tako dolgo tega so namreč strokovnjaki zelo vneto trdili, da če se psi navažejo na druge pse, se ne navežejo dovolj na človeka, da bi bili sposobni opravljati kakšno resno delo. Moje izkušnje kažejo, da ti nikakor ni res)
In ko govorim o zoprnih kraševcih: sem napisala, da so bili to slabo socializirani psi. Napisala si, kakšni so NORMALNO socializirani kraševci. Se strinjam, taki so zelo v redu psi. Žal sem imela "čast" srečevati nekaj  silno zoprnih predstavnikov pasme, ja za tri od štirih vem da so bili rodovniški, niso bili na ketnah, samo za socializacijo se ni noben pobrigal, dokler je bil še čas za to.

kar pa se tiče odganjanja zveri z delanjem kravala in potem umikom pa... verjetno je včasih delovalo. Za volka bi znalo še danes, čeprav postajajo tudi ti čedalje bolj predrzni. Dvomim pa, da bi se psa, ki se repenči še ustrašil medved. Glede na to, da se povsem mirno sprehajajo po vaseh med vaškimi cucki (ali pa se ljudje, ki to pripovedujejo konsistentno na veliko lažejo)..,

in ja, v tem delu mi je bližje to, kar piše Kodr. Žal pa hodi kakor mačka okrog vrele kaše in ne pove nič konkretnega.

[kodr]

Zagovarjam drugačno metodo in poznam vašo metodo. Anomalije, ki se pojavijo pri njej.

S čim lahko podkrepite uspešnost vaše metode v primerjavi z našo metodo, če je ne poznate.

Taka metoda, vaša, ne prinaša rezultatov, ki bi jih lahko označili za dobre, razen pogojno in z veliko izjemami. Če prestrašeni mladiči, pobiti niso plod vaše metode pa. Glede na to, da delo lastnikov psov spremljam že kar nekaj časa žal poznam tudi vrednost njihovega dela. Redki so dobri in namesto tega, da bi glavno delo prevzel človek, tako znanje kot konkretno delo v praksi se gremo metodo, ki postavlja psa v popolnoma podrejen položaj.

Naše pse lahko vodimo v urbanem naselju, jih vozimo v avtu, en od njih lahko spi tudi na kavču, takrat ko ni na dolžnosti, čuvajo tako koze, ovce, konje, govedo kot tudi perutnino, ki je za velik del psov zahtevna naloga. Psi skozi nas spoznavajo nove živali. Naš odnos do živali je merilo za delo psov. Torej je socializacija podobna kot za pse, ki ne živijo na pašniku. Ena metoda temelji na tem, da delujemo preventivno, usmerjanje, druga metoda temelji na odpravljanju. Katera metoda naj bi bila v osnovi bolj primerna za pse pa lahko vsak presodi sam.

Taka metoda, vaša, kaže izključno na pomanjkanje znanja pri ljudeh in merilo koliko in kdo, kar žal poznam ni merilo primernosti metode. Je pa uvedena prav zaradi tega. Ljudem olajšati delo. Tisti vodniki, ki poznajo pse lahko ne glede na starost psa, uspešno uvedejo psa v čredo, ker poznajo tudi primernost posameznega psa za tako delo, so uspešni. Pri vaši metodi take možnosti ni. Izključno samo mladič med čredo in kar bo bo. Glede na to, da sem uvajal pse, ki so varovali izključno vojaške objekte, odrasle v čredo ovac kjer so uspešno opravljali svoje delo pomeni, da je delo vodnika, znanje merilo uspešnosti metode.

[Čajka]

Eno tako zadevo imajo lovci.....( sicer vejo po čem je pes ).. ne znajo ga pa cenit... iskreno... velikim je zgolj orodje. Tega si pa verjetno ne želite za kraševce?

Ne tega si ne želimo. Zato si jaz osebno želim, da projket strogo po storokovni liniji (brez kvazi strokovnjakov ki nekaj eksperimnetirajo), po preverjenih rešitvah,  v sodelvoanju z državo, zvezo rejcev drobnice, s podporo medijev, univerze...skupaj z obveščanjem in osveščanje in KAR JE NAJBOLJ POMEMBNO preko pilotne skupine KOOPERATNIH KMETOV. Ti bi bili potem skupina, ki bi naprej skrbeli za rodovniško vzrejo in selekcijo teh psov v sodelovanju z našim društvom. Problem je ker to eden mojih hobijev, projekt pa definitivo prerašča okvir prostovoljstva. Bomo videli.

[Čajka]

Taka metoda, vaša, ne prinaša rezultatov, ki bi jih lahko označili za dobre, razen pogojno in z veliko izjemami. Če prestrašeni mladiči, pobiti niso plod vaše metode pa.

Kje je kakšen prestrašen, pobit mladič.  To kar smo delali mi ni bilo takšnih izkušenj. O čem vendar govorite   Strovkovna literatura tega ne navaja. Prosim - še enkrat brez zavajanja !!!!!

[Čajka]

Izključno samo mladič med čredo in kar bo bo.

Zakaj vendar ta sveta preproščina in zavajanje gospod Kodr ?

Naj še enkrat posebej za vas navedem tekst iz strokovnih osnov ki govori o tem kako se je potrebno lotiti takšnega projekta/predvsem v vidkih ki se vam postavljajo kot sporni.  Kaj točno vas tu moti ?

Stik s človekom
"Ustrezen nivo stika človeka s psom je odvisen od značaja psa. Vsak dan naj bi ga vsaj enkrat obiskali na pašniku, tudi če uporabljamo posodo za avtomatsko doziranje
hrane. Tako imamo namreč lahko stalni nadzor nad njegovim zdravstvenim stanjem, lahko pa ga tudi pohvalimo in vzpodbujamo, da ostaja z ovcami. Pa tudi sicer je
vsakodnevna kontrola domačih živali znak dobre gospodarske prakse. Če ima pes premalo stika s človekom, lahko postane plah do njega. Takšne pse je
težko obvladovati in nadzorovati. Ni jih mogoče seliti na druga območja niti začasno zapreti v pesjak. Lahko so sicer odlični čuvaji, je pa delo z njimi zelo oteženo.

Zahtevani pogoji za uspehČe povzamemo vse, kar je bilo doslej napisanega so pogoji za uspešno vzgojo pastirskega psa naslednji:
1. Pravilna izbira mladiča: opazujte mladiče v leglu. Je kakšen od njih bolj neodvisen, rad raziskuje in ko ga božamo, se prej kot ostali odpravi
raziskovat naprej? Kuža, ki si neprestano želi božanja ne bo srečen brez človeške pozornosti. Nasprotno se bo tisti, ki ga iščete, kmalu
odpravil na nadaljnje raziskovanje okolice. Samozavesten, neodvisen kuža ima najboljše možnosti za ustrezen razvoj v pastirskega psa.
Nikar ne izberite kužka z izraženim plenilskim nagonom, kužka ki se vedno veselo podi za žogo, mačko ali za ostalimi psički iz legla.
Preizkusite občutljivost na zvok. Spustite na tla posodico za hrano in opazujte reakcije. Psiček, ki zasliši zvok in se odpravi raziskovat njegov
izvor, je pravi za vas. Ne izberite onega, ki zbeži proč in se v strahu skrije. Opazujte tudi, kako mladiči reagirajo, ko jih mati disciplinira. Ne
želite si psa, ki je zelo občutljiv na bolečino, ki cvili, ko ga kdo od ostalih mladičev uščipne. Vzemite tistega, ki se ne zmeni za buške in bolečine
otroštva.
2. Pravilna socializacija: najboljši čas za začetek uvajanja je jagnjitvena sezona. Mlada, odstavljena jagnjeta so namreč najbolj dovzetna za
ustrezno socializacijo s psom. Če to ni mogoče, odstranite 6 ali več živali iz tropa in jih ogradite skupaj z mladičem. V ogradi naj ima pes
svoj boks, kamor ovce ne morejo, sam pa lahko, kadar se mu zahoče, hodi ven in noter. Nikar ga ne puščajte ob materah z jagnjeti, saj ga
lahko zelo močno udarijo, kar pusti sila neugodne psihične posledice. Bodite pozorni na pasje obnašanje in korigirajte vsak poskus
zaganjanja za živalmi. Vsaj prva dva meseca socializacije (2 – 4 mesec starosti) psičku onemogočite stik z ljudmi in drugimi psi, kasneje
pa mu vsake toliko časa predstavite neznano osebo in tudi ovčarskega psa, če ga imate. Prve zato, da ne postane plah in napadalen do ljudi,
drugega pa zato, da lahko kasneje skupaj delata. Nekje med 6. in 8. mesecem starosti se lahko pes pridruži ostalemu tropu.
3. Ne pretiravajte z učenjem poslušnosti. Pes naj razume ukaz “ne”, “pridi” in mogoče še “sedi” ali “prostor”. Nauči naj se biti privezan na
vrvici. Z učenjem je najbolje začeti kar takoj, spotoma ob procesu hranjenja in odhajanja iz ograde (ko psu nesete hrano v boks mu
govorite “pridi”, ga pohvalite, ko pride in mu daste jesti. Če pes veselo skače na vas ob prihodu, ga z odrivanjem in ostro besedico “ne”
ustavite. Ob odhodu iz ograde pa ga skušajte z besedico “prostor” odvaditi od tega, da bi vam sledil in ga pohvalite, če ostane pri ovcah.
Takšno učenje je najboljše, saj se dogaja vsaj 3x dnevno in to v času, ko je pes zelo razpoložen, hkrati pa ne traja predolgo in prekomerno ne
krepi vezi pes – človek.
4. Vseskozi se zavedajte, da imate opravka z živim bitjem, katerega funkcije se ne da vklapljati in izklapljati s pritiskom na gumb. Včasih je
za učenje ustreznega obnašanja potrebna velika mera potrpežljivosti. Striktno upoštevajte navodila za pravilno socializacijo, bodite dosledni
pri dajanju in izvrševanju ukazov ter jasno postavite (in jih tudi vzdržujte) meje dopustnega obnašanja. Dokončna osebnost psa se
oblikuje šele pri 2 – 3 letih.

[deteljica]

Naše pse lahko vodimo v urbanem naselju, jih vozimo v avtu, en od njih lahko spi tudi na kavču, takrat ko ni na dolžnosti, čuvajo tako koze, ovce, konje, govedo kot tudi perutnino, ki je za velik del psov zahtevna naloga. Psi skozi nas spoznavajo nove živali. Naš odnos do živali je merilo za delo psov. Torej je socializacija podobna kot za pse, ki ne živijo na pašniku. Ena metoda temelji na tem, da delujemo preventivno, usmerjanje, druga metoda temelji na odpravljanju. Katera metoda naj bi bila v osnovi bolj primerna za pse pa lahko vsak presodi sam.

Hm n evem- kaj naj bi pes ,ki je čuvaj črede delal na kavču?
Če je pes čuvaj črede mora bit ves čas s čredo- vsaj tako bi si jaz predstavljala.Ali jih naj bi na  8 ur menjeli kot pri "šihtu"?
Obenem je vprašanje tudi čemu vsemu je čuvanje namenjeno. V osnovi so ti psi čuvali črede tudi pred nepoklicanimi ljudmi. Ta funkcija najbrž sedaj ni pretirano popularna. V originalih so velikorat bili več dni sami s čredo na samotnem pašniku in res niso potrebovali ljudi zaradi družbe- imeli so svoje ovce in svoje psje krdelo.
Dandanes res gre v večini za bolj "urbano čuvanje",ki vključuje tudi kakšne prevoze (ali res? ), čeprav si ne predstavljam točno kam bi peljel celo čredo s psom vred s kamionim npr na drug pašnik? Ali mislite bolj psa k veterinarju , če je potreba?
Obenem se prašujem,ali je humano psa pretirano navezati na človeka- ker potem pogreša njegovo prisotnost in stik. Ali ni bolj humano,da se nauči živeti z ovcami in človeka ne pogreša?
Za sprejemanj rokovnja itd pa zadošča socializacija , ki je del normalnega rokovanja, hranjenja in vzdrževanja psa. Bistveno je pri tem obdobje v leglu in do 4-5 meseca.
Za ostale ljudi je po moje dovoj,da jih pes tolerira, ne razume kot grožnjo.

[pidog]

Meni se tudi zdi uvajanje psov, ki so bili za to vzrejani, še posebno če je to naša avtohtona pasma (tudi druge) super pobuda, zato vse priznanje prostovoljcem  
Slovensko "drekarjenje" in ostale naše hibe pa........"no comment". Če kdo pozna drugačne metode, boljše; na plano z njimi. V pravem, ljubiteljskem tonu bodo sigurno vsi radi prisluhnili, saj sama kinologija tudi je v prvi vrsti ljubezen do psov in v drugem planu (ali nobenem) zaslužkarstvo, ki največkrat pripelje recimo, do "uničenja" pasme, itd.
Če prav razumem, naj bi bil ovčarski pes zaščitniški, do svojih živali, "kardela". Problem, ki ga tu vidim je mogoče edino ta, da "človek ni volk" in ga mora tak pes obravnavati drugače in tudi sam sem videl ovčarske pse, ki so na žalost živa nadloga...................... in smo zopet pri socializaciji, vzgoji. Druga stvar, ki se mi dozdeva je tudi, da šolanje takih psov sigurno ni doseglo stopnje šolanja psov, njihove uporabe v bolj "popularne" namene in sem prepričan, da se bo ob popularizaciji tudi to spremenilo, dodelalo. Ampak, nekje je treba začeti, se s tem ukvarjati......... različna mnenja, tehnike šolanja, rezultati le tega.............in zopet se mi dozdeva, da taki kot koder delajo le "zdraho" in se imajo za bolj pametne od pametni. Tipično za naš narod. Pomagaj, osveščaj, izobražuj, če veš več od ostalih......in pristanemo pri eurčkih, kar kinologija vsaj zame ni.
Vojskarsko planoto poznam, kar dobro.........in volka tam ni bilo uplenjenja že ohoho, kar pa ne pomeni, da uvajanje takih psov ne podpiram............vsaj delajo tisto za kar so bili vzrejeni in tako je tudi prav.
Glede drobnice se strinjam s tistimi, ki pravijo, da je izredno važno kdaj, kako in kako je bila odrta žival in zaklana izrednega pomena (tudi sam konzumiram meso prav iz tega predela). Da o prehrani in s tem povezanim okusom mesa (ni važno od katere živali) ni vredno izgubljati besed. Je pa takšno kmetovanje bolj klaverne narave kar se tiče zaslužka, saj je recimo Vojskarska planota ZELO težka za kmetovanje in, če z menaizacijo obdelaš recimo pol je to kar uspeh. Problem je tudi zaraščanja površin; ko samo pomislim, koliko truda je bilo vloženo v travnik........., ki se recimo čez 5 let zaraste in tu tudi podpiram subvencioniranje in rejo drobnice, če drugače (očitno) ne gre.
Vojskarji poznajo rek, da se pri njih ne "kuri" samo od sv. Jakoba do sv. Ane
Glede drobnice obstaja tudi zakoreninjeno mnenje (pri starejših); drobnica pomeni revščino pri bajti .....................kar pa se z mlajšim rodom spreminja

[Čajka]

Čajka, lepo sem napisala, da o samostojnem varovanju ovac s pastirskimi psi ne vem nič. Napisala sem svoje pomisleke, ki so prav lahko tudi brez vsake osnove. Ni treba takoj užaljeno u luft skakat, pomisleke je lažje zavrniti z argumenti. Zlasti, če jih potrjujejo izkušnje iz prakes.
ne trdim, da metoda, kot je napisana na linku ne deluje, se pa sprašujem, če deluje tudi v naših razmerah, predvsem pa me zanima, če je edino zveličavna. namreč moti me ravno to, da pse vzgajajo ovce. Kaj pa je to drugega, če psa pri 8 tednih zapreš v ograjo z 6 - 8 ovcami kjer ostane do 16 tedna (potem gre v trop) in mu hkrati omejiš stike z ljudmi in drugimi psi na minimum, da se ne bi slučajno navezal na ljudi in na pse, ker se potem ne bi dovolj močno navezal na ovce (ki pa jim mora, za razliko od ovčarskega psa biti podrejen in se jih bati).
Torej: ali res ni mogoče imeti psa normalno socializiranega z ljudmi in hkrati z ovcami. Ki se zna normalno obnašat, pa bo še vedno pazil na ovce? Namreč: tistega, kar se v odnosu človek - pes zamudi med 8 in 16 tednom ni kasneje mogoče več nadoknaditi. Ali pes, ki se naveže na človeka, se ne more navezati tudi na ovce? (še ne tako dolgo tega so namreč strokovnjaki zelo vneto trdili, da če se psi navažejo na druge pse, se ne navežejo dovolj na človeka, da bi bili sposobni opravljati kakšno resno delo. Moje izkušnje kažejo, da ti nikakor ni res)
In ko govorim o zoprnih kraševcih: sem napisala, da so bili to slabo socializirani psi. Napisala si, kakšni so NORMALNO socializirani kraševci. Se strinjam, taki so zelo v redu psi. Žal sem imela "čast" srečevati nekaj  silno zoprnih predstavnikov pasme, ja za tri od štirih vem da so bili rodovniški, niso bili na ketnah, samo za socializacijo se ni noben pobrigal, dokler je bil še čas za to.

kar pa se tiče odganjanja zveri z delanjem kravala in potem umikom pa... verjetno je včasih delovalo. Za volka bi znalo še danes, čeprav postajajo tudi ti čedalje bolj predrzni. Dvomim pa, da bi se psa, ki se repenči še ustrašil medved. Glede na to, da se povsem mirno sprehajajo po vaseh med vaškimi cucki (ali pa se ljudje, ki to pripovedujejo konsistentno na veliko lažejo)..,

in ja, v tem delu mi je bližje to, kar piše Kodr. Žal pa hodi kakor mačka okrog vrele kaše in ne pove nič konkretnega.

Ja pes mora biti normalno socializiran, in ko prideš na pašnik z lastnikom mora biti skuliran. In teh 5 psov krašecev, ki so pri ovcah in  ki sem jih spoznala so vsi taki. In vsaj dva sta imela omejen stik s človekom. Vse varuhe črede  sem normalno božala. Če ne bi bilo lastnika zraven predvidevam da to ne bi šlo (vsaj kakor so mi povedali da situacija zgleda). Amapk to je normalno. Ker what is the point, če greš mirno do črede natovoriš dva /tri jagnjčke, pa si preskbljen za mesece, dva.  Mi smo torej te lastnike ki imajo kraševce prosili,  da naj jih malo manj "ckrljajo" - vsaj v tistem ključnem obdobju. V strokovnih osnovah je tudi predvidena določena socialziaija na človenka, druge živali in podobno - ampak omejeno saj kot sem že enkrat napisala lahko sicer človek hitro postane dosti bolj zanimiv kot ovca. Ni pa človek izključen.  Itak se več kot tok  lastniki  ne držijo navodil (ljudje se držijo svoje logike ali pa čustev). Ampak samo tisti ki so bolj dosledni imajo res uspešne varuhe črede.  Tako da tvoje vprašanje " can we not have the cake and eat it" oz. ali imamo lahko kraševca, ki ne bi bil čuvaj in hkrakti ne -  to ne gre. Enako je če prideš na dvorišče k ljudem ki imajo kraševca. Če je normalen kraševec (in takih je večina) te bo ob lastniku čisto skulirano sprejel, če ne celo ignoriral. Če lastnika ne bo ti ne bo pustil nikamor. Ravno prejšnji teden sem bila nekje na obisku - lastnik je imel doma neko mešanko (z nemškim ovčarjem?) in ta psica je ves čas mojega obiska noro lajala name. Takrata sem pomislila kako pametni so ti naši  kraševci - ko vidijo da nimajo kaj težit, ne težijo.  Če seveda niso kaj zafurani.
Ampak zakaj sploh kraševec čuva čredo (in samo svojo čredo). To ni naučena tehnika, to je nekaj kar čuti (močneje kot drugi) in kar se zgodilo preko vezi ovca/pes. In mislim da pri tebi na tej točki prihaja do konceptualnega nerazumevanje. Ti lahko nemškega ovčarja streniraš da je varuh črede (čeprav je to itak mimo -ker delaš ves čas proti njegovemu plenskemu nagonu), pri kraševcu pa pač omogočiš genetiki da naredi svoje (kraški ovačar ima zelo neizražen plenski nagon, zato je lahko z ovcami). Seveda, če bi bil pastrik vedno s čredo, potem ne bi bil tak problem, ali je pes "prekomerno"  navezan tudi na  svojega človeka, saj bi bili vsi skupaj (ovce in človek) ena čreda. Če pa človek redno odhaja od črede, in ker je po defaultu bolj zanimiv od ovce, tvegaš da bo pes ovce zapustil. Potem je pa itak vseeno. Če hočeš rezultat moraš pač probati biti dosleden.
Sicer pa je kmet iz Vojskega ki ga ves čas ponujam kot primer dobre prakse, že prej imel kraševko. Takrat je delal na pamet. Najprej je domov priperljal mladičko kraško ovčarko, lez 6 mesecev pa še ovce. Tisti kraševki so bile ovce potem zanimive toliko kot srbskemu predsedniku Tadiću obisk Slovenije.   Ampak kar jaz pri njemu občudujem je, da je iskal pomoč naprej - in takrat smo se odločili da zadeve strokovno preštudiramo. Takrat pa so se začeli tudi rezultati.

Čuvaj črede tudi ne more biti več kot toliko socializiran na pse, saj je njegova nalogo odgnati tudi divje pse, ki pridejo malicat jagenjčke ali ovce.
Užaljena sem bila samo zato ker sem dobila občutek da nisi prebrala podatkov ki sem jih preskrbela, ali pa si brala zelo površno. Npr. tvoj sedanji komentar kaže da si me mablo bolj vsebinsko povprašala in z veliko večjim veseljem odgovarjam in pojasnjujem.

Kar se kraševcev tiče - ne vem . Kot sem povedala - videla sem preko 200 psov (v zandjih 4 letih sem bila na vseh vzrejnih pregledih, v zadnjih 2 letih sem videla vsa legla). V povprečuju zelo skulirani. MEd njimi tudi verigraji (obiskovali smo vse živo ko smo iskali pse, s katerimi bi lahko širili gensko ožino v katero je pasma zašla).  
Torej kar reprezentativen vzorec. Dopuščam pa da si ti imela slabe izkušnje. Navedla sem samo svojo.

Še to - kar se tiče tehnike ki jo uporablja pastriski pes približevanje - umik in tehnik zastraševanja. Deluje toliko danes kot je delovalo zmeraj. To je pač tehnika pastrskih psov. Njih ne briga ali mi to vidimo kot uspešno ali manj uspešno. Opisovala sem opažanja iz študij  kako se psi obnašajo. S tem hotela povedati samo, da pastrski pes načelno ne bo skočil vate, ampak te bo opazoval in opozarjal. Če boš res trmast in rinil naprej k čredi pa ne vem.  Ampak jaz vem da če bi kraševec name lajal "like he means it" ne bi rinla nikamor. Moja psička Čajka, ki je 1000% socializirana na vse živo ima tada ljudi/obiske, ljubi pse, včasih ko je na dvorišču in misli da je zgoraj na hribu neka motnja tako zatuli (iz svojih petnih žil) da takrat pomislim, aha tole je pa pastirski pes.

Gre pač zato, da če bo kraševec samo še družinski pes, bo pač zgubil svojo čuvajskost. Jaz pa želim da bi ostal tak kot je in to je možno samo če mu omogočimo da jih nekaj najde prostor pod soncem  v svoji prvotni vlogi - vlogi čuvaja črede.  Imam tudi nekaj zgodb o srečanju medveda in kraševca, kjer le ta ni nikoli stisnil repa med noge pred medvedom, ampak te pa niso toliko preverjene, da bi se tule nekaj "važila". Med drugim mi je o tem govoril en rejec iz Kočevja.

 

[damayanti]

ok ...sedaj eno vprašanje..

A to potem obstaja več načinov za pašne pse ali kako?

Od Čajke sem prebrala...in se mi zdi zelo uredu in dosledno obrazloženo...in sedaj ta način popolnoma razumem.

Sedaj pa še kodrov?
Kodr.... a vi jih tudi peljete na osamljen travnik in tam pustite pa sami čuvajo ovce ali kako? Kljub temu ,da so navajeni še kavča?

[isla]

Čajka super razloženo, hvala za trud. 

[ren]

Teh člankov o kangalih v Afriki je veliko. Jaz sem včeraj našla tudi tega, kjer so prosili točno za kangala (tam je bilo tudi pismo).

Ta članek je tudi zanimiv: Dogan Kartay, 1. Mednaroden Simpozij o Kangalih. Kangal je zelo navezan na lastnika, njegovo družino, hkrati pa je rad svoboden. To pa veliko ljudi ne razume. Lahko bi rekli, da je navezanost psa na lastnika v harmoniji s svobodo. Potem opiše predloge za vzgojo psa kot čuvaja črede, imetja, za osebno zaščito,...
Pravi, da poseben trening ni potreben, saj imajo to "v krvi". Nekako pri treh mesecih grejo mladiči skupaj s starši na pašnike. Do enega leta se tako veliko naučijo. Pri dveh letih pa je tudi fizično sposoben braniti čredo pred plenilci.

Čuvanje poslopja: hrani naj ga lastnik in njegova družina. Tujci naj ga ne božajo in hranijo. Ko pes ne opravlja dela, se ga zapre v ograjen prostor. Ko tujec prečka teritorij, mora pes glasno lajati. Pes bo napadel v primeru, če ga vsiljivec poškoduje. Pes bo vsiljivca podrl na tla in počakal lastnika. Verjetno bo vsiljivca tudi markiral. Pomembno je tudi, kdaj psa hranimo. Najbolj aktivni so ponoči, zato ga hranimo 3 ure pred delom in zjutraj, eno uro po zaljučku dela.

Kako učiti pastirskeha psa (Karen Frisch): v obdobju odraščanja mora biti lastnik zelo pozoren na mladička, da ta ne sprejme ovce za "partnerja v igri".

Kako predstaviti mladička čredi (Stevee LaDuke): mladička izberite iz delovne linije, čimprej ga predstavite čredi, nekaj živali spustite skupaj s psom v majhen ograjen prostor. Mladiček bo verjetno nekaj dni (tednov) osamljen, vendar je treba doseči, da ga čreda sprejme za svojega in obratno.

Čajka, jaz želim društvu veliko uspeha.

Še moje mnenje: če imamo pastirskega psa in pač nimamo kmetije, lahko to nadomestimo s čim drugim, npr. čuvanje objekta. Tudi tukaj je potreben čas, osovna poslušnost in psihična stabilnost psa.

[Čajka]

Čajka super razloženo, hvala za trud. 

Hvala - v bistvu z veseljem sodelujem v tej temi. Meni je to da je kraševec ohranil svoje prvotne zasnove fantazija. V funkcji pastriskega psa ga ni že skoraj 100 let. Zato so mi te stvari fascinantne - ko vidiš da je neka stoletna  selekcija dejansko prispevala k nekem  genskem zapisu ki ga po neki sreči nismo uspeli zapraviti.

Pri pastriskem psu so pomembne izrašene 3 lastnosti zaupanje. Pozornost, zaupanje in zaščitništvo.  Ko vidiš kraševca kako izraža zaupanje v odnosu do živali se ti resnično milo stori. Vsaj meni se je.  Tako kot si prebral v strokovni literaturi, vidiš kako kraševec  pokaže  do ovc radoveden in podrejen odnos, ki domačim živalim ne predstavlja nikakršne grožnje. Ovce počasi več ne bezljajo... Vidiš znake  podrejenega obnašanja : približevanje ovci s priprtimi očmi  izogibanje direktnemu pogledu .... Vidiš kako kaže znake radovednega obnašanja kot je ovohavanje glave in analnega predela.  Ko vidiš,  da je kraševec ohranil pravilne dedne zasnove si želiš narediti več.

[kodr]

Tudi statistične podatke sem prebral o izgubah mladičev. Preveč dobro očitno poznam to tematiko. Tudi uporabe palice ni?
Pes je sposoben kadarkoli za omejeno število ur opravljati svojo funkcijo. Strah pred tem, da psi ne bi dobro opravljali svojega dela, če smo prisotni na pašniku dalj časa, v stiku s psmi je popolnoma odveč. Vse živali, ki jim posvečamo več časa pozitivno odreagirajo na naša družbo, zaščito, tudi psi (tudi, če so na kavču). Živali se obnašajo drugače, če jim pristopamo s pozitivno energijo se ne branimo stika z njimi ampak ravno obratno. To nagradijo s svojo privrženostjo, s svojim delom. Dober rejec ne glede na to katero vrsto živali redi se ne izogiba stika z živalmi in lahko posreduje podatke, ki so relevantni, pravočasno ukrepa...
Kaj ko bi izhajali iz zahtev do človeka in ne v prvi vrsti do psa.
Dostikrat je bolje v čredo uvesti psa, ki je bil socializiran v urbanem okolju iz preprostega razloga, ker je običajno bolj strpen do ljudi. Tisti, ki ima zasnove za delo s čredo bo bistveno bolj zadovoljen v čredi kot je bil v urbanem okolju. Uspešno smo uvedli v čredo tako šarplaninca, kavkaškega ovčarja, ki sta postala nezaželena. Vedno je razlog pri vodniku psa.
Metoda, ki jo uvajate omogoča preveč anomalij, preveč zahteva od psa in premalo od vodnika.
Vedno izhajam iz teze, da nekdo pozna ne obratno. Kako lahko nekdo izpodkopava idejo, ki ima same dobre lastnosti. Mogoče bi bilo dobro upoštevati tudi drugačnost in je ne vedno jemati kot nekaj negativnega. Upoštevati nekaj kar je zraslo pri nas ne samo tisto kar prihaja iz tujine. Nedvomno sem zagovornik psov čuvajev v čredo kot "edino" učinkovito zaščito živali na pašniku ampak skozi znanje in zahteve do ljudi ne živali. Pri ponovnem uvajanju drobnice je prihajalo do zelo čudnih metod dela, psi pa so dosti bolj občutljivi kot ovce in že tisti, ki so se odločili za koze so imeli zaradi svojega neznanja veliko več težav kot tisti, ki so se odločili za ovce.Ravno včeraj je zaradi tega istega neznanja "crko" odpeljal kravo. Žal je vsega tega preveč. Ljudje naj prevzamejo odgovornost in metoda, ki se jim ponudi naj vsebuje čimmanj možnosti slabega dela.

[Čajka]

Tudi statistične podatke sem prebral o izgubah mladičev. Preveč dobro očitno poznam to tematiko. Tudi uporabe palice ni?
Pes je sposoben kadarkoli za omejeno število ur opravljati svojo funkcijo. Strah pred tem, da psi ne bi dobro opravljali svojega dela, če smo prisotni na pašniku dalj časa, v stiku s psmi je popolnoma odveč. Vse živali, ki jim posvečamo več časa pozitivno odreagirajo na naša družbo, zaščito, tudi psi (tudi, če so na kavču). Živali se obnašajo drugače, če jim pristopamo s pozitivno energijo se ne branimo stika z njimi ampak ravno obratno. To nagradijo s svojo privrženostjo, s svojim delom. Dober rejec ne glede na to katero vrsto živali redi se ne izogiba stika z živalmi in lahko posreduje podatke, ki so relevantni, pravočasno ukrepa...
Kaj ko bi izhajali iz zahtev do človeka in ne v prvi vrsti do psa.
Dostikrat je bolje v čredo uvesti psa, ki je bil socializiran v urbanem okolju iz preprostega razloga, ker je običajno bolj strpen do ljudi. Tisti, ki ima zasnove za delo s čredo bo bistveno bolj zadovoljen v čredi kot je bil v urbanem okolju. Uspešno smo uvedli v čredo tako šarplaninca, kavkaškega ovčarja, ki sta postala nezaželena. Vedno je razlog pri vodniku psa.
Metoda, ki jo uvajate omogoča preveč anomalij, preveč zahteva od psa in premalo od vodnika.
Vedno izhajam iz teze, da nekdo pozna ne obratno. Kako lahko nekdo izpodkopava idejo, ki ima same dobre lastnosti. Mogoče bi bilo dobro upoštevati tudi drugačnost in je ne vedno jemati kot nekaj negativnega. Upoštevati nekaj kar je zraslo pri nas ne samo tisto kar prihaja iz tujine. Nedvomno sem zagovornik psov čuvajev v čredo kot "edino" učinkovito zaščito živali na pašniku ampak skozi znanje in zahteve do ljudi ne živali. Pri ponovnem uvajanju drobnice je prihajalo do zelo čudnih metod dela, psi pa so dosti bolj občutljivi kot ovce in že tisti, ki so se odločili za koze so imeli zaradi svojega neznanja veliko več težav kot tisti, ki so se odločili za ovce.Ravno včeraj je zaradi tega istega neznanja "crko" odpeljal kravo. Žal je vsega tega preveč. Ljudje naj prevzamejo odgovornost in metoda, ki se jim ponudi naj vsebuje čimmanj možnosti slabega dela.

Ah Kodr meni se res ne da. Težko te razumem in ta dialog gluhih meni ni potreben. Slovenci pa smo itak zaverovani vase čez vsako zdravo mejo - zato tudi smo tam kjer smo.

[TibiQ]

S čim lahko podkrepite uspešnost vaše metode v primerjavi z našo metodo, če je ne poznate.

Jaz še vedno sploh ne vem kakšna je ta vaša metoda.

A mi lahko kdo pove kje sem kaj spregledala - če sem (se mi zdi, da itak še vedno nikomur ni jasno kaj kodr pravzaprav zagovarja)

Drugače sem pa razmišljala (članka še vedno nisem prebrala, ampak ga bom že zato, ker me firbc matra zakaj tista palica okrog vratu).. če gledaš z vidika samega čuvanja nekega teritorija (niti nima veze a so tam ovce ali kaj drugega - predmeti, objekti,.. npr.) zadeva kar naenkrat ni več tako zelo zakomplicirana;
Izbrat je treba psa, ki ima preddispozicije za tako delo (čuvaj, neustrašen, stabilen, mu ovce, če gre za varovanje le teh, ne predstavljajo plena,....), socializacija mora biti taka, da se pes ne naveže na vodnika v taki meri, da dihat ne more brez njega (kar danes itak vidimo pri kar dosti tekmovalcih in vzrediteljih,... - da ne bo kdo razumel narobe, ker ne znam dobro pojasnit kar želim povedat.. razlika je ali je pes ves čas ob vodniku in je že kar razvajen, ker se vodnik pretirano ukvarja z njim tudi ko ni čas za to, ali pa je ves čas, ko se z njim nihče ne ukvarja, sam, po možnosti zaprt v nekem boksu,..). Meni se zdi, da bi bili tudi veliki šnavcerji odlični varuhi čred, če ne bi bili tako čustveno odvisni od ljudi.. čeprav mogoče imam pa napačno sliko in poznam samo take, ne pa tudi samostojnih,.. 

[kodr]

Odgovornost človeka pred psom in ne obratno. V primeru, da vlogo vodnika sprejme človek kar bi moral vedno in povsod, uvaja pse v delo, določa teritorij, socializira z drugimi vrstami živali, je sposoben oceniti naravne zasnove...

V primeru, da mladič pri šestih mesecih, najkasneje devetih, ne pokaže naravnih zasnov za samostojno delo, je zaradi takega dela, delo z vodnikom, brez večjih težav možna socializacija v urbano okolje, za čuvaje objektov... brez tega, da bi skušali s korekcijo vedenja psa narediti primernega.

Če poenostavim in karikiram metodo socializacije brez vodnika (z minimalnim vplivom) kot je to z ovcami npr. s perutnino. Mladič verjetno ne bo prestrašen, bo pa skoraj zagotovo lačen, ker mu bodo kure pojedle hrano in s posnemanjem kur bo odrasel v odličnega čuvaja.

Žal si pse želijo tudi zelo neprimerni ljudje tudi tisti, ki se bojijo psov. Ob prebiranju te metode, predavanjih, začnejo razmišljati, da bi tudi oni imeli psa. Ta metoda jim je pisana na kožo. Malo dela in "zanesljiva" rešitev. Kaj lahko pričakujemo? Velja žal pravilo, da si lahko vsak človek omisli kupi, nabavi karkoli zato, ker je pač človek.

Slovenci bi morali biti zaverovani vase. Imamo kraševca, lipicanca, imeli smo lovske pasme in izgubljamo zato, ker je tisto iz tujine pač boljše od domačega in sami ne znamo zaščititi domačega. Proizvod, metoda, karkoli iz tujine je po pravilu boljše in kar je domačega se zavrže brez pardona.

[deteljica]

Tibiqu- piše zakaj je palica obešena: Zato in samo tistemu psu (in za določen čas) ki ima v odraščanju nagnjenje, da bi živino preganjal namesto čuval. Dokler se normalno giblje ga ne ovira, če pa se začne podit za živaljo pa mu obesek tolče po nogah, kar ga moti in zato tako vedenj počasi opusti. Obenem ga ta zdeva toliko ovira, da je manj spreten in zato more resno ogrozit pašnih živali.
Lahko torej ta pripomoček vzporejamo z dolgo vrvico,ki jo nekateri obesijo na psa v času učenja odpoklica. Je pripomoček za korekcijo in preprečevanje samonagrajevanja z napačnim vedenjem, l eda v tem primeru korekcija n epride od vodnika, je vedno v idealnem timingu ipd.
meni s en ezdi popolnoma nič sporno- s predopostavko,da je obesek primerne teže in velikosti ,ter da ima pes tudi "obdobja svobode" izven šolanja, ko mu jo snamejo,da se po svoje nateka in naigra. Ampak kot vedno tu zajadramo v večno resnico: "ni pripmoček nikoli slab, slab je lahko le način uporabe" in ni nobena metoda slaba sma po sebi, če se jo uporablja pravilno in z občutkom.

[Lanabela]

Problem pri tisti palici je samo v tem, da v navodilih za upporabo nič ne piše, da bi se mu jo občasno kaj snemalo in da bi se mladega psa od ovc kdaj jemalo in se mu pustilo, da bi se lahko zdivjal kot se za mladega psa spodobi.
Sicer pa sp podobne napravice včasih precej uporabljali - recimo težko palico, na obeh koncih privezano na ovratnico, tako, da je psa tolkla po tacah, če je malo hitreje stopil, so morali ponekod nositi vsi kmečki psi, da niso mogli goniti divjadi v lasti gospode (kar je bil silno velik napredek, saj so prej le tem preventivno polomili tace).

O tem, kako pes, ki ga vzgojijo ovce ovac nikoli nikdar ne zapusti bi se tudi dalo razpravljati....Tisti šaroti, ki sem jih imekla priližnost opazovati pri delu so bili res dobri in samostojni čuvaji (no če so zagnali paniko, so bili pastirji hitro pri ovcah, drugače so bili pa psi sami). Ampak ko se je pa pri nas kaj dobrega cmarilo, so pa vsi po vrsti prišli dol fehtat in so na ovce čisto lepo pozabili. Bili so povsem nescrkljani in dvomim, da se jih je kdaj kdo kaj več dotikal, kot je bilo najbolj nujno, pa bi bili pripravljeni zamenjati vse ovce za malo božanja.

Kodr, ali imaš kaj konkretnega za pokazat pri tebi doma, ali to samo tako, teoretično?

[damayanti]

Žal si pse želijo tudi zelo neprimerni ljudje tudi tisti, ki se bojijo psov. Ob prebiranju te metode, predavanjih, začnejo razmišljati, da bi tudi oni imeli psa. Ta metoda jim je pisana na kožo. Malo dela in "zanesljiva" rešitev. Kaj lahko pričakujemo? Velja žal pravilo, da si lahko vsak človek omisli kupi, nabavi karkoli zato, ker je pač človek.

Dej kodr preberi si Čajkine odgovore...predno svojo filozofijo deliš

Ne tega si ne želimo. Zato si jaz osebno želim, da projket strogo po storokovni liniji (brez kvazi strokovnjakov ki nekaj eksperimnetirajo), po preverjenih rešitvah,  v sodelvoanju z državo, zvezo rejcev drobnice, s podporo medijev, univerze...skupaj z obveščanjem in osveščanje in KAR JE NAJBOLJ POMEMBNO preko pilotne skupine KOOPERATNIH KMETOV. Ti bi bili potem skupina, ki bi naprej skrbeli za rodovniško vzrejo in selekcijo teh psov v sodelovanju z našim društvom. Problem je ker to eden mojih hobijev, projekt pa definitivo prerašča okvir prostovoljstva. Bomo videli.

 lahko bi za spremembo od tega da zgolj filozofiraš, še kaj konkretnega povedal...oz dokazal

[isla]

Že v parih temah sem zasledila, da kodr govori v množini, pa  me zanima kdo so to Mi oz. koga predstavljaš? Če sem spregledala se opravičujem. 

[damayanti]

Že v parih temah sem zasledila, da kodr govori v množini, pa  me zanima kdo so to Mi oz. koga predstavljaš? Če sem spregledala se opravičujem. 

govori verjetno v imenu svoje pasje šole ... in je mnenja ,da jih pod enim nickom lahko piše 100... čeprav ima dejavnost registrirano na s.p.

napačen komercialni pristop...pa tudi bonton mu ni znan...
Tudi če odgovarjaš v imenu pravnega subjekta, se venomer pod svojo ponudbo..ali v tem primeru "izjavo", podpiše oseba, ki to navaja.
... nekako tako veleva nepisano pravilo/ oz poslovni bonton .... razen če je on kje drugje bral bonton..in v njegovih pravilih lahko piše 100 različnih oseb  brez da se predstavijo...
strokovnost ... ali nekaj podobnega... ne vem meni ni poznano...

jaz se pod svoje ponudbe podpišem z polnim imenom in  službenim naslovom  ter vsemi kontakti fax, tel, mobi, mail, in skype naslov ... če pišem v imenu firme.( vsaj kar se zadeva poslovnih ponudb oz "izjav".

[isla]

In katera naj bi bila ta pasja šola? 

[Čajka]

Problem pri tisti palici je samo v tem, da v navodilih za upporabo nič ne piše, da bi se mu jo občasno kaj snemalo in da bi se mladega psa od ovc kdaj jemalo in se mu pustilo, da bi se lahko zdivjal kot se za mladega psa spodobi.

Piše, piše, kaj ne piše. Bom se mi zdi košček po košček vse skupaj v temo skopirala.

"a) igra
Mladiči se lahko, posebej pri starosti 5 – 10 mesecev, začno igrati z ovcami, tako kot bi se sicer igrali z ostalimi psički iz gnezda. Ta, za ovce moteč način igre prerastejo
pri 12 – 18-ih mesecih starosti. Tipično za mladega psa je, da teka okrog ovce v krogu, se hipoma ustavi, z iztegnjenimi prednjimi šapami, dvignjenim zadnjim delom
in mahajočim repom ter spuščeno glavo. Če ovca zbeži, pogosto sledi igra zasledovanja, pri čemer pes lahko zgrabi ovco za volno, rep, ali ji grizlja uhlje.
Izkušene ovce ponavadi ne zbežijo ob igrivem približevanju psa. Igro zasledovanja je nujno potrebno korigirati. Problem se lahko še poveča, ko ovce občutijo strah pred
psom in uspešna igra daje dodatno motivacijo psu za takšno obnašanje. Včasih zadostuje, da vržemo palico v bližino psa in tako odvrnemo njegovo pozornost od
ovce. Če smo v bližini, ga rahlo pograjamo in ostro izgovorimo besedico “ne”. Pogosto se dogaja, da se pes igra le s specifično skupino ovc – mladimi jagnjeti na
primer. V tem primeru je potrebno jagnjeta oddvojiti v poseben prostor in pustiti psa s starejšimi ovcami in ovni. Sprememba “partnerja” v igri lahko zavre njeno pojavljanje.
Zelo koristno orodje za preprečevanje igre zasledovanja je tudi nihajoča palica. To je 50 -90 cm dolga palica, ki je na enem delu z verižico pripeta na pasjo ovratnico.
Palica naj bo pripeta tako, da sprednji del visi v zraku (10 -12 cm od tal, ko pes stoji pokonci). Palica ne ovira psa pri hranjenju, pitju ali pri izkazovanju podrejenega in
radovednega obnašanja. Če pa se kuža požene za ovco, ga palica začne udarjati po nogah in pes se ustavi. Pri igrivem psu je priporočeno palico uporabljati 3 – 4 tedne.
Odstranimo pa jo postopoma; najprej palico in po nekaj dnevih še verižico, na kateri je pripeta. K igrivosti lahko prispeva tudi odvečna energija kot posledica izdatnega
hranjenja. Odvečne kalorije lahko psiček nalaga v maščobi, lahko pa jih pokuri z igro. Če je psiček igriv in debel, je priporočljivo uporabiti manj izdatno hrano. Treba je
zmanjšati vnos kalorij in ne kvantiteto hrane. Raziskave so pokazale, da je v tem smislu najprimernejša dieta iz kuhanega ovsa, ki je bogat z vlakninami in ustvarja
občutek sitosti ob občutno manjšem vnosu kalorij."

[Čajka]

Sicer pa še ena zanimiva podrobnost iz prakse. Psica ki je na Vojskem se je zelo navezala na ovce in je stalno z njimi. Sledi jim povsod po pašniku. V odnosu pes  ovce ni  problemov.  KO pa je lastnik v čredo pripeljal 5 novih čredink, ker so nekja povečali kvote za eko kmetijstvo (mislim da se reče tako) - jih kraševka sploh ni dobro prebavljala in je bilo kar nekaj konfliktov. Le-ti so se dokaj kmalu umirili in je potem sprejela tudi teh 5 ovc, ampak je pa zanimivo - ker kaže na vez ki se dejansko gradi skozi čas ....

[Čajka]

Meni se zdi, da bi bili tudi veliki šnavcerji odlični varuhi čred, če ne bi bili tako čustveno odvisni od ljudi.. čeprav mogoče imam pa napačno sliko in poznam samo take, ne pa tudi samostojnih,.. 

Kraševci /pastorski psi naj bili bili kot temu rečemo socialno izredno razviti (ali pa če temu rečeš čustveni). Njim je ožja človeška družba/čreda/krdelo nadpovprečno pomembna (saj je vsem psom, ampak njim zaradi gentske predispozicije, ki je bila pri kraševcih spodbujana v to smer še bolj). Zato se navežejo na ovce dosti lažje kot drugi NEpastirski psi.  Zato je najhujši greh kraševca zapreti v pesjak in ga izolirati od svoje črede (človeške ali živalske). Zatu tudi ne zagovarjam krašeca v vlogi čuvaja kakšnih objektov ali kaj podobnega.

[kodr]

Psi uvajani preko vodnika. Za dober primer socializacije in vzgoje si lahko preberete zapis na strani kraševcev. Po tej isti metodi dobimo pse, ki bodo na pašniku zelo dobri samo z modifikacijo, da so usmerjeni v samostojno delo. Torej se izognemo vsem tistim (niso vsi vključeni v program), ki bi eventualno želeli ne delovati v pozitivni smeri in nepotrebnim korekcijam mladičev.

Igra je osnova za dober razvoj psa. Izkušnje z drugimi psmi so zelo dobrodošle, ko in če pride do konflikta z volkovi, drugimi psmi. Mladiči so po pravilu ob samostojnem soočenju z ovcami prestrašeni in zakaj tega ne bi preprečili, če obstaja možnost za to. Tudi, če uvajamo nove živali v čredo, druge vrste, je dobrodošlo uvajanje preko človeka.

Npr. primer socializiranih in vzgojenih psov preko vodnika. Ne bom tako na dolgo in široko pisal o vsem, tisti, ki hoče razumeti, tisti, ki ima dovolj znanja bo razumel brez tega. Psici na dvorišču. Zaveka kozliček, ki se je "ujel" v mrežo. Pašnik oddaljen cca. 500m. Psici sta se pognali preko ograje na dvorišču na pašnik do kozlička. Prehod preko ograje ni željena oblika obnašanja vendar je potrebno v "bran" povedati, da je ves teritorij, tudi prehod od hiše do pašnika pomenil "naš" teritorij. Seveda sem tekel za njima.Tudi na pašniku je slika enaka. Dober pes bo samostojno reagiral na kakršnokoli "nevarnost" tudi ob prisotnosti vodnika, pri hranjenju, vodnik ga pa za to dejanje pohvali. Pohvali ga za samostojno delo.

[Čajka]

Aja - no še glede te nesrečne palice - nekaj izkušnje iz prakse. Obe psici kraševki, ki sta danes pri ovcah sta imeli zelo veliko veselje v igri z ovcami. Ko so bili lastniki blizu sta bili obe pravi angelčki in se ni nič dogajalo, saj sta razumeli da ne smeta, ko pa je še gospodar za vogal, pa veselo v kršenje dogovrjenega  (cufanje za repe in grizljanje ušes in podobno). PRoblem pri igri je predvsem v tem, da se lahko v praske na repu /ušesih vnamejo in v vročini je to lahko velik problem. Normalno je so mladi psi pač razposajeni, in če ni drugih objektov (npr. drugih starejših pastriskih psov, ki bi stoično prenašali igro mladiča) je pač ovca pripravna za zabavo. No ker je vojska kraševka stalno iskala igro z ovcami - nekatere se sploh niso dale motiti (tiste niso bile objekt igre) druge pa so letale okoli, je bilo  potrebno pokusiti s palico ki jo priproča literatura. No občasno je moral lastnik zadevo korigirati skoraj do enega leta in pol starosti, ko pa se  je kraševka končno odločila da postaja gospa in da je dovolj se je stvar sama od sebe popolnoma ustavila. Danes tega problema tudi približno ni več. Podbno je pri pri kraeševki ki je del črede na Dolenjskem. Tudi ta postaja odrasla in teh problemov več ni. Samec na Grobniku pa semenda nikoli ni igral na ta način z ovcami, vendar pa so bili tam tudi drugi psi...tako da je verjetno tam bilo drugače.  

[Lanabela]

Piše, piše, kaj ne piše.

Nikjer ne piše, da bi bilo treba v tistem mesecu psu kdaj sneti palico in ga spustiti, da se neškodljivo zdivja . Drugače pa se mi uporaba palice zdi čisto v redu.

[kodr]

Čajka: zakaj korekcija, če je mogoče te ambicije mladiča izživeti na drugačen način, zanj bolj primeren. Zakaj dober zapis socializacije in vzgoje potem pa druga metoda, ki v veliki meri to postavlja na glavo? Ali mislite, da psi niso sposobni dobrega dela ob omenjeni tudi "vaši" metodi na pašniku? Tako ali tako so psi dozoreli šele tam nekje pri dveh in pol do treh letih, ko lahko samostojno delajo.

Kako po vaši "pašni" metodi te pse uvajate npr. za čuvaje kur?

Žal sem videl preveč primerov slabe prakse.