Ko smo mi hodili v malo šolo z našimi velikani, so prevladovale majhne pasme in smo se komaj uštulili v razred, kjer smo imeli sebi primerni.
Ja, seveda, ko si enkrat v šoli jih vidiš precej
. Bolj ciljam na ostalo populacijo, ki (procentualno gledano) krepko prevladuje. Večkrat se mi je že zgodilo, da ko sem lastniku manjšega psa omenila, da s svojim obiskujem šolo, me ta začudeno pogleda in vpraša : Zakaj pa? A je kaj narobe? A nič ne uboga?
Menim, da še vedno prevladuje mnenje, da je šolanje namenjeno zgolj učenju ukazov, zaradi uboganja samega (upam, da razumete kaj mislim). Nekje na stranskem tiru, če sploh, pa leži (kar je po mojem bistveno) sodelovanje z lastnikom, izboljševanje komunikacije, dvig pasje samozavesti, nenazadnje tudi zabava. Poleg tega se mi zdi, da se šolanje še vedno jemlje zgolj kot težavna pot k nekemu nedoločenemu cilju. Zame je cilj že šolanje samo.