Nismo šli nikoli jemati biopsije, ker se tako potrdi dermatomiozitis, ker mora biti sveža rana in skratka smo s Pipanovo se odločile, da je tako in tako brez pomena, dokler ne bi bilo tako kritično, da bi šli na kortizon (kar moram potrkat, da ni bilo). Je pa to bolezen, ki prizadene kolije in šeltije, vsi simptomi so se do pike ujemali. Ker nima alergijskih izpuščajev po celem telesu, ampak se pojavijo vnetja (kar si seveda lepo razpraska in se sekundarno vname) na delih, kjer je koža najtanjša (členki, konice ušes smo enkrat imeli, ustnice, blazinice).
Skratka, dermatomiozitis je relativno neraziskan in tudi zdravljenje se bolj ugiba, kaj storiti. Seveda kortizon v hujših stanjih, v fazah, ko se da shajati pa le omega 3 (DHA IN EPA). Derma je koža, miosis pa mišice, kar pomeni da afektira lahko tudi mišična vlakna in v hudih primerih psi ne morejo več požirati, ker jim požiralnik ne dela... Edina oseba, ki je takoj uganila, kaj ima, je angleška vzrediteljica šeltijev, ki seveda zadevo pozna in se je kot hudič križa boji (da ne bi prišlo v njeno linijo).
Na izključno surovo sem šla letos pozimi (In nisem djala nič omega 3 olja), pa ne zaradi njenega stanja, no zdaj je cca 6 mesecev tega, stara pa bo 9 let. Celo življenje si je ves čas grizla blazinice, si amputirala nohte, spraskala okoli oči, šla velikokrat spat z ovratnikom.... Na dermatozis briketih, kajpak. SIcer zdaj se ji je okoli oči spet malo vnelo, ker ima stanjšano kožo brez dlake, vlažno je, drgne se ob visoke trave na sprehodih... ampak po tacah je pa moram potrkati okej, ker včasih je imela čisto gnojno med prsti, si zgrizla blazinice...
Moje sklepanje je, da so v primerni količini nespremenjene surove beljakovine iz surovega mesa, ali neke aminokisline, ki bi se drugačle uničile ali pa so v taki obliki biološko bolj dostopne - da je to tisto, kar ji je toliko pomagalo, da nekako blaži njeno stanje.
Kaj pa ti zdaj hraniš?