Pa naj še tu povem kaj več o degujih, saj vidim, da so kljub temu, da so se tudi pri nas bolj razširili, še vedno precejšnja uganka glede prave skrbi zanje. Mislim, da je kar težava, ker večina slovenskih internetnih strani copy pasta tri sestavke o njih, osebnih izkušenj pa je bolj malo napisanih.
Pa grem lepo po vrsti po prispevkih v tej temi:
Povprečna življenjska doba je ob pravilni skrbi precej več od pet let, vsaj sedem bi jih morali doživeti.
Smrdijo ne, je pa seveda tako, da jim je potrebno redno čistiti. Ravno tako, kot velja za vse druge živali.
Za v stanovanje so primerni, potrebno pa je upoštevati, da zelo veliko grizejo, zato bodo najbrž načeli pohištvo, kar je potrebno vzeti v zakup, če se odločimo zanje. Obvezno pa je potrebno zaščititi kable pred njihovimi zobki. Če pa bi jih radi imeli samo v kletki, potem nima smisla, da jih sploh imate.
Nujno morata biti vsaj dva, saj se drugače počutijo osamljeno. Tudi zaradi občutka varnosti je pomembno. Lastnik nikakor ne more nadomestiti družbe drugega deguja. Predvsem pri mladih samcih lahko pride tudi do hujših pretepov, zato je potrebno ukrepanje in ponovno predstavljanje, kar zahteva veliko potrpežljivosti. Tudi neznani odrasli deguji ne bodo zlahka sprejeli novega deguja. Več o tem si lahko preberete na linku, ki je spodaj.
So precej živahni, vendar tega ne bi ravno imenovala "divja narava" Če bi želeli živalco, ki se bo crkljala in se pustila božati, degu ni primeren za vas. Lahko pa se jih nauči malih trikov, zabavni so za opazovanje in radi zganjajo vragolije. Zato je treba vedno paziti nanje, saj se z lahkoto spravijo v nevarnost.
Na povodec bi se težko navadili, saj so za kaj takega preveč živahni. Raje jih spuščajte po zaščiteni sobi. Povodec lahko močni zobki pregriznejo v minutki. Glede na živahnost, se lahko tudi zadavijo z njim.
Na človeka se seveda navadijo, vse pa je odvisno od tega, koliko in kako pravilno se le-ta ukvarja z njimi. Pri nas recimo, so zelo navezani name in na še eno dekle, saj se veliko ukvarjava z njimi in z njimi ravnava z občutkom, medtem, ko tistega, ki jih pogleda samo takrat, ko se njemu zdi, ignorirajo in se ga celo bojijo. Imajo zelo dober občutek za to, kdo jih ima rad.
Sama imam tudi eno degujko, ki je k meni prišla hudo prestrašena. S pravim rokovanjem in pa veliko mero potrpežljivosti, mi je pričela zaupati. Tudi to se da doseči, čeprav je bilo težko.
Poleg tega, da vsem živalim v trgovinah manjka socializacija - si res želite podpirati s svojim denarjem tako neprimerno skrb, kot jo dobivajo tam? Morda se vam res zdi, da ste rešili mizerije tiste živalce, ki ste jih odnesli, a kaj, ko bodo takoj sledile nove. Zagovarjam posvojitve in nič drugega. Vendar je to že druga zgodba.
Seveda pa tudi pogosta domača legla mamo degujko izčrpajo, zato je tudi tu potrebno biti previden. Pravim ljubiteljem se itak ne bo težko pozanimati, kdo je štepar in kdo ne. Tu je tudi težava slabih genov zaradi parjenja med sorodniki, prenosa genskih bolezni, največkrat sive mrene. Degujev, ki so nagnjeni k sivi mreni in ostalim boleznim, se ne bi smelo pariti v nobenem primeru.
Seveda naj jih, tako kot vse male živali, sprejme samo nekdo, ki ima možnost in sredstva za veterinarja. Če je težava že pri tem, kako jih iti iskat, bo še večja težava, ko živalca zboli. Imejmo jih samo, če zmoremo poskrbeti zanje tako, kot to potrebujejo živali, ne tako, kot to želimo storiti mi. Res upam, da bo čim manj prispevkov o tem, kako ljudje gledajo, koliko časa se domača živalca muči, brez da se jo pelje do veterinarja
Velikost kletke bo marsikoga zmotila, saj potrebujejo veliko prostora. Prave mere so opisane tu:
http://gator549.hostgator.com/~raven999/forums/viewtopic.php?f=10&t=29&sid=f9cb8dcef256d03d5ed4b354886e0b0cPotrebujejo veliko stvari za grizenje, recimo veje sadnega drevja. Tudi varne igračke se jim lahko naredi kar doma. Slej kot prej pa jih bodo verjetno demolirali.
Njihova osnovna hrana je seno in razna sveža ali posušena zelišča, listnata zelenjava in posebna mešanica semen; sezam, mak, kumina, koper, koriander, črna kumina, seme zelene. Občasno lahko dobivajo tudi oljna semena in oreščke, najbolje v lupini. Škrob pa se pretvori v glukozo, zato so škrobna semena - žitarice nepriporočljiva. Občasno, kot priboljšek ali kot hrana za bolne in shirane živali, pridejo v poštev ovseni kosmiči. Tudi v posušenem korenju in grahu, ki jim ga ljudje na veliko dajejo, je veliko sladkorja. Zato smejo le-to res zelo redko.
Kupljene mešanice so ponavadi nepravilno sestavljene, nekatere celo katastrofalne.
Želod, kostanj, jabolko, hruške - ob tem se samo vprašam - zakaj? Zakaj bi želeli svoje živalce, ki jih imate radi, pripraviti do bolezni. To vprašanje se mi zastavlja tudi ob premajhnih kletkah. Zakaj tako narobe? Ker smo se mi odločili, da bo tako, kljub temu, da potrebujejo vse kaj drugega? Prosim, ne več tega.
Krempeljčkov jim ni potrebno striči, saj sami zelo dobro poskrbijo zanje.
Za brušenje zobkov so od mineralnega kamna veliko boljše lesene igračke, sveže veje varnega drevja. Večina bolezni zob pa je posledica nepravilne prehrane, ne pa premalo brušenja. Pri boleznih zob (in kosti) lahko poleg hrane s pravilnim razmerjem kalcija in fosforja, pomaga tudi pravilno odmerjen dodatek vitamina D ali pa 2,4 UVB lučka za papige.
Ker niso zares veverice, ne potrebujejo ogromno debel v kletki, potrebujejo pa veliko polic in tekalnega prostora, zato mora biti kletka najprej široka in globoka, šele nato visoka.
Deguji se kopajo samo v pesku, nikakor ne v vodi. Za pesek je primernejša keramična posoda, saj bodo plastično zgrizli in najbrž malo tudi pojedli. To pa ne more biti dobro.
Sicer je Degutopia res začetek dobre skrbi za deguje, kljub temu pa so že ustrelili kakšnega kozla. Če zares želite skrbeti zanje pravilno, bo pravi naslov za obsežno domačo nalogo tule
http://gator549.hostgator.com/~raven999/forums/index.php?sid=73ee8ad9e06581784cbbabf4bbd33628