Šnopsek in Pupka

šeli · 1243

šeli

  • *
    • Prispevkov: 212
    • Točke: 0
  • ŠELI the Sheltie
: 03 Julij 2010, 16:46:56
Spomnim se tistega dne, ko sva šla z očijem v trgovino za male živali v City Parku. Bil je lep sončen dan. Seveda ko sva v trgovino vstopila, nikakor nisem vedela da bom dobila dve majhni kepici. Ko sva tako gledala, sta pred nama stala neka mati in njen dojenček. Rekla mu je: '' Vidiš tedva kako šibata po kletki''. In ob teh besedah sem se zdrznila in pogledala v majhen terarij, kjer sta bila dva majhna 'miškota', črne in bele barve. Prebrala sem da sta to puščavska skakača. Zaljubljeno sem ju pogledala in ju komaj slišno pozdravila. V tem trenutku sem vedela da bosta moja. Pogledala sem očija, ta je nekoliko zagodrnjal in me vprašal če si jih res želim. Prikimala sem in oči so mi žarele od veselja, zakaj, zato ker sta bila to moja prva domača ljubljenčka. Oči je poklical prodajalko in ji povedal kaj si želim in ta jih je takoj ujela. Rekla je, da sta fantek in punčka. Belo smo poimenovali Pupka, črnega pa Šnopsek. On je bil kot mali črni vragec, kar se je v prihodnosti pokazalo za resnično, oči je imel vranje črne barve, dlaka se mu je svetlikala, njegovi nagajivi brki so se obrnili zdaj sem zdaj tja. Bil je igriv, a ne preveč delaven. Pupka, ki se je kasneje pokazala za fantka, a imena nismo spremenili in tudi tukaj 'ga' bom omenjala kot punčko. Bila je sivkasto-bele barve, rdeče oči so kazale na njeno nagajivost, vendar je bila malo mirnejša ter malce večja od sostanovalca. Bila je izjemno pridna in delavna.
Ko smo jih pripeljali domov sta bila majhna kot kakšna mala drobižka in oči so jima žarele od mladosti.Noben ni imel pojma kam bi jih dali in je oči hitro skočil do prijatelja po kletko. Kmalu smo jih premestili v veliki stelkleni terarij. Tam sta leta in leta zganjala norčije. Imeli smo težke, vesele, žalostne in presenetljive trenutke. Večkrat sta pobegnila, a smo ju zvabili nazaj. Bila sta v kadi (seveda brez vode). Vanjo smo zložili Duplo kocke in plezala sta. Pupka je ugriznila mojega bratranca in mene, Šnopsek pa le očija. Glede grizenja sta bila torej skromna in vselej sta bila miroljubna.

Teh pet let sem vaju gledala miški moji in se vaju nikoli ne naveličala. Vendar smo vedeli, da je smrt zelo blizu. Nekoč pa se je le zgodilo-Šnopska (, ki je umrl prej kot Pupka) je zadela kap (vsaj tako smo bili prepričani) in začel je silno šepati, apetit je še vedno imel, a je vendar večkrat padel s 'stolpiča' za hrano. Pupka je oslepela a se je znajdla. Ko je Šnopsek zadnjič izdihnil sem bila v Franciji in smučala. Vsak dan sem klicala in spraševala po mojemu črnemu vragcu in tako imenovani Sneguljčici. Nekoč je rekel usodne besede: ''Liza,.....hmm Šnopska...Šnopska ni...emm več''. Prej kot bi rekel A so se mi kot iz bojlerja ki poči ulile solze. Stekla sem v svojo sobo, na pograd se pokrila in tiho a močno jokala. Mama je prišla do mene in me poskušala pomiriti....

Tako so minili dnevi, tedni, meseci in imela sem še Pupko. Takrat sem se bogi oslepeli miši posvetila 100% . A vseeno vsaka žival je nekaj posebnega in tudi Pupka ni mogla nadomestiti Šnopska. Tako sem brez izraza na obrazu hodila iz sobe v sobo, v šolo, jedla sem zelo malo, malce shujšala, pogovarjala sem se če je bilo res nujno. Kak mesec in pol na mojem obrazu ni bilo nobenega življenja, a naposled sem ugledala luč in  postalo mi je malce lažje, a mi še zdaj ni lahko in mi nikoli ne bo.

Pupki se je izteklo življenje le pol leta po smrti Šnopska. Ko sem prišla k očiju, sem po navadi stekla v mojo sobo in pozdravila, a tokrat je bilo drugače: ''Živjo, Pupka, kako.......NEEEEEEEEEEEEEEEEE EE!!!'' stekla sem v dnevno sobo si pokrila obraz in govorila da nočem verjeti. Oče je z žalostnim obrazom šel do terarija, vzel Pupko in jo dal v malo krstico, ki je bila lonček za skuto.

Oba smo pokopali pri bratrancu, kjer še zdaj ležita, točno vem kje.

Obema sem napisala to v čast in v spomin.

''Zopet se snidemo''


Del iz trilogije ognjeni veter

ONLY SHELTIES COME FROM HEAVEN

Šelina spletna stran:

http://seli-dog.webs.com/