PeSjanar.Si Forum

Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Vzgoja mladička => Temo začel/a: alenka na 13 Marec 2006, 11:56:40

Naslov: socializacija
Prispeval: alenka na 13 Marec 2006, 11:56:40
No nisem nikjer zasledila te teme pa sem odprla novo -> če sem kaj spregledala me prosim prestavite.
Veliko se govori o "pravilni socializaciji " psička, vendar se mi zdi da imamo mnogi napačne predstave o tem kaj sploh to pomeni. Tudi sama sem delala velike napake dokler nisem šla v pasjo šolo, in sicer sem psički dovolila igro z drugimi psim približno enake starosti (večino sprehoda so se kosmatinci preganjali). Potem pa pridem v šolo in izvem, da se Ema ne sme več igrati z njenimi prijateljčki (ker se  ne igrajo več, ampak vzpostavljajo hierarhični položaj). Psički naj bi se  poigrali z vrstniki do menjave zobkov, kasneje pa smo mi tisti s katerimi se igra. Po menjavi zobkov so idealna družba za našega psička starejši psi, ki jim ni do igre. Tako kuža spozna da so ostali psi nezanimivi. To pišem predvsem zato, ker sem na sprehodih doživela že veliko kritik, da matram psa in podobno. Kakšno je vaše mnenje?
Seveda pa naj socializacija obsega spoznavanje čim več različnih stvari (različna okolja, psi, ljudje, živali......) da jih kuža spozna in se navadi nanje.

+1
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: rosa na 13 Marec 2006, 12:21:28
No, jaz sem sla v drugo skrajnost... ::)
Jaz sem prisla z Ideo v malo solo in ker sem pac vsepovsod brala, kako so psi krdelna bitja, ki vedno iscejo vodjo, in nisem pustila nobene igre (no tudi pri Rosi ne). Ker naj bi temu posledicno, tudi kuza, ki se igra z drugimi psi slej ko prej videl v njem vodjo krdela in tako ti, kot njegov lastnik, odpades, ker pac nisi tako zanimiv.
In tako sem bila zadnjic v soli edina, ki nisem hotela spustit svoje psicke iz povodca.
Nakar sem izvedela, da v kolikor, dovolis igro z drugimi mladicki nekje cca. 3 min. naj ne bi bilo nic narobe. Drugace pa bi bilo ce bi ga pustil, da bi se igral z drugimi po cele ure.
Tako, da dobro si napisala, ko si omenila do prvega izpada zobkov - nisem vedela!

Vem, da naj bi pustil kuzku v druzbo drugega psa le toliko, da se povohata in spoznata, to sem izvedela od drugih vodnikov; ampak sem ze tudi sama zelo zbegana o tem kje je zdaj meja! ???

Ko sem imela se Azorja, je ta videl svojega vodjo v drugem psu in zanesljivo lahko trdim, da ni dobra igra z drugimi psi, ker potem mene, ko je zagledal druge, sploh ni vec uposteval.

Bi bilo dobro, da bi kateri, ki je res izkusenj tocno potegnil mejo! :) ;)

+1
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Trdonja na 13 Marec 2006, 12:31:43
http://www.mojpes.com/clanki/clanek.asp?rubrika=temameseca&page=3#februar2006
več pa si preberite v tiskani izdaji revije  ;)

piše dvakratna svetovna prvakinja Silvija Trkman, pomoje da ji je kar za verjeti.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Lanabela na 13 Marec 2006, 15:02:12
Vse je odvisno od tega, kakšnega psa si hočeš vzgojiti. Tisto, kar piše Silvija 100% drži in njen način tudi krasno funkcionira, če si seveda želiš  psa, ki je povsem skoncentriran nate in zanj vse drugo skorajda ne obstaja. Jaz si želim psa, ki zna živeti v krdelu z drugimi psi, ki se popolnoma znajde v pasji družbi, je samostojen in si zna sam poiskati zabavo. Psa, ki sicer z užitkom sodeluje z mano, nisem pa zanj edini center sveta. Zato je moj način socializacije skoraj diametralno nasproten od Silvijinega (90% socaializacije in vzgoje namesto mene opravijo druge psice). Zame krasno funkcionira, za splošno rabo pa ta sistem ni primeren.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: rosa na 13 Marec 2006, 15:22:35
Meni osebno ni lepsega, kot, da je pes vecino casa skoncentriran na svojega vodnika. Ceprav vem, da je to zelo tezko doseci.
Ce bi imela doma vec psov, bi mi verjetno bilo vsec to kar tebi, Lanabela.

Vendar vem pa iz lastnih izkusenj kako je ce se pes druzi prevec s sosedovimi psi, tako kot sem jaz to dovolila Azorju, ker mi je bilo pac srckano, da se razumejo. Potem pa sem imela, ko me ni uposteval niti malo. Tako da ce ga nisem imela na povodcu, ga kar naenkrat ni bilo vec. In na moje zvizge oz. klice je prisel takrat ko se je njemu zljubilo... Vem in se zavedam da sem bila za vse kriva sama, ampak hocem povedat, da imet tako vzgojenega psa, ni prijetno.
Seveda pa se iz napak ucimo, sploh lastnih.
Pac takrat nisem razmisljala nic dolgorocno!

Zdaj pa sem bolj previdna - in tako sem sla v drugo skrajnost... ::)
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: simi na 13 Marec 2006, 20:00:28
. Psički naj bi se  poigrali z vrstniki do menjave zobkov, kasneje pa smo mi tisti s katerimi se igra. Po menjavi zobkov so idealna družba za našega psička starejši psi, ki jim ni do igre. Tako kuža spozna da so ostali psi nezanimivi. To pišem predvsem zato, ker sem na sprehodih doživela že veliko kritik, da matram psa in podobno. Kakšno je vaše mnenje?
Seveda pa naj socializacija obsega spoznavanje čim več različnih stvari (različna okolja, psi, ljudje, živali......) da jih kuža spozna in se navadi nanje.

Glede tega so si mnenja zelo razlicna, eni zagovarjamo kontrolirano igro, eni je ne prakticirajo ce ze je zelo kratka.

Psi so druzabna bitja in potrebujejo igro s svojimi vrstniki. Vendar le ta mora biti nadzorovana in psa moramo nauciti kak se pravilno igra. Zato je tako velik pomen na igralnih uricah, ki so namenjene ravno temu, da pse naucimo pravilne igre, da jih naucimo, da upostevajo tudi nas in ne samo kuzke.
Ponavadi lastniki mislijo, da so igralne urice zato, da se pse spsti oni pa se pogovarjajo med seboj. Po eni uri dajo pse v avto in se vsi srecni, ker kuza prezivi se pl naslednjega dne. A na zalost to ni res. Ce so igralne urice pravilno vodene in ce je instruktor dovolj podkovan z znanjem boste v igralnih uricah najbolj garali. A to se vam bo obrestovalo, saj boste imeli na koncu kuzka, ki bo sredi igre prisev do vas, ko ga boste poklicali.
To, da se kužki po menjavi zobkov ne smejo več igrati, ker se potem samo se rangirajo pa ni najbolj res, ker se rangirajo ze pred menjavo zobkov in to ravno ni argument s katerim bi instruktor opravicil neigranje psov.

+1
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: aska na 13 Marec 2006, 21:44:35
Naj dodam še svoje mnejne. Mojo sem od malega že spuščala v igro z drugimi psi oz , da se povohali, sem pa vseskozi pazila, da ne pride do kakih neprijetnih situacij, sej slabe izkušnje so najslabše.  Mi je veliko ljudi in tudi prebrala sem že dosti o tem, svetovalo, da je to najbolje, da se od malega navadi na pasjo družbo, kot na ljudi  in avtomobile, kolesarje ipd.. ...Sva hodili v malo šolo prav k Silviji Trkman, res je super inštruktorka, zna z psi delati in tudi svetovati. Je pa že Lanabela dobro napisala, vse je odvisno kaj hočeš s svojim psom doseči. No jaz vsekakor želim to, da se bo dobro razumela tudi z drugimi psi, da ne bo agresivna oz preveč dominantna,...lp

+1
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Lanabela na 14 Marec 2006, 13:32:56
Citiraj
sem pa vseskozi pazila, da ne pride do kakih neprijetnih situacij, sej slabe izkušnje so najslabše. 

Nikakor. tudi slabe izkušnje morajo biti. Meni se zdi to največja napaka pri socializaciji - strah pred tem, da se ne zgodi kaj neprijetnega. Po moje se mora mladič naučiti, da ni vedno zaželen in da se vsak pač ne bo igral z njim. Naučiti se mora, kako se vede pes, ki mu ni do družbe in kaj mora on storiti v takem primeru. Moji mladiči se tega naučijo zelo zgodaj, druge psice mladičev ne marajo preveč in če jim kakšen teži in ne odneha po prvem opozorilu, dobi klofuto.
Malo večji mladiči se naučijo še nečesa - svoje pasje zadeve morajo urediti sami. Če zatežijo in so zato kaznovani, pri meni ni nobene pomoči in tolažbe. In da se jim splača upoštevati moje nasvete. recimo: grem s spuščeno mlado psičko, nasproti prihaja pes, ki že na videz ni prav prijazno razpoložen. rečem: pust ga,  te bo čopnu, psica gre vseeno zraven in jo dobi. Kakšna lepa šola. Psica pricvili nazaj, jaz pa samo skomignem z rameni - kar si iskala, to si dobila.

Mladičem take negativne izkušnje čisto nič ne škodijo, ne postanejo plašni ali popadljivi. Pod pogojem, da so psi, ki jih srečujejo vsaj približno normalni in tečnega mladiča ne poskušajo povsem sesuti. Če mladič zraste v prepričanju, da so drugi psi na svetu samo zato, da se z njim igrajo in da lahko dela kar hoče, saj ga bo gazda rešil iz godlje, se mu zna pripetiti resnično grda izkušnja, ki pa im lahko tudi posledice. Namreč, ko mladič zraste, odrasli psi do njega niso več tako prizanesljivi in lahko se mu zgodi, da za kakšno nesramnost ne bo več pokasiral samo opozorilne klofute.


+1
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: aska na 15 Marec 2006, 00:30:55
Nikakor. tudi slabe izkušnje morajo biti. Meni se zdi to največja napaka pri socializaciji - strah pred tem, da se ne zgodi kaj neprijetnega. Po moje se mora mladič naučiti, da ni vedno zaželen in da se vsak pač ne bo igral z njim. Naučiti se mora, kako se vede pes, ki mu ni do družbe in kaj mora on storiti v takem primeru. Moji mladiči se tega naučijo zelo zgodaj, druge psice mladičev ne marajo preveč in če jim kakšen teži in ne odneha po prvem opozorilu, dobi klofuto.
Malo večji mladiči se naučijo še nečesa - svoje pasje zadeve morajo urediti sami. Če zatežijo in so zato kaznovani, pri meni ni nobene pomoči in tolažbe. In da se jim splača upoštevati moje nasvete. recimo: grem s spuščeno mlado psičko, nasproti prihaja pes, ki že na videz ni prav prijazno razpoložen. rečem: pust ga,  te bo čopnu, psica gre vseeno zraven in jo dobi. Kakšna lepa šola. Psica pricvili nazaj, jaz pa samo skomignem z rameni - kar si iskala, to si dobila.

Mladičem take negativne izkušnje čisto nič ne škodijo, ne postanejo plašni ali popadljivi. Pod pogojem, da so psi, ki jih srečujejo vsaj približno normalni in tečnega mladiča ne poskušajo povsem sesuti. Če mladič zraste v prepričanju, da so drugi psi na svetu samo zato, da se z njim igrajo in da lahko dela kar hoče, saj ga bo gazda rešil iz godlje, se mu zna pripetiti resnično grda izkušnja, ki pa im lahko tudi posledice. Namreč, ko mladič zraste, odrasli psi do njega niso več tako prizanesljivi in lahko se mu zgodi, da za kakšno nesramnost ne bo več pokasiral samo opozorilne klofute.


+1

dobro napisano. Se kar strinajm kar si napisala. Tebi je lažje, ker imaš jih več, pa potem še mladičke in jih potem tvoje psice malce tudi tega vsega naučijo.

Pri moji imam res velik problem pri tem, ko hoče res k vsakemu psu/čki iti, pa tudi , če so ji kakšen že pokazali, da ni zaželjena. So tudi že renčali nanjo in bila skoraj napadena (v mali šoli, samo smo pravi cajt preprečili to, bi se takrat moja tudi branila, je napadalcu tudi zobe pokazala). To , da rine k vsakemu psu jaz bolj povezujem k temu, da sem jo od malega spuščala med pse sem, no še bolj pa na to, da se večkrat tak zvečer dobimo z ostalimi pasjevodci in njihovimi pesjankami in pesjani iz bljižnje okolice, in jih spustimo, da se malce nalaufajo in naigrajo. Potem pa moja misli, da se bo vsak takle igral, ker uživa v divjanju :). Nočem pa , da postane agresivna, sej AM veljajo za dokaj dominantne pse. Moja je zaenkrat še ful prijazna, a napasti pa se pustila ne bo. npr. da sta psa (moja pa en tuj pes) oba lepo na vrvici, drug bi ful agresivno napadel mojo, no to bom vsekakor preprečila. Če pa se srečajo kje na sprehodu na kakem travniku oz kjerkoli pač, pa če me opozorijo, da je ta pes ful agresiven, bom tud mojo privezala oz. ne bom pustila je k temu psu, drugače pa ne, naj se povohajo in se sami zmenijo. Je bila že tudi delažna opazovanja dvoboja dveh psičk, katerih sta se malce sporekli in ju je samo lepo mirno gledala ( je pa obe poznala, ker obe sta njene pasje prijateljice). Mestnega ropota je tudi navajena. Drugi problem pa je pri ljudeh. Tudi k tem prav rada rine. Tudi verjetno zaradi tega, ker ji od malega to dopuščala (tako so mi vsi svetovali, da je najbolje, da ne bo potem problemov). No Lanabela imaš glede tega kak predlog, glede na vse izkušnje ki jih že imaš?...lp.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Lanabela na 15 Marec 2006, 14:15:45
Če je preveč prijazna in sili k ljudem, najbolj pomaga, če je jo vodiš nekam, kjer je res veliko ljudi, ki pa psov ne marajo prav preveč. Če bi jo vsak ignoriral ko bi prišla k njemu, bi se hitro naveličala. samo kaj, ko je toliko ljudi, ki imajo neizmerno veselje z rinjenjem v tuje pse. Z samojedkami tega problema sploh nisem nikoli imela, tuje ljudi so vedno pustile čisto pri miru, če pa jih  kakšen pokliče - potem pa njegov problem. Goldenke so bile pa pretirano prijazne in so rade rinile v ljudi. Precej je pomagalo, če sem jih od malega vodila v največje gužve (recimo kam v center ljubljane ob konicah ali pa na Šmarno goro takrat ko je maša), povsem ravnodušne do ljudi pa niso bile nikoli. Če so hotele kakšnega mimoidočega iz same prijaznosti poskakati, sem jim to seveda prepovedala, prijazno in vljudno približevanje pa sem jim pustila - pod pogojem, da so prišle, če sem jih poklicala. Lahko se poskusiš zmeniti z znanci, ki jih srečuješ na sprehodih, da se za prijaznost tvoje psičke ne zmenijo.   Pse se da sicer hitro naučiti nezaupljivosti do ljudi (samo neka različnih  ljudi jo mora lepo prijazno poklicati, potem pa kresniti po gobcu in brcniti v rit, pa bo). Samo potem boš imela bistveno hujši problem.

Če imaš psico na povodcu in se približuje hud pes tudi na povodcu, se mu s psico izognita v loku - približevanje v ravni črti  v pasjem bontonu pomeni grožnjo.

S tem, da zvečer pustite pse, da divjajo skupaj ni nič narobe - pod pogojem, da je igra kontrolirana in da med igro večkrat odpokličete pse, zahtevate nekaj pozornosti zase in naredite kakšno kratko vajo, potem se pa spet lahko igrajo.

Tega, da se dva znana psa stepeta, pa moje psice ne bi mirno gledala. takoj bi se vmešale in končale pretep. V pretepe neznanih psov pa se ne vtikajo.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: mary na 15 Marec 2006, 21:02:18
Pri nas pa je bila situacija sledeča. Ko je bila Zara mladiček sva šli na pase igralne urice. Tudi na sprehodu sem pustila, da se je igrala s psi kolikor je hotela. Pa nikoli nisem imela problemov, da bi se raje igrala z psi kot z mano. Saj ne rečem, uživala je v igri s psi, vendar še bolj z mano. Tudi odpoklic iz igre s psi, nama ni delal težav. Imeli sva samo problem, da je vsakega psa hotela iti pozdraviti, vendar sva tudi to odpravili in sedaj če se igrava ne bo niti povohala psa, ki bo med tem skakal okoli nje.
Sedaj mi gre včasih celo na živce, ko hočem da bi se malo zlavfala in poigrala s pasjimi prijatelji, ko se srečamo, pa so ji zanimivi (večinoma) 5 min, potem pa pride k meni, če bi se raje midve igrali.
In mislim, da ni nič narobe, če se mladiček igra s svojimi vrstniki, le da more pri tem še vedno vedeti, da je gospodar alfa in da se je z njim prav tako oz. še bolj fino igrati kot pa s psi.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Ivana na 16 Marec 2006, 10:19:11
Vse članke, ki jih Silvia napiše, si lahko preberete tudi na internetni strani KD Agility-Ilirija ( www.geocities.com/agilityilirija/zanimivo.html ).
Meni Silviin način veliko bolj odgovarja kot pa tisto neskončno igranje psov med sabo. Nimam nič proti množičnim sprehodom, ampak tako, da so psi večino časa osredotočeni name, če pa niso osredtočeni name, pa nekje nekaj vohajo, se igrajo s palčkami, redko se igrajo z drugimi psi... Veliko bolj so mi pri srcu psi, ki so osredotočeni na svojega vodnika, ne pa na vse ostalo kar je na tem svetu.
Pa nimam samo enega psa, ampak 4, pa ne maram če se vzgajajo med sabo. Tudi se nikoli niso pretirano igrali med sabo, sploh pa ne zunaj, na sprehodih. Doma se včasih zgodi, da se igrajo med sabo (ampak precej redko, približno 1x na teden), pa še to vedno na željo najstarejše psice (šefice  ;D) .

Lep pozdrav, Ivana
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Geri na 20 Januar 2007, 01:47:47
Trenutno imamo mladička doma in je ta tema zame še kako aktualna... v glavnem, vidim da vsi govorite o tujih psih, bolj malo pa o navajanju na ljudi in ostale situacije. Zelo pomembno je, da se mladička navaja na tuje ljudi, na moške in ženske, na ljudi z očalmi, bradami... itd. Jaz sem moje pse vedno peljala v center mesta in se usedla na klopco pa so hodili ljudje mimo, psice pa so gledale... če je kdo hotel psa pobožat sem mu dovolila - z izjemo nemogočih (večinoma) žensk, ki so ob pogledu na psa tako cvilile da je še mene bolela glava!! Navajala sem jih tudi na avtomobile, kolo, hrup, sesalec.. ampak čisto tako da sem pač vse te stvari delala v njihovi prisotnosti in se obnašala kot da nič ni. Jaz mislil da nagrajevanje v takih primerih bolj škodi kot koristi. Zakaj bi nagradil psa, ker se ne boji sesalca, če pa je sesanje nekaj običajnega?

Jaz mislim da je pes krdelno bitje in psu nikoli ne bi poskušala odvzeti veselja do igre z njegovimi vrstniki. Kako bi bilo pa vam, če bi nekdo od vas zahteval, da se ne družite več z ljudmi? To, da hoče nekdo, da je pes 100% koncentriran samo nanj se mi zdi zelo egoistično... zakaj pa bi psu škodovalo, če se druži z ostalimi psi? Ok, to da pes teka na sprehodu po svoje, ne uboga na odpoklic itd nima NOBENE veze s tem... pes mora bit poslušen, ampak mora po mojem mnenju vseeno ime tudi možnost se poigrati z ostalimi psi. Ni pomembno samo kaj nam odgovarja, ampak mislil da ima pes poleg dolžnosti tudi neke "pravice"...

+1
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: čara na 20 Januar 2007, 15:28:08
mislim, da tule nihče ne zahteva tega. Ampak to spontano nastane, ker se spsičkom veliko ukvarjajo in psiček enostavno sprejme skrbnika za center njegovega sveta. Ni pa tu kake prisile, psiček to sam izbere. Vsaj tako sem jaz razumela.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Geri na 22 Januar 2007, 13:10:14
Ojla!

Čara.. zahteva je huda beseda ja... ampak dejstvo je, da ti odločaš o tem ali bo tvoj pes imel socialno življenje z drugimi psi ali ne. Če ga že od začetka vzgajaš v stilu, da si ti zanj en in edini potem pač pes posledično zgubi interes do igre z ostalimi psi.

Jaz Geri odkar je mala vozim na "igralne urice" z malimi psi. In vedno je tako, da se s psi igra ampak ko se odpravimo brez težav gre z mano. V bistvu sem ji jaz še vedno "prva", ampak je pa srečna ko ima družbo psov. Seveda, če bi jaz od začetka pač delala tako, da Geri ne bi vozila v pasjo družbo tega seveda nikoli kasneje ne bi pogrešala.... vsak ima izbiro ali hoče, da se njegov pes druži z ostalimi psi ali ne. Pes seveda ne ve, da obstaja druga možnost in pač je vesel s to, ki jo ima, in ne razmišlja kaj pa bi če bi... tako da seveda nobeden ne "prisili" psa v to, pač mu ne da te možnosti. Ampak meni se vseeno zdi sebično. Pač pes nima izbire. Saj vsi psi sploh niso družabni- vsak ima svoj karakter in eden je pač bolj, drugi manj družaben. Moji dve mešanki sta sami sebi zadostna družba.. vsak dan se igrata, spita skupaj itd. pa vseeno ko gremo na sprehod in jima pot prekriža kakšen drugi pes ga povabita k igri, sta veseli in vsaj "poklepetata" z njim ;). In ko jaz vidim kako veseljo migljata z repkom in se lovita z "novim" psom sem tudi jaz srečna- za njiju.

Nikoli nisem navajala psa nase, nikoli nisem poskušala narediti da bi bila psu bolj zanimiva od ostalih psov in bi prišel med igro... to je prišlo samo spontano. Pač psu sem ponudila vse, kar je potreboval- med drugim tudi druženje in pes je enostavno dobil občutek pripadnosti meni. Bolj ko se trudite s tem, da pes vidi v vas center življenja bolj se to meni zdi zguba časa :) Pes ni neumno bitje in pes pač ko je zadovoljen s svojim življenjem to poveže z vami.

Hehe... a ste se kdaj vprašali zakaj tepeni psi s keten vedno pridejo nazaj k lastniku? To je lastnost psa, pes pač je hvaležen za to kar ima in ne vpraša za več. Tako da, ne trudite se biti center psu- to ste že tako ali tako, ampak naj ima pes kvalitetno življenje- v katerega po mojem mnenju predstavlja tudi druženje z vrstniki!
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: andreja na 22 Januar 2007, 14:14:12
Vse je odvisno od tega, zakaj imamo sploh psa. Če ga imamo za spremljevalca brez kake posebne zadolžitve, je po moje čisto vseeno kaj psa učimo dokler je pod našo kontrolo in ni nevaren okolici pa četudi se ves čas igra z drugimi psi, recimo.
Če pa vzamemo psa s kakim določenim namenom. Takega katerega bomo šolali za kakšen pasji poklic ali šport in če je to na prvem mestu pa ni vse tako prosto po prešernu.
Nihče nima psa (skoraj), ker bi ga pes izbral. Vsi smo si ga omislili z nekim določenim namenom in v sklopu tega psa učimo in vzgajamo.

Recimo psa za pomoč invalidom sigurno ne bomo spuščali, da se igra kolikor hoče z vsakim psom, ki ga sreča. Zanj mora bit vse drugo bolj pomembno kot pa igranje s psi.
Pes, ki ga vzamemo za to, da ga bomo pripravili za svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah verjetno tudi ni zato, da se bo igral z drugimi psi, ampak z nami in bil skoncentriran čimbolj na nas. Koncentracija na nas dosti bolj pomembna kot pa sproščeno vzdušje med drugimi psi.
Pri reševalcih je tudi nekaj specifik. In psu v vsakem primeru mora več pomenit iskanje človeka, kot pa to, da bi se v mes malo s kakim povohal.
Pri agilitiju tudi. Ni preveč prijetno, če ti med tekom na tekmi pes odbluzi malo vohljat sosedovega Fifija.

Kar v splošnem ne pomeni, da psi ne smejo igrati med sabo. Vsak ma svoj pristop. Ampak psa, ki bo vse možne okoliščine in načine obladal v nulo ni, oz. so redki.

Sem vidla pse, ki se nikoli ne igrajo z drugimi psi, ampak po moje jim čisto nič ne manjka, ker je njim višek zadovoljstva delo z vodnikom. V tem ne vidim nič slabega.
Tisto, kar pes navadno najpogosteje počne, je tudi tisto kar ima najraje. Posplošeno povedano.
In če bo na sporedu vsak dan igra z vrstniki, enkrat na teden pa poslušnost na poligonu, se točno ve kaj bo pes raje počel. Kar seveda ne pomeni, da nas pri poslušnosti ne bo ubogal, ne bo pa tega počel z največjim veseljem.

Torej, če je pes namenjen resemu šolanju, mu mora bit to največji motiv, ne pa to, kako se bo podil s sosedovim Bobijem.

Sama igra med psi, nima toliko opraviti z socializacijo. Čisto krasno je za moje pojme socializiran pes, ki druge pse povsem ignorira. Samo mi smo pol prikrajšani v gledanju pasje igre, ki je prav zabavna ;)
in se moramo sami bolj ukvarjat s psom ne pa klepetat z lastniki pasjih kolegov, kar je tudi prav fino  :P
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Lanabela na 22 Januar 2007, 14:30:48
Stvar okusa lastnika in značaja psa. Je pa smešno trditi, da psov, ki jim pustimo njihovo socialno življenje ne moremo uporabljati za kakšen "pasji poklic". Bistvo je v tem, koliko smo sposobni psa motivirati za delo in sodelovanje z nami, ne pa v tem, kaj delajo in s kom se družijo v svojem "prostem" času.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: andreja na 22 Januar 2007, 14:36:07
Definitivno.
Odvisno je seveda od nas in tudi od karakterja psa. Posploševanje v nobeni smeri ni dobro. So vedno razne nijanse. Moramo pa vedeti in videti, kakšno letvico preferenc ima naš pes.

Sama si res ne predstavljam, da bi moja raje skakala s psom, kot pa iskala. Res pa je, da se tudi takega psa lahko nauči iskanja, ampak dvomim, da bosta oba enako učinkovito delala.
Vse odvisno spet od tega, kaj hočemo.
Seveda pa to ne pomeni, da se recimo moja ne igra z drugimi psi... Točno ve, kje se igramo s psi, kje delamo in kje čuvamo ;)
Pojmi so nama jasni, ampak če nebi bilo tako, bi postopala malo drugače.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Lanabela na 22 Januar 2007, 15:34:12
Takrat ko se dela se dela. Z drugimi psi se igra v prostem času, če se. Psi odlično ločijo oboje. Meni se zdi bolj verjetno da bo med delom ušel k drugim psom tisti, ki tega sicer ne sme, ga pa igra (ali pa rangiranje) z drugimi psi privlači. Dober pes med iskanjem moteče dražljaje čisto  "izključi". Tako je recimo Lana (ki je strašno  rada plašila kure, saj se ji je zelo neskončno zabavno če so panično frčale in kokodakale) med iskanjem dobesedno gledala stran, ko je šla mimo kokošnjaka, belgijec z močnim plenom je povsem ignoriral zajca, ki je med iskanjem po gozdu skočil prav pred njega. Tako skrajno požrešni psici kot sta Daisy in Alica sta (v veliki večini primerov, žal ne vedno) sposobni odteči parkur, po katerem se valjajo izgubljene hrenovke in klobase. Drugi psi so od naštetih motenj bistveno manj privlačni.
Po mojih opažanjih k drugim psom med delom uhajajo samo tisti psi, s katerimi se lastniki ne ukvarjajo dovolj, ne vzpostavijo s psom dobrega medsebojnega odnosa, nimajo narejene motivacije. In sem lahko damo tako tiste lastnike, ki psu nikoli ne dovolijo drugega psa niti povohati, kot tudi tiste, ki psa pustijo, da se povsem nenadzorovano in neomejeno igra z vrstniki.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Geri na 22 Januar 2007, 15:39:54
Stvar okusa lastnika in značaja psa. Je pa smešno trditi, da psov, ki jim pustimo njihovo socialno življenje ne moremo uporabljati za kakšen "pasji poklic". Bistvo je v tem, koliko smo sposobni psa motivirati za delo in sodelovanje z nami, ne pa v tem, kaj delajo in s kom se družijo v svojem "prostem" času.

Se popolnoma strinjam :)!

Seveda pa to ne pomeni, da se recimo moja ne igra z drugimi psi... Točno ve, kje se igramo s psi, kje delamo in kje čuvamo ;)
Pojmi so nama jasni, ampak če nebi bilo tako, bi postopala malo drugače.

Andreja, točno to pravim... ni treba izbirati med igro in delom če lahko ima pes oboje! Tudi sama pišeš, da se tvoja psica igra z ostalimi in ve kdaj je delo.. torej je lahko maksimalno socialen pes tudi priden pri delu ;). Jaz sem hotela samo izpostaviti to, da se mi ne zdi ok ko nekateri v želji, da bi bili center psu odrekajo socialno življenje. Ker s tem čisto nič ne dosežejo :). Pozornost na lastnika nima nobene veze z igro psa z ostalimi... in tega se mora zavedati čisto vsak, še posebno pa novopečeni lastnik. Ljudje potem preberejo nekje nekaj in si ustvarijo sliko: če se bo moj pes družil z ostalimi ne bo poslušen. In to ni prav...
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: andreja na 22 Januar 2007, 18:12:31
Jaz samo filozofiram, ker mi je debata o teh zadevah zanimiva  >:D
Prej nisem pisala čisto svojega stališča, ampak tisto kar se sliši malo tu malo tam...

Moje menjeje tudi tako, da pes s katerim pravilno delamo in se dovolj ukvarjamo, lahko dela marsikaj. Niso tako omejeni, ne ;)

Ampak kar sem vidla pri nekaterih, tudi pes, ki se nikoli ne igra z drugimi psi, ni avtomatično zagrenjen. Mu čisto nič ne manjka, ker sprošča energijo z vodnikom. Sem pa vidla samo 2 taka, tako da ni ravno reprezentativno.
Sama pa nikoli nebi imela takega psa. Oziroma, ga nikoli nebi tako vzgojila.

In kar je napisala Lanabela tak in tak drži  :P  ampak če bi pisali samo se strinjam, se strinjam nebi daleč prišli ;)

Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Lanabela na 22 Januar 2007, 20:02:09
Itak da so psi, ki so orientirani samo na vodnika povsem zadovoljni - vsaj toliko časa dokler se vodnik z njimi dovolj ukvarja. Ko se upokojijo, vodnik pa večino časa posveča drugemu psu, so pa prav bogi. Saj se sami sploh ne znajdejo. So tudi psi, pa ni jih tako malo, ki so taki že po naravi in se sploh ne povezujejo z drugimi psi, celo če jim nihče ne brani in celo če živijo skupaj.
Meni se včasih zdi kar smešno, kako se nekateri, ki imajo psa za kakšno delo (največkrat tisti ki delajo klasiko, čeprav ne vsi in ne samo oni) strašno bojijo, da bi se njihov pes navezal na kakšnega drugega psa - če jih imajo doma več so skrbno ločeni, ali pa boh ne daj, da bi se spajdašil s kakšnim tujim psom.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: andreja na 22 Januar 2007, 20:28:26
Naš posvojeni lovec je tak. Psico čisto ignorira. Edino, če ko ji klikam se mu utrže in se dere, navadno v sosednjem prostoru, ker on bi tudi.  ::)
Na sprehodu pa druge pse glih toliko opazuje, da jih lepo obide, mogoče malo povoha, v glavnem pa hitro naprej.

Res, če psom, ki je navajen delat in delat kar prenehaš mora bit pravi šok, ker celo življenje ni počel drugega. S takim psom verjetno kar na enkrat tudi ne moreš začet hodit na sprehode, oz. to ni v interesu takih vodnikov ali pač...

Naslov: Re: socializacija
Prispeval: kala,runo,bella na 28 Januar 2007, 15:09:55
Aho!

Nekaj me zanima. Kaj v mislite o tem da se šestmesečni kuža ne sme igrati z drugimi psi, niti jih ne povahati, nič. Če se hoče igrati in je spuščen, ga takoj pokličejo k sebi in pripnejo, če takoj ne besedo ne uboga je ob prihodu nazaj tepen >:(.
Tako čisto na kratko.
Lp
Ana
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: andreja na 28 Januar 2007, 18:00:34
Kaj da naj si mislim drugega kot: bedarija. Sploh tisti drugi del.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: kala,runo,bella na 28 Januar 2007, 21:43:14
Aho!
Andreja se strinjam. Imaš kak nasvet kako jih prepričat da to ni vredu, da ni prav. Ker meni se zdi  ta bo kuža potem ko bo odrasel, popolnoma nezaupljiv do drugih psov. Saj bo socializacija na tem delu totalno na nuli.

Lp
Ana
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: andreja na 29 Januar 2007, 09:07:49
Šola. Jih prepričat kako je to ful nekaj dobrega in da vsi dobri psi hodijo v šolo  ::)
Malo dvomim, da bi se spravili brat kako knjigo.
Sicer jih pa ne poznam in ne vem na kake finte padajo ;)
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Lanabela na 29 Januar 2007, 12:37:44
Če ne marajo, da ima pes stike z drugimi psi je to njihova stvar. Po moje si bodo sicer nakopali težave, še posebej če psa res kaznujejo šele takrat ko pride k njim. Ampak tudi to je njihov problem. Ne zdi se mi smiselno vtikati se v to, kako kdo vzgaja svoje pse (ali svoje otroke). Včasih sicer opozorim kakšnega dobrega znanca ali soseda, če dela res grobe napake. Če moje mnenje upošteva prav, če ne pa tudi.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: deteljica na 29 Januar 2007, 12:45:51
prvo pravilo pri nasvetih je:

"Nasvet bo upoštevan toliko, kolikor je stal"

Praviloma zato nasveti podeljeni zastonj ne delujejo  :D, še toliko manj pa delujejo vsi nasveti, za katere "nasvetojemalec" ni prosil.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: kala,runo,bella na 29 Januar 2007, 13:30:22
Aho!
Ja saj to vem da nekaj težit pa to, ni nikoli vzeto zares, vsi mislijo da samo nakladaš, jaz pa se samo zaradi tega ker vem da je kar nekaj napak pri vzgoji mojih psov, trudim da bi drugi to videli preden bi bilo prepozno. Se mi pa kuža kar malo smili. :'(

Lp
Ana
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: andreja na 29 Januar 2007, 14:15:20
prvo pravilo pri nasvetih je:

"Nasvet bo upoštevan toliko, kolikor je stal"

Praviloma zato nasveti podeljeni zastonj ne delujejo  :D, še toliko manj pa delujejo vsi nasveti, za katere "nasvetojemalec" ni prosil.

Točno na to sem ciljala ;)
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Lanabela na 29 Januar 2007, 14:46:42
Ponavadi potem iz inata naredi natančno tisto, kar mu rečeš da ni prav. En moj sosed ima recimo odraščajočega šarota, sicer strašansko prijaznega in simpatično nerodnega. Njegova napaka pa je, da jo prav rad lastniku pocedi. Še posebej, če opazi na polju moje psice. Lastnika popade panika, (zato ker je vmes želežniška proga, na kateri je končalo že precej psov iz soseščine), tuli na psa, leta za njim in ko ga ujeme, ga nabije. Ne preveč sicer, a ravno toliko, da se psu še manj da hoditi nazaj. Lepo sem mu razložila kaj dela narobe, da naj se umiri, ker mu bom psa pripeljala nazaj, če mu bo ušel. Pa mi je zatrdil, da pes točno ve, zakaj jih dobi. OK njegova stvar. Samo zadnjič sploh ni bilo več smešno, ko je šaro  (mislim da čisto zanalašč) navil vrvico lastniku okrog nog, ga podrl točno na progo in se šel zabavat s psicami. Edina sreča da ni bilo vlaka. Ah, seveda ga potem pes niti slučajno ni hotel priti nazaj in saj ni treba posebej poudariti, ko sem ga mu pripeljala nazaj, jih je seveda spet dobil.
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: *sara* na 29 Januar 2007, 16:46:48
Žal še vedno veliko lastnikov svoje kužke kaznuje s palico. Tudi mi imamo v soseščini par srednjih let, ki je sedaj posvojil kužka iz zavetišča. Je izredno živahen, nikoli pa negre izpred dvorišča. Redno ga vodijo na sprehode...na prvi pogled vse idealno. Nekega dne pa sem to žensko srečala na sprehodu s svojim kužkom. Kuža je bil privezan na vrvico lestnice pa je v drugi roki držala šibo.Ko sem šla mimo njiju se je kuža odrpavil proti meni,ženska, če ji lahko tako rečem, pa ga je hitro švrknila s šibo >:(. Seveda vsa ogorčena sem jo vprašala, zakaj je to potrebno, ša mi odgovori, da mora biti pes navezan le na domače in če ne uboga (v tem primiru se usmeri k drugemu sprehajalcu), ga je potrebno kaznovati >:(. Seveda sem ji takoj namenila nekaj besed o tem, kako naj bi se pse vzgajalo brez grobostiin da ni prav nič narobe, če ni omejen le na dva človeka. Gospa mi je prikimovala, in se strinjala z vsem povedanim, in da bo nasvete upoštevala. Naslednjega dne pa se zgodba ponovi. Ker sem videla, da očitno moje besede na zaležejo, ji je še eno lekcijo o vzgoji namenil moj dedek, ki je sedaj šel že kar nekajkrat z njo in kužkom na sprehod in kot poroča se stanje izboljšuje. Tudi sicer se kuža lahko igra z drugimi psi in zgodba se je obrnila na bolje :).Še vedno pa mislim, da je glavni problem, da ljudje ob prihodu kužka v nov dom ne vedo, kje začeti s socializacijo in vzgojo, zato se potem pojavljavijo problemi pri mrcini, ki je nihče ne more več obvladati
Naslov: Re: socializacija
Prispeval: Lanabela na 29 Januar 2007, 19:40:58
No, tistemu šarotu ne bi prav nič škodilo, če bi kdaj kakšno dobil - samo če bi bilo v pravem trenutku.
Naslov: socializacija
Prispeval: pupa t. na 06 Januar 2008, 21:17:49
Zanima me če bi mi bil kdo pripravljen pomagati pri boljši socializaciji Tople, ker se grozno dere na vsakega, ki gre mimo, pa bi jo rada naučila, da ni treba nalajati vsakega, ker se je ljudje že pošteno bojijo. Zadnijč smo bili na obisku in sem prijatelju razložila, kako more pristopit do nje pa se je drla nanj kot zmešana 20 minut. Drugače pa opazim, ko laja, da se boji.

                      Lp, Nina & Topla
Naslov: socializacija
Prispeval: sasha na 06 Januar 2008, 21:30:26
Pupa iz kje pa si?
Naslov: socializacija
Prispeval: pupa t. na 06 Januar 2008, 21:45:41
Iz Ljubljane- Fužin.

         Lp, Nina & Topla
Naslov: socializacija
Prispeval: deteljica na 07 Januar 2008, 08:13:15
Zanima me če bi mi bil kdo pripravljen pomagati pri boljši socializaciji Tople, ker se grozno dere na vsakega, ki gre mimo, pa bi jo rada naučila, da ni treba nalajati vsakega, ker se je ljudje že pošteno bojijo. Zadnijč smo bili na obisku in sem prijatelju razložila, kako more pristopit do nje pa se je drla nanj kot zmešana 20 minut. Drugače pa opazim, ko laja, da se boji.

                      Lp, Nina & Topla
jaz ti lahkopomagam samo z nasvetom.
namreč ne rinit v psico s socializacijo. Pusti jo pri miru in se usmeri v to ,da njeno pozornost preusmerjaš od ljudi, ki jo plašijo. Igraj se in delaj kaj kar zna v okolju kjer so ljudje,ki jih psi ne zanimajo. Z razliko od pričakovanega je za pse najlažje navadno tam,kjer je ljudi veliko in ne tam kjer je samo en ali nekaj ljudi  nekje na obzorju. Če pri kakšnem psu ni tako pač delaš najprej tam,kjer ga okoliščine menj motijo.
A  s psom delaš ti, ostali naj ga pustijo pri miru, naj ga n egledajo in naj mu ne posvečajo pozornosti.Tudi ti drugim ljudem ne posvečaj pozornosti. N ekomuniciraj z njimi in jih ne glej. Delaj se ,da jih ni.Tako vzdušje ( zvelik ljudmi,ki ignorirajo psa) dobiš napr pred vsakim nakupovalnim centrom, v Tivoliju al pa na želežniški postaji.
Socializiranje psa na način, da ga silimo v interakcijo z drugimi ljudmi so kontraproduktivni- čeprav je kar se da pozitivna in podkrepljena s prijaznostjo in hranjenjem in kaj  vem čem.
Naslov: socializacija
Prispeval: TibiQ na 15 Junij 2009, 12:57:11
Mene pa zanima kako ravnati v malo drugačnem primeru;

Okoli moje psice, ki jo presenetijo posamezniki na osamljenih poteh, ali pa si v množici izbere osebo, ki ji "ni všeč" in potem laja nanjo, vendar se ne približa na več kot 1,5m.. ali pa, če je slučajno spuščena človeka obkroži in gre potem dalje,.. sem že debatirala in nekako rešujeva situacije tako, da jo sedaj preprosto ignoriram oz. jo preusmerim - dokaj uspešno, čeprav me v bistvu v povezavi z vprašanji okoli psičke kolegice zanima koliko so te preusmeritve dejansko zdravljenje posledic in ne odpravljanje vzroka?

Kolegica pa ima mladičko, ki bi jo rada sedaj, dokler je mlada in mala in jo ljudje še prijazno gledajo, čiveč navadila brez povodca (če se le da). Sicer sem ji pa že svetovala uporabo dolgega slednega. Psička sicer se lepo odziva na klice in je na splošno kar ubogljiva, razen..

.. ta psička (cca. 3-4 mesece) je začela kazati znake nestabilnosti do ljudi (s psi nima težav) - neka mešanica strahu in poguma, ampak prav tako samo do določenih ljudi - v množici ljudi se obnaša lepo, če pa npr. v neko okolje, kjer je sicer veliko ljudi, pridejo novi ljudje, bo lajala nanje.

Na začetku je pred kakšnim tujcem samo bevsknila in zbežala. Sedaj pa menda iz dvorišča kar naprej laja na mimoidoče.. tudi na soseda, od katerega je že dobila hrano, jo sprejela, pojedla, potem pa lajala dalje   ??? ali pa drugič, ko so odprli ograjo, da ga spozna, je šla do njega, ga je povohala, potem pa rep med noge in zopet lajat nanj, ko pa je on odšel naprej je šla ona za njim, do njegove hiše.

To je neka mešanica nesigurnosti in strahu, a hkrati želje po interakciji, firbca ali kaj vem kaj..

Na sprehodih se pa prav zapodi za ljudmi, ki jo povsem zignorirajo in potem poskakuje okoli njih kot teliček. Tistih, ki se tako ali drugače odzovejo na njeno lajanje se ponavadi razveseli oz. se potem umiri, tiste, ki pa jo ignorirajo, prehiti in skače okoli njih in laja, ali pa zbeži  ???

Kaj storiti? Gre za mladičkasto nesigurnost, ki bo izzvenela sama od sebe, kaj mora paziti, da ne bo potrjevala in utrjevala napačnega vedenja?

In res, predvsem me zanima vzrok in na sploh variante za odpravo vzroka, če je možno.. saj nam konec koncev gre za to, da psic enkrat ne bo treba več preusmerjat.
Naslov: socializacija
Prispeval: čara na 15 Junij 2009, 14:33:49
Kaj pa v primeru ko sredi mesta laja na kip konja? Iz straha, vidno negotova je pri tem.

Na prvi kip, ko je lajala, sem jaz šla do njega, se ga dotaknila in občudovala, pa je še ona in je bilo OK in sem jo seveda nagradila. Pri konju se jaz nisem mogla približat kipu, ker bi potem mogla zvlečt psico do nje. Sem se malo obrnila v drugo smer in nagradila pozornost name, potem pa spet mimo konja, no brez lajanja ni šlo.

Bo izzvenelo samo od sebe? Ali kako naj pomagam, da dojame, da je to en npremičen kip, ki ji ne more narediti ničesar.
Naslov: socializacija
Prispeval: TibiQ na 15 Junij 2009, 16:26:41
Sem dobila en odgovor (upam, da mi avtorica ne zameri, če ga objavim tule) in sicer da se včasih vzroka ne da odkriti ali odpraviti in da pri doslednem preusmerjanju, ko moramo biti en korak pred psom in ga preusmerjati predno uporabi nezaželjeno vedenje, psu privzgojimo avtomatizem (podzavestne nadomestne reakcije) in potem v vseh primerih in novih, nepredvidljivih situacijah, ko se počuti npr. negotovega,.. sam od sebe, avtomatično uporablja te nadomestne reakcije oz. vedenja, kar meni popolnoma zadošča.

Se pa sicer še vedno ukvarjam s tem, kako v prakso prenesti to, da psa prehitimo (jaz npr. še vedno kakšne stvari opazim ko pes že izvaja nezaželjeno početje) in kako v teh primerih, ko ga ne prehitimo, psa preusmeriti. Tu se sicer svetuje da ga premaknemo dalje, stran od izvora negotovosti, ampak mi ni jasno kako. Ga mirno hladokrvno odvlečemo? Tega si pri psu, ki je ves histeričen in se davi na ovratnici, poleg tega je še dovolj močan, da se vodnik pošteno namuči z obvladovanjem, nekako ne znam predstavljati.

Tule je sicer filmčk od Kay Laurence, ki govori o tem. Bi pa morala preskusiti v praksi na enem takem psu, ki brezglavo vleče, se zaganja,....
http://www.kliker.si/
Naslov: socializacija
Prispeval: čara na 15 Junij 2009, 17:16:52
Hm jaz psa vlekla preveč ne bi. Histeriku bi dala gor oprsnico, zaradi varnosti, da ne izmuzne glavo skozi ovratnico ali pa sa zaduši na zatezni. In se pomaknila korak nazaj, do tiste točke kjer je še bilo ok-z mirnim glasom in mirnostjo nasploh. Tako nekako no. Če je možno.

Če je pes manjše sorte, in je možno bi ga pa lepo dvignila in nesla nazaj in ponovila vajo, z večje distance. Moja se zažene na za srno, mačko, cela nora, histerična, zagnana. Pa se igram kipa, ker edino to deluje. In potem ko začnedalati korake proti meni, se jaz hkrati odmikam nazaj, stran od točke zaganjanja in nagradim čimvečjo indeferentnost. Alo jo dam v sedi, prostor, nos...Nekaj kar zna in potem nagrajujem tisto vedenje.
Naslov: socializacija
Prispeval: TibiQ na 16 Junij 2009, 08:38:22
Ja, saj jaz tudi z Jazz sedaj to počnem.. počakam na tisti drobni moment, ko me pogleda v smislu "kaj sedaj, a greva za mačko ali ne" - naprimer.. in takrat jo pokličem. Na sprehodu, ko mi je zadnjič lajala na eno osebo, ki ji ni bila všeč, sem se pa morala premakniti naprej od izvora, ker se oseba pač ni in ne morem kar preganjat ljudi.. ker Jazz se je kar vsedla in sede lajala in se ni premaknila.. in takrat sem jo pa mirno prijela z eno roko za povodec ob ovratnici, z bokom sem se postavila ob njo, tako da sem stala med njo in osebo, na katero je lajala in rekla "dost je", jo potegnila za povodec naprej in malo porinila z bokom proti njej (ampak nobene posebne sile), da je vstala, potem sva pa tako šli par korakov, pri čemer sem ji delno zakrivala pogled na osebo in po treh korakih, me je pogledala.. od tu naprej, ko pes začne zgubljat fokus na tisto, zaradi česar se razburja, je pa potem lahko naprej delat. Ampak ko je bila Jazz še mlajša, se pa spomnim tistih divjanj in trmoglavosti in upiranja in malo dvomim da bi takrat deloval ta sistem, ki sem ga uporabila sedaj.
Naslov: socializacija
Prispeval: Medvedka na 19 Oktober 2009, 19:57:23
Imam leto dni staro psičko s katero sem ogromno delala na socializaciji. Bila je zelo plašna in si ni upala po cesti oz. pločniku, kjer je hodil še kdo, pa čeprav 100 m stran. Zdaj je že super, gre z mano v mesto, na avtobus, vlak, v konjeniški klub jo vlačim sama in nasploh večinoma nimam več problemov z njo. Ampak še vedno imam težavo če se kdo (predvsem moški) zapiči direkt vanjo. Vsem je tako srčkan medo in bi jo crkljali in božali. Če je spuščena in na sprehodu ni problema - tujcev se izogiba, če jo pa prijazno povabijo zraven se včasih celo pride počohat. Ampak ko je na povodcu ali v zaprtem prostoru začne lajat in se umikat nazaj. Zadnje čase niti ni problem, če se jo kdo 'loti' zelo samozavestno.
Tudi do lastnikov psov je zelo prijazna in ne dela problemov, popolni tujci brrez psov pa so ponavadi preveč prestrašeni, da bi ji dajali kakšne priboljške, da bi jo odvadila tega. Ne vem več kako naj se spopadem z njenimi strahovi, doma so jo nadrli ko je lajala in zdaj včasih sploh ne laja več ampak zarenči  :-\
Veliko ljudi mi je svetovalo še več socializacije... ampak kaj to pomeni?
Razmišljala sem, da bi jo prijavila na kakšno odprto razstavo da bi se navadila, da tudi neznanci šarijo po njej... (bili sva na razstavi v Mariboru kot opazovalki in se je na začetku nekaj drla na mimoidoče, ki so jo hotli čohat, ampak se je na koncu vdala in je bila super!) Samo po drugi strani ne vem če bi bila ta razstava dobra ideja???
Ima še kdo kakšno idejo?
 
 
Naslov: socializacija
Prispeval: TYASHY na 19 Oktober 2009, 20:14:14
Imam leto dni staro psičko s katero sem ogromno delala na socializaciji. Bila je zelo plašna in si ni upala po cesti oz. pločniku, kjer je hodil še kdo, pa čeprav 100 m stran. Zdaj je že super, gre z mano v mesto, na avtobus, vlak, v konjeniški klub jo vlačim sama in nasploh večinoma nimam več problemov z njo. Ampak še vedno imam težavo če se kdo (predvsem moški) zapiči direkt vanjo. Vsem je tako srčkan medo in bi jo crkljali in božali. Če je spuščena in na sprehodu ni problema - tujcev se izogiba, če jo pa prijazno povabijo zraven se včasih celo pride počohat. Ampak ko je na povodcu ali v zaprtem prostoru začne lajat in se umikat nazaj. Zadnje čase niti ni problem, če se jo kdo 'loti' zelo samozavestno.
Tudi do lastnikov psov je zelo prijazna in ne dela problemov, popolni tujci brrez psov pa so ponavadi preveč prestrašeni, da bi ji dajali kakšne priboljške, da bi jo odvadila tega. Ne vem več kako naj se spopadem z njenimi strahovi, doma so jo nadrli ko je lajala in zdaj včasih sploh ne laja več ampak zarenči  :-\
Veliko ljudi mi je svetovalo še več socializacije... ampak kaj to pomeni?
Razmišljala sem, da bi jo prijavila na kakšno odprto razstavo da bi se navadila, da tudi neznanci šarijo po njej... (bili sva na razstavi v Mariboru kot opazovalki in se je na začetku nekaj drla na mimoidoče, ki so jo hotli čohat, ampak se je na koncu vdala in je bila super!) Samo po drugi strani ne vem če bi bila ta razstava dobra ideja???
Ima še kdo kakšno idejo?
 
 
Kaj pa če samo prosiš ljudi, neznane, da bi šli s tabo na sprehod, nevem, sošolce, sodelavce, prijatelje, s foruma... Jim daš sirčke, priboljške, ki ji jih dajo, ko neha lajat/renčat?  :)
Lp, Tjaša
Naslov: socializacija
Prispeval: Nika na 19 Oktober 2009, 20:51:35
se mi zdi, da pride pes sam s sabo v konflikt, ko želi vzeti nekaj dišečega od nekoga, ki se ga boji. Razstave kot si videla znajo pomagat, ampak posameznik na pločniku ji pa pomoje še kar ne bo všeč. 

Obisk strokovnjaka bi bil kar primeren. strokovnjak - en ki se spozna na pasjo psiho, inštruktor v dobri šoli, pa kak posameznik na tem forumu  ;)
Naslov: socializacija
Prispeval: mia+zar na 19 Oktober 2009, 22:21:13
Lahko poskusiš tudi s tem .::KLiK::. (http://kliker.si/?q=node/198).

Sicer gre res za vajo 'hoje na popouščenem povodcu', toda za tem se skriva veliko več. Ta vaja je pravzaprav odlično socializacijsko orodje - govorim iz prve roke, kajti Zar je bil zelo plašen vse do tretjega leta starosti (posledica ne-socializacije -> ''Ubošček, ne muči ga, no. Saj pa veš, da ga bo v mestu strah... ipd.''), toda ko sva začela s temi vajami sta se hkrati izboljšali dve stvari:
1.) Res je začel lepše hoditi na povodcu,
2.) Vse stvari, zraven katerih sva vadila, naenkrat niso bile več bavbav, ker se je naučil. da se lahko zraven njih sprosti.

Ta vaja je zate idealna, ker, tako kot si rekla, psička nima problemov s tujci, ko je spuščena.

No, poskusi najprej 'na suho', z npr. kako salamico na sredi sobe in hodita okrog - tako dolgo, dokler ne bo spoznala, da pač te salame ne bo dobila, če bo vlekla k njej (to je še en fantastičen učinek te vaje: samokontrola). Kasneje prosi nekoga, naj stoji nekaj metrov (lahko tudi več če bo treba) vstran. In krožita, tako dolgo, dokler ne bo psica popolnoma sproščena. Nato naj se tujec pomakne bliže in bliže. Na koncu ga verjetno sploh ne bo več šljivila... Toda to je namen te vaje: prepričati jo, da ji 'hudobni stric' nič noče... (mimogrede, ne vadi samo z moškimi, kajti kaj hitro se ti lahko zgodi, da se tujcev ne bo več bala, tujk pa še vedno!).
Veliko uspeha!

Pozdrav, Živa
Naslov: socializacija
Prispeval: Medvedka na 20 Oktober 2009, 19:39:26
Hvala za vse odgovore!  ;D

Bova poskusili in upam da bo boljše!  ;)

lp!
Naslov: socializacija
Prispeval: kavalirka na 03 November 2010, 11:29:29
Problem!
Naša 3 mesečna kavalirka ( pridna , da je kaj 9 se blazno panično boji psov. Še najmanjšega mladiča čivave ali velike doge-ni važno, samo, da je pes. Kriza vam povem. ??? Ko se ji približa kak pes,- seveda se prej pozanimam o tem psu ( ponavadi je od kakih znancev, ker bi rada našo pupo socializirala)- da rep med noge in prosi, da jo dvignem.  :'(Jaz bi rada, da se povohata, ona pa je blizu infarkta. To se trudim že odkar jo imamo - 9 tednov je bila stara. Zanimivo pa je to, da se našo mačko ::) krasno razume. No, imata tihi dogovor, lahko gresta ena mimo druge, se povohata, dotakneta, igra pa zaenkrat še odpade, čeprav tamalo zelo mika.
Povejte, kaj naj naredim. ??? Saj nočem, da bi postala lumpika in divjala z vsakim psom,ki ga sreča, le da se neha tako strahovito bat.
Hvala pa lep pozdrav vsem pasjeljubcem :P :P
Naslov: socializacija
Prispeval: Bretonski.pticar na 20 September 2016, 21:12:34
Problem!
Naša 3 mesečna kavalirka ( pridna , da je kaj 9 se blazno panično boji psov. Še najmanjšega mladiča čivave ali velike doge-ni važno, samo, da je pes. Kriza vam povem. ??? Ko se ji približa kak pes,- seveda se prej pozanimam o tem psu ( ponavadi je od kakih znancev, ker bi rada našo pupo socializirala)- da rep med noge in prosi, da jo dvignem.  :'(Jaz bi rada, da se povohata, ona pa je blizu infarkta. To se trudim že odkar jo imamo - 9 tednov je bila stara. Zanimivo pa je to, da se našo mačko ::) krasno razume. No, imata tihi dogovor, lahko gresta ena mimo druge, se povohata, dotakneta, igra pa zaenkrat še odpade, čeprav tamalo zelo mika.
Povejte, kaj naj naredim. ??? Saj nočem, da bi postala lumpika in divjala z vsakim psom,ki ga sreča, le da se neha tako strahovito bat.
Hvala pa lep pozdrav vsem pasjeljubcem :P :P

Želim si, da bi bila jaz na forumu že 2010. Me pa zanima kaj sta naredili?

Lp
Aslan
Naslov: socializacija
Prispeval: čara na 21 September 2016, 10:27:02
Te zadeve se rešujejo z desenzibilizacijo in nasprotnim pogojevanjem. Postopno. Če sam ne veš kako in kaj, ne obvladaš pasje govorice, rabiš pomoč nekoga, ki ve kaj dela.

Pa zanimivo, da veliko pesjanarjev, ne pozna osnov telesne govorice.
Naslov: socializacija
Prispeval: Nika na 21 September 2016, 11:16:19
Opcija je tudi, da mu preprosto pustiš da odraste in ga ne siliš v nekaj kar mu ni. Marsikak strah se razreši sam od sebe, če se mu nekaj mesecev sploh ne posvečaš.
Naslov: socializacija
Prispeval: AslanTheAlabai na 21 September 2016, 21:06:36
Te zadeve se rešujejo z desenzibilizacijo in nasprotnim pogojevanjem. Postopno. Če sam ne veš kako in kaj, ne obvladaš pasje govorice, rabiš pomoč nekoga, ki ve kaj dela.

Pa zanimivo, da veliko pesjanarjev, ne pozna osnov telesne govorice.

Čara, na koga to ciljaš? Ker če ciljaš name, mene je samo zanimalo kako sta to rešili, napisala sem, da si želim, da bi bila na forumu že 2010, ker sem se takoj po branju tega spomnila načina, kako to rešit. Je pa že 6 let of tega  :P
Predvidevam, da nisi mislila mene. :)
Lp
Bretonski.pticar in AslanTheAlabai
Naslov: socializacija
Prispeval: čara na 22 September 2016, 07:17:36
Bilo je ciljano na tistega, ki bo slučajno kaj to temo bral.

Ja, psa itak ne smeš silit, bolj je produktivno, da se ukvarja š z njim, razvijaš igro, zamotiš z bilo čem, da se sposti in mu je s tabo dobro. So psi, ki pač nikoli ne bodo marali psov, da se vtikajo v njih in tudi ne ljudi. Kakršen karakter pride na svet, tak je. Ogromno lahko zamaskiraš, narediš, ampak nikoli ni isto, kot če pes pride na svet družaben.

Je imela enna psico, od mladička grozno plašna za vsakdanje življenje. Seveda, je lastnica vedela kaj ima in kako delat. Uspelo ji je, da je pri dveh letih izpadla normalno. Pa je šla psica v vzrejo in prenesla plašnost naprej.
Naslov: socializacija
Prispeval: Lanabela na 22 September 2016, 19:47:35
Pri takih ful pomaga, če imaš druge odrasle pse, ki se igrajo (ali samo hodijo ali raziskujejo, karkoli že) med seboj, za novega se pa ne zmenijo. Potem svojega samo pustiš da jih gleda in da sam naveže stik, ko ga preneha bit strah. Pri nakaterih traja samo dan ali dva, pri drugih lahko tudi nekaj tednov. Problem je samo v tem, da je take skupine psov dandanes že praktično nemogoče najti.
Naslov: socializacija
Prispeval: 1_girl na 24 Maj 2017, 14:19:59
Evo pa imam še jaz eno vprašanje. :)

Moram priznati, da smo malce zafrknili z našo psičko. Ko smo jo dobili je bila precej plašna (hotela se je skriti kar pod avto). Kmalu je postala precej zaupljiva. Veliko smo jo vozili v park, kjer je veliko kužkov, da se je naša psička socializirala. Sprva se je bala večjih kužkov, sčasoma se je navadila vseh in bili smo noro zadovoljni. :)
Problem menim, da je da je v parku precej mladičkov. Sprva so se igrali resnično prisrčno, tudi naš odpoklic je upoštevala. Vsi so nam govorili in nam še vedno govorijo, da je to super za kužka, da ga ne smemo stran vleči itd. Skratka potem počasi je igra postala bolj groba, kar nam ni bilo všeč, zato smo se igri začeli malce izogibati. Psička je začela dobivati lovske poze (če je na vrvici se izravna in otrpne ko zagleda kužka, ali pa se celo vleže v travo), če je spuščena ne počne tega. Skratka največji problem je sedaj ratal, da so ji psi primarna stvar. Sicer smo igro začeli prekinjati že okoli izpadanja zob. Sedaj je stara cca 4.5 mesece.
Sedaj se omenjenega parka bolj izogibamo, ker ima psčka zelo veliko energije, gremo raje na bližnji hrib na malce daljši sprehod. V park gremo le dopoldne, ko tam ni teh mladičkov, ampak srečamo le kakšnega starejšega, ki je med "bolj lenimi". :)  Na tem hribu tudi srečamo kužke in z vsakim se skuša igrati, ampak odpoklic kljub vsemu deluje (upam da ne le zaenkrat). :) Skratka, če pa pride v bližino tega parka pa imamo celo štalo- konstantno vleče tja, noče hoditi, včasih se tudi po tleh vrže.
S psičko se sicer precej ukvarjamo, ji nudimo redne sprehode. Ko gremo na ta hrib hodimo vsaj cca 60 min in psičkar resnično uživa (se ji vidi ker dirja gor in dol, raziskuje, skratka vse je super).
Ko pa gremo domov mimo parka, se pa že upira in hoče v park.

Nenehno se skušamo zunaj igrati z njo, ampak zunaj enostavno nismo dovolj zanimivi. V stanovanju brez problema prinaša žogice (tudi če je kužek od sorodnice zraven) in se igra z nami. Vse to skušamo prestaviti tudi v zunanji svet, ampak parkar rata, potem pa skoraj ne kaže več interesa.

Je sedaj kakorkoli možno to popraviti? Poskušali smo že z raznorazno hrano, igro, odvračanjem pozornosti itd. ampak zunaj so enostavno kužki bolj zanimivi in ne šmirgla dovolj tega.
Verjetno bi jo bilo smiselno dati v družbo odraslih kužkov (ki se jim ne bi dalo toliko igrati), da bi se malce naveličala konstantnega igranja s kužki. Naj še povem, da jo je en kužek ze "nadrl", ko je nenehno skakala vanj in potem se običajno umiri. Ampak z vsakim proba, če bi šlo.

Ampak taki kužki so resnično redka zadeva, da ne kažejo nobenega interesa za njo. Običajno jo "naderejo", če je preveč vsiljiva in se potem umiri. Ampak stran vseeno noče. Sedaj pustimo, da se povoha z vsemi kužki, vendar skušamo potem odditi naprej.
Naslov: socializacija
Prispeval: čara na 24 Maj 2017, 19:30:44
Sedaj pa morate najti pasje ignorante. Druži se naj samo s takimi psi, ki jo bodo ignorirali, vi pa boste potrjevali njeno pozornost (najbrž bo najlažje ob igri s hrano), druži se lahko tudi s takimi psi, ki prihajajo na klic izven igre v delo in igro z vodnikom, to pa so navadno odrasli psi, starejši od 2-3 let in navadno med agilitaši, rejlijaši, reševalci, Obedience tekmovalci in redki. Igra pa naj bo kratka.

Veliko se igrajte z njo, kadar si želi in igrajte se na tak način, da si bo igre z vami želela vedno več-na začetku pač v nekem mirnejšem okolju.

Nek o tem kaj je dejansko socializacija psa
http://www.agility-ilirija.si/clanki-o-pasjih-dozivetjih/100-socijalizacija (http://www.agility-ilirija.si/clanki-o-pasjih-dozivetjih/100-socijalizacija)

In pa kvalitetno pasjo šolo z dobrim inštruktorjem. Ki vam bo vse te osnove razložil (razvijanje igre s psom, pozornost na vodnika, odpoklic iz različnih dejavnikov, da psa okolica ne bo preveč obremenjevala oz. zanimala do te mere, da bo vlekel kot vlečnica in se neodzival na vas).

Naslov: socializacija
Prispeval: 1_girl na 24 Maj 2017, 22:41:50
Ja nam res ne ostane drugega, kot najti eno malce boljs "dolgočasno" družbo. :) Čeprav moram reči, da naša psička pogosto vzbudi tudi pri kužkih, ki se sicer ne igrajo, da se začnejo igrati. Smo že večkrat slišali kako so bili začudeni lastniki teh kužkov, češ da njihov je bolj "naročni" kuža in da se sicer nikoli ne igra, ali pa da njihov je pa len in da tole je pravi čudež, da se to še ni zgodilo..

Hvala za nasvete in članek, sem sicer že kar nekaj prebrala na omenjeno problematiko, nikjer pa ni točno navedenega kako se spopasto s problemom, ko enkrat že malce zašuštraš. :) Sicer se mi je že dozdevalo, da bo igro potrebno zelloo omejiti in najti drugo družbo, me ja pa zanimalo, če se lahko s tem problemom še kakorkoli drugače spopadem. Še večji problem je verjetno bil, da smo se z lastniki enega izmed kužkov zelo dobro ujeli in se začeli tudi malce družiti.. Seveda so bili kosmatinci zraven in divjali.