PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Pasme => Temo začel/a: pissdrunx na 29 December 2011, 18:16:02
-
Pozdravljeni, če sem slučajno objavil to temo na napačnem predelu se opravičujem, sem nov na forumu.
Pri naši družini smo vedno imeli pse in ponavadi večje pse. Odkar pomnim smo imeli nemške ovčarje, za tem je pa brat pripeljal domov labradorca, ki smo ga mogli dat nažalost uspavat zaradi rakavega obolenja. Smo pa dobili njegovega sina, in marsikdo, ki ni k hiši prišel po par mesecev sploh ni opazil, da gre za drugega psa. Vse zgoraj napisano je bilo, ko smo še živeli v stari hiši, kjer je živela stara mama. Labradorci so vredu, ampak se mi zdijo malo hlapčevski proti nemški ovčarjem. Rad imam psa, ki pokaže da razmišlja.
Moja mami in njen partner pa imata zdaj že drugega nemškega ovčarja. Prvi je bil čistokrven rodovniški ovčar, "po reglcih". S tem psom sma praktično živega skupaj mojega 10. do 18. leta(spal je v moji sobi, dokler nismo meli karavana sma si delila zadnji sedež v avtu za na morje). Na žalost je na enem od sprehodov požrl strup, ki so ga lovci nastavljali lisicam. Tako se je začelo zdravljenje, še celo preselili smo se zaradi njega, na koncu je pa po približno 6 mescih od zastrupljenja zaradi okvare jeter še oslepel in smo ga dali uspavat.
Par let po tem smo bili pripravljeni za drugega psa in smo se odločili enega rešiti iz zavetišča. Ko smo prišli tja skoraj nismo mogli verjet, ampak tam je bil, kot da bi nas čakal največji nemški ovčar kar sem jih videl v življenju! Bil je star dobro leto in preprosto ogromen! V zavetišču je bil že kak mesec in nam ni blo jasno, zakaj ga še ni kdo posvojil(pes je naravnost veličasten). Ugotovili smo da je zelo agresiven do drugih živali in določenih ljudi, ampak vseeno smo se odločili, da ga vzamemo. Zdaj je tega že 5 let in peso je zakon, očitno je rabil samo veliko prostora in potrplejnja. Pred parimi tedni se je k hiši pritepla še čisto mlada mucka s katero sta zdaj tabolš prijatla :D Še vedno ni najbolj navdušen nad nekaterimi psi in nekaterih ljudi-enkrat je enga malo za hlačnico stresel, potem ko ga je brcnil. Kakorkoli, peso zgleda čistokrven ampak je 75cm visok v hrbtu! Najbolj na svetu bi si želel njegovega potomca ampak začuda ne pokaže nobenega zanimanja za samičke ??? Okrog hiše imata tastara 120cm visok plot, preko katerega skoči z lahkoto, ko pride kdo od nas k hiši, nikoli pa še ni pobegnil v času gonjenja oz. sploh ne pokaže nobene potrebe... Star je že 7-8 let in kot kaže nebomo dobili potomcev za njem.
uff...malo sem se razpisal... ::) kakorkoli...
V sledečih letih si nameravam urediti svojo hišo, s tem pa pridejo seveda tudi živali. Pes, mačk in mali pujs ;D
Nekako so mi všeč res veliki psi, ne maram pa nemški dog, ker me je ena napadla v mladosti. Kakršnegakoli psa bom vzel, hočem da bo VELIK. Res so mi všeč nemški ovčarji, ampak možnosti da najdem tako velikega kot je naš so bore majhne. Zenkrat sem gledal tibetanske mastife in pa anatolske ovčarje. Po izgledu mi je anatolski ovčar bolj všeč, ker je bolj "postaven", ampak je baje zelo težko učljiv in zna bit agresiven. Baje se tudi ZELO misi in glede na to, da bo to družinski pes in bo tudi v hiši mogoče ni ravno zaželjeno. Vseh zgoraj naštetih pomanjkljivosti tibetanski mastifi naj nebi imeli.
Kakšni bi bili vaši predlogi za visokega družinskega psa? Psu namenjena parcela bo z lahkoto velika vsaj 1000 kvadratov, tako da prostor ni problem. Kot pravim, če bi dobil nemškeg aovčarja visokega kot je naš boni bi bila to prva izbira, ker se pa to najverjetneje nebo zgodilo...predlagajte. Fajn bi pa blo, da bi se psa dalo dobiti pri kakem slovenskem rejcu.
LP
-
::) ::)
-
Nekaj mi ni jasno. A niso vsi psi v zavetiščih kastrirani in samice sterilizirane? Če je tako, je normalno, da ne kaže nekega posebnega zanimanja.
Kar se pa nemških dog tiče verjamem, da ti niso ljube že zaradi same slabe izkušnje z njimi in je to normalno, ampak mene bi vseeno matralo, da bi spet stopila v stik z njimi in šla do kakšnega vzreditelja, ki ima vzgojene pse in vse skupaj prebrodila. ::)
-
hmm...kastriran. Na to pa nisem niti pomislu, možno... ??? So nam pa povedli takrat, da je v zavetišču bolj iz nuje...baje so je živel v dvodružinskem gospodinjstvu in so si tamladi omislili pitbula. Naj bi se ves čas cefrala in je en mogu it, je pa potem lastnik baje še vedno hodil tedensko sprehajat in hranit tega psa. Če se prav spomnim smo ga mogli tudi plačat takrat...če je bil pa neglede na to kastriran pa ne vem.
Z nemškimi dogami sem kar veliko v kontaktu, ma kolega dve. Saj so vredu, ampak sem malo nervozen okoli njih in tudi one okrog mene...verjetno opazijo. Podobno mam z rotvajlerji.
Niso mi nekaj pretirano simpatične, plus mogoče pa že malo prevelike-punca ma 50kg in si jo težko predstavljam na sprehodu s takim psom, res pa je da tudi za našim ovčarje bolj frči po zraku, ko se mu kam mudi ;D
-
Tibetanski mastif in anatolec imata povsem drug karakter od nemškega ovčarja - jaz bi raje potrpela 15cm dol kot pa tako drugačen karakter. Sicer se da dobiti v zavetiščih večkrat velike mešance podobne nemškemu ovčarju, obstaja pa tudi pasma shiloh sheapheard, izpeljanka iz nemškega ovčarja z daljšo dlako in višino okrog 75cm. Ima samo eno napako: zelo težko je priti do mladiča. pri nas jih kolikor vem še ni.
-
sem si bral o anatolskem ovčarju in bi blo verjetno res preveč dela z nim...tibetanski mastif, če ne pa stara ljubezen-nemški ovčar.
Naš Boni pa starša pravita da ni kastriran in da je bil v zavetišču res samo zato, ker ga prejšnji lastniki niso mogli imet doma. Sta pa plačala takrat 200€ še za njega, pravtako bi naj bil čistokrven.
Je drugače že kdo videl tako visokega nemškega ovčarja?
-
Je drugače že kdo videl tako visokega nemškega ovčarja?
ovčarja ne "volčjaka" pa ;D
-
sem si bral o anatolskem ovčarju in bi blo verjetno res preveč dela z nim...tibetanski mastif, če ne pa stara ljubezen-nemški ovčar.
Naš Boni pa starša pravita da ni kastriran in da je bil v zavetišču res samo zato, ker ga prejšnji lastniki niso mogli imet doma. Sta pa plačala takrat 200€ še za njega, pravtako bi naj bil čistokrven.
Je drugače že kdo videl tako visokega nemškega ovčarja?
Jaz. Poznam rodovniškega nemškega ovčarja, ki je velik najmanj 75 cm v plečih. Ampak je seveda prevelik izven standardne višine in je zato kastriran. Hodi pa z nami v pasjo šolo. Ampak so taki primeri zelo redki. ;)
-
Tibetanski mastif ni zate pomoje, glede na napisano.
-
A niso švicarski ovčarji nekaj večji od nemških? Mogoče bi ustrezal
-
Jaz pa res ne razumem zakaj ravno ogromni psi. Fasada je najmanj pomembna, vse drugo je prej.
-
Jaz pa res ne razumem zakaj ravno ogromni psi. Fasada je najmanj pomembna, vse drugo je prej.
Ja, to je res. Ampak mislim, da te mora pes vseeno nekako 'privlačiti' :-[. Ampak sem mi zdi brezveze centimeter gor ali dol. Da bi pa samo vizualno gledal psa, je pa čisto off. Vseeno ima neko vlogo tudi karakter, ;)
-
Pri nas imamo doma mešanca bernardinec in kraški ovčar, zrasel je kot malo tele, večji od mame bernardinke ki je tudi precej velika za samico. Skrakta, ogromen pes, po videzu spominja na kakšne ovčarske pasme, je take rjavo oranžne barve, gobček malo bolj kvadratast, taka res posrečena mešanica med bernardinsko glavo in ovčarsko glavo, dlaka recimo tipa nemški ovčar, ali malce brajša. karakter? totalen cuker, neproblematičen, zelo ubogljiv, pa nikoli ni bil niti šolan niti nič. Tako da če bodo kje kakšni podobni upsi, se tudi to splača malo pogledati :) No samo za info :)
sicer se pa strinjam, da karakter je prvo kar mora biti važno, seveda tudi vizualno, ampak jaz sem se recimo odpovedala veliko psom glih zato, ker mi njihov karakter ne ustreza, čeprav so mi vizualno zelo všeč.
-
botticelli, kako to misliš glede karakterja?
Za mene tud pes ni pes, če ni velik. Sicer je čist fajn imet mini ščeneta, dokler je pri bajti še eno tele. Pa še ta mora bit samec, drugače ne velja :)
-
Ah jaz pa velikosti sploh ne gledam. :P Je tako več možnosti odprtih. ;D
Vsekakor najdi takega psa, ki mu tvoj način življenja ustreza, najslabše je imeti psa, ki mu ne zadovoljiš njegovih psihofizičnih potreb in tudi glede nastanitve.
-
jaz pa imam najraje psa,ki je ravno še dovoj velik za namen, zaradi katerega ga imaš. Nič večji. Večji pes pomeni več umazanije, več dlak, več stroškov ( predvsem, če rabi kakšna zdravila, posege) , več dreka ( ne vem zakaj , ampak ni mi apetitlih z vrečami za krompir slonje kupe pasjega dreka pobirat ) ob tem manj prostora v stanovanju, v avtu (če daš "kravo" v prtlažnik si že kar zaključil, za več kot enega psa rabiš kombi...) na več mestih si manj zaželjen ( npr ko greš na dopust, v javnem prevozu, hotelih, campih itd) , bolj ti težijo, če je velik pes spuščen v javnosti, vse je bolj zategnjeno in manj sproščeno ( npr če se manjši pes mal pošopiri al pa zalaja v poszdrav se zdi večini smešno ali kjut, pri velikem si takoj obsojen, da imaš nevarno nevzgojeno zverino)....u glavnem jaz ne vidim nobene prednosti, samo slabosti...tudi za čuvanje in obrambo so srednje veliki psi bolj učinkoviti kot ogromni.
-
Se strinjam. Jaz imam ravno ta problem, da si želim manjšega psa pa ne najdem karakterno dovolj primernega. Večjih (beri do nekaj čez 50cm), ki so mi všeč je pa kar nekaj. Ampak za dva tako velika psa moram že preorganizirat avto, pri manjšem bi samo še en majhen boks vtaknila notri brez problema.
-
haha, meni pa pes pod 50 ni čisto pravi pes, nad 55 je pa že neroden....
-
Ena "slabost" velikih psov je tudi do, da če se kaj zgodi, ga veliko težje spraviš do veterinarja. Primer - prometna nesreča, v avtu je bil naš tib. mastif, težek 65 kil. Trajalo je celo večnost, da smo ga hromega dobili iz hoste, v kateri sem zletela s ceste, ga naložili na nosila, odnesli do avta in odpeljali do veterinarja. Tam spet cel projekt, kako tako velikega hromega psa spraviti iz avta v ambulanto. Naslednjih šest tednov cel projekt skrbet za tako ogromnega, hromega psa. Potem spet cel projekt, da smo ga odpeljali na Dunaj. Poleg tega tako velikega, hromega psa zelo težko razmiguješ, da ne nastajajo rane in da ne faše pljučnice. Na koncu se je žal prav to zgodilo in kljub vsemu trudu je nekaj dni po tehnično uspešni operaciji umrl zaradi pljučnice.
Ravno zdaj mineva štiri leta od takrat. Tib. mastifi so čudoviti psi, za vedno v mojem srcu, ampak prav zaradi te izkušnje se strinjam - pes tam 50 cm, teže cirka 25 kg, da mu lahko pomagaš, ga dvigneš, neguješ, če/ko je treba.
-
;D Moja prejšnja je bila visoka 62 cm in se mi je Roxy s svojimi 52 cm v primerjavi z njo zdela pravi drobižek. Zdaj pa ne bi imela več večjega psa od Roxy.
-
Meni se zdi 55- 65 cm skrajna meja,ki je sploh smiselna :). Nad to velikostjo se psi tudi po delovnih lastnostih in uporabnosti samo še slabšajo, slabša se zdravstveno stanje in krajša življenska doba :(. Edina izjema so visokonogi hrti ampak ti nimajo mase oz imajo maso za to višino, samo bolj razpotegnjeni so.
Sicer pa če imamo psa samo za rekreacijo, družbo šport, tudi čuvanje itd je 40 do 55 popolnoma dovolj velik za vse , ki pač hočejo tudi vizualno "psa" ne ravno ščene ;).
Glede značaja pa- jaz ima zdaj dva pod 35cm in 1o kg pa imata značaj in delovno vsestransko uporabnostno vrednost za dobrega 60 cm velikega službenega psa :P
-
Itak. Strup je v majhnih flaškah.
-
Ena "slabost" velikih psov je tudi do, da če se kaj zgodi, ga veliko težje spraviš do veterinarja. Primer - prometna nesreča, v avtu je bil naš tib. mastif, težek 65 kil. Trajalo je celo večnost, da smo ga hromega dobili iz hoste, v kateri sem zletela s ceste, ga naložili na nosila, odnesli do avta in odpeljali do veterinarja. Tam spet cel projekt, kako tako velikega hromega psa spraviti iz avta v ambulanto. Naslednjih šest tednov cel projekt skrbet za tako ogromnega, hromega psa. Potem spet cel projekt, da smo ga odpeljali na Dunaj. Poleg tega tako velikega, hromega psa zelo težko razmiguješ, da ne nastajajo rane in da ne faše pljučnice. Na koncu se je žal prav to zgodilo in kljub vsemu trudu je nekaj dni po tehnično uspešni operaciji umrl zaradi pljučnice.
Ravno zdaj mineva štiri leta od takrat. Tib. mastifi so čudoviti psi, za vedno v mojem srcu, ampak prav zaradi te izkušnje se strinjam - pes tam 50 cm, teže cirka 25 kg, da mu lahko pomagaš, ga dvigneš, neguješ, če/ko je treba.
Zaradi česa v takem primeru nastopi pljučnica?
Meni so psi veliki okoli 50cm idealni. Manjši so mi premajhni, večji pa preveliki ;D
-
Zaradi nepokretnosti - nabiranje tekočine v pljučih. Enako je pri ljudeh.
-
Jaz sem že od nekdaj mahnjena na ogrooomne :o pse ala nemške doge, kakšne mastife, (na splošno, saj so mi všeč molosi).. so pa v večini ''ne praktični'' (strošek ogromen, možnost zdravstevih težav večja... pa tudi kakšna pasja dejavnost odpade (so izjeme).
So mi pa tudi mali luškani, sploh ena šicujka Loli, ki je prav sladka, ampak so mi premali :P (edino Lagotto Romagnolo mi je res všeč, všeč..)
-
Za "majhne" pse so kar lepo napisani argumenti.
Kaj pa: Zakaj veliki ?
.........ne zganjam nekega sarkazma ;D , res me zanima.
Sam se bolj nagibam temu kar je napisala deteljica.................... ..........ne, da mi veliki psi niso všeč, ampak ne živim v pravem času in mestu za nudenje potrebnega velikemu psu. So pa tudi tukaj seveda pasme, katerim bi lahko nudil potrebno, pa mi "karakterno" niso všeč.....................da bi se mi pes "vlačil" pa bajti. Z vsem spoštovanjem do drugače mislečih in željnih.
Do 40 (+/-) :)
Pravijo, da velikost ni pomembna :)..................čeprav se vsi-e s tem ne strinjajo ;D..............ampak ravno čivava je pa res premajhna, čeprav tudi moj ni ravno med največjimi ;D
-
No, meni pa "cucki" ne potegnejo. Za zgago delat imam dihurje. ::)
Od psa pa zelim, da je tak, da se ga da vsaj konkretno pocohat in da se mi pri tem ni treba ravno sklanjat ;D (torej od labradorca navzgor). Psa nimam za nobene posebne aktivnosti, ampak za druzbo. Tako da me delovne sposobnosti ne zanimajo, pri vecini pasem so mi celo motece, ze take, ki za npr. deteljico zacnejo bit sele pogojno uporabne. S tem seveda ne mislim, da mora bit slon namesto psa in da je projekt dneva, da se prestavi z leve na desno stran kavca, ampak kaksni blazni nagoni in hudo "naspidirani" psi ... ne hvala.
Hvala-ne-vem-komu, da imamo toliko razlicnih pasem in miksov, da vsak najde tisto kar mu, tako vizualno, kot karakterno, ustreza.
-
Evo, en razlog, zakaj veliki psi: da se ti ni treba sklanjati za vsak priboljšek, ko jih treniraš, pa tudi ko jih hočeš počohat, potrepljat.. ;D Sploh, če si zelo visoke rasti. Meni kar ustreza tistih 60 plečne in okrog 27 kil, ki jih ima moj pes. Tudi dvignem in nesem ga kot za šalo. Prav veliko večjega ne bi imela, ker mi je to še tista praktična velikost za v avto in za dvigniti ter nesti, če je kdaj potrebno. Na postelji pa res malo preveč zasede ::) Se mi pa zdi zanimivo, kako se navadiš na velikost svojega psa in potem ti je nenavadno čohat psa v nekem drugem "merilu" (no vsaj meni).
-
Ja res se človek prilagodi na velikost svojega psa. Meni se je npr čez 70 cm velik doberman zdel čist majhen ;D ( predvsem, ko se je zvil v klopčič, sicer pa "nekaj srednjega"), ko sem ga imela. Če pa zdaj gledam dobermane, se mi pa zdijo ogromni . Ampak ravno zato ker se prilagodiš gledat določeno velikost se splača 3 x razmislit, če je res tako nujno nabavit večjega psa ???. Predvsem za vse,ki imajo namen in življenski stil psa povsod sabo vozit al pa morda bi v prihodnosti imeli več kot enega psa ;). Za tiste, ki jih pač parkirajo na vrt, jih puščajo v oskrbi, ko gredo na počitice, smučanje, v mesto itd je seveda to manj pomembno. Glede čohanja- za moje nejmanjše se ni treba nič sklanjat, ker so ves čas na kakšni mizi al pa omarici al pa skočijo v naročje :P .
Všeč mi je izjava: projekt dneva, da se premakne z leve polovice kavča na desno ... hahaha, dober .
Npr bilo mi je smešno že ko je Drnovšek razlagal, da ko gre tečt pa psa ne more sabo vzet, ker je imel pač molosa. Če to ni za crknit ...maš psa, ki ne more niti na trim s tabo. A je to kakšen pes lepo prosim? To je 80 kg tkivne kulture
-
Tudi, ce imas molosa, se da z njim pocet obicajne stvari, seveda s predpostavko, da je pes ni (zelo) star in da je zdrav.
Jaz sem svojo psico jemala zraven povsod - v mesto, na izlete, tudi na dopust, ce sem sla (ce nisem sla, potem to ni bilo zaradi psa, ampak zaradi drugih razlogov). Zdaj jo pac ne, iz enostavnega razloga, ker ima tezave, ki so povezane s starostjo, tako da so sprehodi reeees penzionisticni in skorajda smo res pri prej omenjenem projektu dneva. Ampak ker je sicer ok, se ji prilagajam. In povsem enako bi bilo, ce bi bil na njenem mestu kaksen manjsi pes, s to razliko, da morda kaksno leto kasneje. Pac, od stare zivali ne mores pricakovat, da bo vsa zivahna in poskocna. Tudi od svoje none ne pricakujem, da bo hodila na neke izlete (ja, se najdejo ljudje in zivali, ki so zelo vitalni do pozne starosti, ampak so prej izjeme kot pravilo)
Seveda se strinjam, da moras preden si velikega psa omislis, narediti nekaj kalkulacij, zavedati se moras tega, da se lahko zgodi to kar je napisala kalsang, vedeti moras, da so veterinarske storitve zaradi teze drazje, da gre vec hrane, da zavzamejo vec prostora (v npr. avtu). Ce imas hudo zeljo se ukvarjat s katerim od kinoloskih sportov, potem niso najbolj pametna izbira, vsaj ne v tekmovalnem smislu. Dokler se dela za zabavo, se da vse.
Meni so pac veliki psi vsec.
-
oh tudi (zelo) veliki psi imajo svoj čar, seveda. Kar mene najbolj moti pri njih je to, da ponavadi silno počasi dozorevajo, potem, ko enkrat dokončno dozorijo, so pa skoraj že starci - v starosti, ko so kakšni 20 kilci ravno v najboljši formi.
-
Kot pravijo "mali čovjek - velika kolica" >:D >:D ( pa tud če ne znaš parkirat)
ali pa mali čovjek- veliki pas... nek je treba podaljšek najdet :o :D :D ( pa tud če te vlači okol ,ko mačka mlade)
vizualnost pred potrebami ali pa potrebe pred vizualnostjo
uporabnost je pa nekje vmes.
srednje velika kolica, in pa sredjne velik pes. >:D... je meni čisto kompatibilno.
pa se nekateri zgražajo ,ko se pse z avtomobili primerja :D
( v majhnih avtomobilih je ponavad tako, da je iz ene skrajnosti v drugo- predvsem šofer... ali je totalen drekač za volanom, ali pa čisto odpilen dirkač, pri tavelikih pa ponavad naduti neotesanci ali pa štorasti drekači )
a še kdo opaža podobnost >:D >:D >:D
-
Se malo delavnih prednosti velikih psov (ker se bere, da so cisto neuporabni):
- zgodovina: pri vlekah tovorov (drv iz gozda, ribiskih mrez, vozickov z mlekom...) pridejo v postev giganti: NF, veliki svicarji, bernci... pocasi, z mocjo in vztrajno
- sedaj:
a) odkopavanje tartufov (iskanje je bolj kot ne enakovredno za vse pse, ki imajo uporaben nos): 60 kg pes na priblizno isti globini le parkrat zamahne, pa je ze tam, medtem ko 40 kg in manj, koooopljejo (amplituda:frekvenca)
b) resevanje iz vode sicer delajo tudi z manjsimi psi (tezjimi od 30 kg), vendar je po mojem mnenju za to "ustvarjen" le(?) NF: velike plavutke s plavalno kozico, prava dlaka, mocni in vztrajni plavalci...
c) v weight pulling v ZDA je bil prvak tudi bernardinec
... niso neuporabni psi, samo lastnike morajo imeti, ki jih zanimajo zadeve, za katere so ti psi narejeni. Za kompanjone, terapevtske pse so lahko tudi idelani. Pa ne mislit, da ne znajo poskocit (tudi v 10. letu), noret kot zmesani, se naucit na stara leta kaksne za lastnika manj zelene zadeve tj. odpiranja zaprtih oken oz. "bolj star bolj nor"... In ce je pri skoraj 10 letih nas 60 kg pesjan zares dozorel, hmh, 1x med rojstvom in jesenjo mislim, da je bil, samo se tega zares ne spomnim. Je pa velika razlika med njegovo "hiperaktivnostjo" v zunanji temperaturi: zima je njegov edini pravi cas. Je pa tudi res, da letos prvic ni sel vec zraven na novoletni pohod na Kum, ker je ze lani potem pocival 2 dni. Letos je pa "uradno" v penziji (pa ga bo potrebno spet nekako zaposliti, ker zanj res velja "bolj star bolj nor"). Pa ta nas velikan je bil tisti, ki se je postavil pred mene, ko je proti meni pridrvela srna (jaz sem samo stala in opazovala...), on je tisti, ki je stopil pred mamo in prisleka, ki je prevec krilil... on je pes, ki sam od sebe stopi med nevarnost in svojega cloveka in ga je pripravljen zavarovati s sabo (tega se pri ljudeh ni ravno videti) in je res vreden obcudovanja.
Minuse ste pa sicer odlicno zadeli oz. s pomocjo velikega pesjana na drugi strani vrvice lazje sfilitriras ljudi na tiste, ki so vredni in tiste, ki niso vredni moje in pesjanove druzbe.
Avto sem pa kupila vecji, ker je bil majhen ze premajhen. Karakteristike, ki jih je moral imeti: 1) velik/prostoren, da je za 3 NF 2) da ima klimo, da se lahko peljem kamorkoli s psi kadarkoli 3) da ima tudi zadaj varovalne pasove, na katere lahko privezem pse ;)
-
Jaz tudi malega psa (edino Lagotta, ki je izjema :P) ne bi imela. Sej so lušni, ampak mi ne potegnejo. Jih nekak ne ''dožiljam'' kot taprave pse. In sem še vedno zvesta velikim mrcinam ::).
Trenutno imamo 45 kg psico, pa jo vseeno vzamemo s seboj. Letos smo z njo šli tudi na dopust, pa ni bilo problemov. ;D
-
Meni so pa všeč in majhni in veliki psi (ne bi šla sicer v neke ekstreme), ampak mi je pa zelo ustrezna kombinacija doma - cairn terierka (28,5cm/8kg) in kraški ovčar (62cm/30kg).
Oba psa sta izključno družabnika in oba sta fizično dovolj sposobna za to vlogo :) Če grem v podrobnosti, mi je manjši pes všeč predvsem zaradi praktičnih stvari, ki so bile že napisane - povsod gre lahko zraven in ni nobenega problema, ker je lahko v najslabšem primeru tudi v naročju, je tudi bolj okretna (čeprav je pasma po sebi kar čokata) in tudi stroškov z vsakodnevnimi stvarmi je manj (hrana&oprema). Z veterinarjem je bilo stroškov zaenkrat veliko več, zaradi nekaterih (tudi dednih) napak.
Večji pes se mi zdi sicer manj praktičen za prevažat naokoli, mi je pa zato lepši na pogled (tamali so mi sicer blazno simpatični, ampak neke pesniške lepote mi pa ravno ne izžarevajo :P). Poleg tega je veliko bolj praktičen za kakšen canicross, kjer se masa psa dejansko pozna in sedaj, ko je naučen vleč, je tole postalo prava poezija. Veliko lažje z njim tudi delam poslušnost, ker mi je bolj "pri roki". Poleg tega je pa tudi bolj primeren za obstransko funkcijo čuvaja- ker izgleda "hud" (večji, lajajoč, z dlako in malo bolj resnim pogledom), ljudje ne vstopajo na dvorišče brez dovoljenja. Tamala psica glede tele teritorialnosti marsikdaj misli veliko bolj resno kot večji pes, pa je ljudje pač ne porajtajo, ker je majhna ;)
Se mi pa glede velikosti zdi, da je tukaj še veliko več bolj pomembnih dejavnikov. Vsaj pri meni, kjer so mi všeč psi od 25-70cm, so veliko bolj pomembne še razne dedne bolezni, ki se lahko pojavijo (kar je konec koncev tudi povezano s stroški), karakter in glede na prvotno funkcijo in preddispoziji sploh ustreznost za moj življenjski stil :)
-
Ne ne ;D na avto nisem mislila v tem smislu da prevažaš psa :D... ampak splošno uporabo in karakter voznikov na avtomobile >:D.
npr se pelješ in dohitiš kolono... strnjeno... se sprašuješ kaj za en drekač spet palamudi po cesti, da se cela horda cjazi za njim, prehitiš po par in ko končno prehitiš "izvor" kolone ena majhna kripca not pa en xy naliman na tasprednjo šipo ves trd.
V tem smislu ;D
Glede prevažanja psov .. jih prevažam v prtlažniku karavana.. kao več udobja... ampak moja psa sta bila najbolj srečna dokler je bila petka pri hiši( dokler ni šla v razhod) nekej jima ni všeč, da se v skrajno zadnjem delu avtomobila vozita...
jima je bilo bolj všeč na sedežih ::).
Sem pa to karakter lastnika psa in karakter voznika opazovala pred nedavnim ( z veliko mero strpnosti- sem imela ravno čas)
pred merkatorjem , se pripelje ena gospa avto je imela res mini( un čist mini citroen ali peugeot) 15 minut je parkiravala( v parking velik, da bi jambo-jeta not parkiral ::) ... ko se je končno sparkirala, pa začne zlagat ven cekarje- in to na sredo parkirišča- tako ,da nihče ni mogu mimo) na koncu pa še yorkija ven spusti :D ... ene trikrat se ji je tisti yorki zapletel v vse cekarje, med njene noge v marelo in ne vem kaj še vse predno sta se končno odpravila proč od avtomobila je trajal še 10 minut.
Smešno... vsaj meni....za crknit :o :D :D
-
To s sedeži mi je nekam znano. Jaz sem tudi kdaj pa kdaj deležna pomenljivih pogledov, ko imam na zadnjem sedežu otroški stolček, v katerem sedi sine, poleg pa kraljuje gospodin pes (na oprsnici in na varnostnem pasu, seveda). Sta oba presrečna, še kekse se mi zdi, da si včasih bratsko delita, ampak ziher nisem, ker moram gledat na cesto (kje je tisti smajli, ki žvižga?).
Drugače pa, damayanti, sem razbrala v enem postu nazaj, da si svoje pse uvrstila med srednjevelike, pa ne vem, če bo to šlo ;D...če je jackie kraševca uvrstila k velikim, pa jaz svojega airedalca tudi...pol bo gordon menda tudi velik, al ne?
-
Ko teži teži, da bo šel v avto in mu eno okoli ušes pripeljem potem se kar precej skrči >:D ali pa npr ko kaj "naštrika" in ve da jih bo vsaj minimalno slišal se tud kar konkretno zniža v plečno višino... zelo nizek rata... ;D
ne vem kako ste jih definirale... meni je velik npr Doga, bernardinc...itd
majhni so mi uni tanormalni. Tja od gležnja do kolen
potem so pa tukaj še mini višina čevlja z visoko peto... za te je pa prostor v avtu zanemarljiv ker grejo itak v torbico... ali ti torbica zavzema prostor al je pa not še pes isti šmorn ;D
-
Ko teži teži, da bo šel v avto in mu eno okoli ušes pripeljem potem se kar precej skrči >:D
In potem ko je skrčen in ne zasede dosti prostora, mu pa dovoliš v avto, ane, ane? :o ;D
Šalo na stran, te meje med velikostnimi skupinami so res nekako nedefinirane oz. stvar osebne percepcije. Jaz bi recimo k srednjim uvrstila španjele, šarpeje, buldoge ipd., kar je v velikosti labradorca, bokserja, škotskega ovčarja pa bi dala že k velikim. Doge in bernardince pa k zelo velikim ali xxl.
-
Ma, to o velikosti je zelo relativno. Če samo doma gledam, je borzojka večja od mastina, pa čeprav ima on ene 60kg več kot ona...
-
In potem ko je skrčen in ne zasede dosti prostora, mu pa dovoliš v avto, ane, ane? :o ;D
Ko zaprem prtlažnik se spet poveča >:(
je pa prtlažnik zaseden , za namorje moramo dat še trugo na streho.
prav menjali smo avto zarad prtlažnika za novejši model... ampak je še vedno polhen.
Je pa zanimivo, da v prtlažniku nikoli nimata dovolj prostora prej v petki na zadnjem sedežu sta imela pa oba dost prostora
glede definicije majhni srednji veliki... ja res relativno :D
-
Mislim da je tu pomembnejša masa od plečne višine (veliki psi lažje telesne konstitucije nimajo toliko težav kot masivni psi enake ali manjše višine)
-
Jaz sem težavo rešila z nakupom Pontiaca :P Gre not 7 psov in 3 mačke, pa ker je star je cenejš kot nakup avtobusa :o :P 8)
-
Jaz tudi malega psa (edino Lagotta, ki je izjema :P) ne bi imela. Sej so lušni, ampak mi ne potegnejo. Jih nekak ne ''dožiljam'' kot taprave pse. In sem še vedno zvesta velikim mrcinam ::).
Trenutno imamo 45 kg psico, pa jo vseeno vzamemo s seboj. Letos smo z njo šli tudi na dopust, pa ni bilo problemov. ;D
Še nisi spoznala NLT ali pa PRT-orng pes, strup v mali flaški. :P
Ja to tudi jaz kombiniram in sem skombinirala, Bina bo dobila za kompanjona oz. bo kar moj kompanjon, njen je šele v drugem planu, če bosta sploh kompanjona...nekaj malega 35CM in 10 kil...Ravno zaradi avta :) .
Tudi meni so Rotti, Nemške doge, argetinske doge blazno všeč, toliko da ne poletim po zraku, ampak ravno prostor v avtu, dvigovati poškodovanega psa, če sem sama in sam karakter, ki je ravnotako mogočen...no go.