PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Temo začel/a: LittlePart na 27 Januar 2013, 18:26:38
-
Živjo,
v zadnjem času imam precejšnje težave s svojim psom, pasme madžarska vižla (ima rodovnik), starim 10 mesecev. Ob nakupu sem vprašala rejca, kako se mladički med seboj karakterno razlikujejo. Takrat mi je omeni, da je morda mladiček, ki sem ga izbrala, malenkost bolj dominanten, vendar pa naj (kljub temu, da je zame to prvi pes) s tem ne bi imela težav.
Kuža je veselo rasel in po približno 2 mesecih, sem se odločila za individualno šolanje, saj me vižlek sploh ni spoštoval – največje težave smo imeli s tem, da je, ko kaj ni bilo po njegovo oz. ko mu kaj nismo pustili, začel skakat nate in » grist« (to niso bili pravi ugrizi, pač pa tisti, ko ne zagrize, ampak samo da v usta roko npr.). Šolanje je lepo šlo, kuža se ni veš »kregal«, napredek je bil očiten. Naučili smo se nekaj trikov, pilili odpoklic itd itd. Kuža je bil zunaj zmeraj na povodcu (oz. v 99% časa). Vmes smo opravili tudi kastracijo.
V zadnjem mesecu pa opažam nove stvari, ki me, iskreno rečeno, strašijo. Pes se je namreč začel grdo obnašat do manjših psov. Namesto, da bi ga povohal, on skoči na drugega kužka in ga hoče zagrabit ali kaj. To se mi je zgodilo že ene 5x. Ves čas je na povodcu, zato sem do zdaj zmeraj uspela preprečit pretep/napad. Zato se zdaj na veliko izogibam drugim psom, ker se bojim. :(
Naj povem, da se kuža kar dobro razume z nekaterimi psi iz soseščine, se skupaj brez kakšnih problemov igrajo. Mimogrede, včasih, če se igri pridruži kak nov kuža, se moj vižlek odstrani in zadevo opazuje z razdalje (zgleda tako, kot da se ne more oz. ne zna vključit).
No, poleg skakanja in renčanja na kužke, se je pa dodatno pojavilo isto obnašanje do ljudi. Do zdaj je občasno zalajal na kakšnega mimoidočega, če je ta npr. ropotal s kakšnim predmetom, skakal na ljudi, vendar ne nasilno, no v zadnjem vikendu pa sta se zgodili dve neprijetni situaciji. Kuža je bil v boksu, ko je prišla babica (prvič sta se videla). Začel je glasno, skoraj histerično lajat, meni je zgledalo precej agresivno lajanje. Sem mislila, da se pač boji, ker gre za novo osebo, on pa je v boksu, kjer ne more pobegnit. Naslednja situacija (ki je bila kaplja čez rob) pa se je zgodila danes. Ko smo se ustavili z dvigalom v pritličju, je spodaj čakal en sosed. Vizlek je na začetku kr mal skočil proti gospodu, ker pa skozi vrata hodimo na ukaz, smo ga zadržali in počakali par sekund, da se umiri, da gremo z »ja« skozi vrata dvigala. Kuža se je umiril, na srečo sem imela povodec na kratko, ker je ob mojem »ja« šel iz dvigala in skočil (za moje pojme spet agresivno) proti gospodu, vmes kar nekaj lajal, zgledalo je, kot da je hotel napadat. :'( Sem ga pa zadržala.
Nekateri menijo, da je to pač puberteta, vendar pa se iskreno bojim, da je moj sicer super nežen vižlek agresiven. Bojim se, da mu nisem kos in mu ne bom nikoli kos. Zanimajo me vaša mnenja, izkušnje, saj si res ne želi priti v pozicijo, da bi morala kužka oddati, ker bi se ga preveč bala oz. ne bi imela dovolj kontrole nad njim.
V načrtu je seveda še dodatno šolanje, pripravljena sem se trudit in vlagat energijo, vseeno pa slišim tudi, da pač morda enostavno ne zmorem obvladat tega konkretnega psa in je treba odnehat (npr. fanta zelo skrbi, kaj bo, ko bova čez nekaj let imela otroke).
Vsakega nasveta bom zelo vesela.
-
Če bosta našla primerno strokovno pomoč in delala po navodilih, bosta težave rešila.
-
Veselo naprej v šolo, še bolje pa če kar zdaj pokličeš inštruktorja in ga prosiš za nasvet, glede na to, da je v šolo fajn napredoval, ste tam delali v pravi smeri, zdaj pa je treba nadgrajevati in delati celotno pasje življenje.
Če odnehaš, se ne boš naučila čisto nič. Vztrajnost in doslednost-to je kvaliteta, ki te je bo pes naučil, če hočeš kaj narediti iz sebe in psa. + potrpežljivosti.
Psi se učijo vse življenje, ljudje pa tudi, če le imamo interes. In od svojega psa se lahko naučiš največ o psih in metodah šolanja, če le imaš voljo.
Se mi pa zdi problematična ena reč. In sicer to, da je pes ves čas na povodcu. Od trenutka, ko si ga dobila, kot mladička, bi moral biti čim več časa spuščen v družbi odraslih psov, ki so eni ignoranti, drugi veseljaki za igro in tretji zoprneži, ki bi ga po pasje sklofutali za nesramnosti...Vse to je nujno, da se pes sploh nauči normalnega obnašanja med psi in se nauči medpasjega bontona, pravil obnašanja. Mi temu nismo nadomestilo, povodec še pa manj.
Pes zdaj ni več mladič in tudi ostali psi niso več tolerantni za predrznosti... In zdaj bi bilo že riskantno kar tako spustiti psa, ki se ne obnaša lepo.
-
Hvala za odgovora.
Upam, da se revež ne obnaša tako, ker bi bil tako velika boječka. Vsekakor pa je najbrž problem tudi v meni, ker ne znam najbolj odločno ravnat (v takšnih situacijah me zgrabi panika)
Kužek ni bil ves čas privezan. Večino časa že, ker so nama tako v šoli naročili + ker živimo v mestu, se je pa igral v parku s svojimi vrstniki ali starejšimi psi. Je pa res, da tega nismo počeli vsak dan po več časa. Morda tu potem naredili napako. Nam je bilo pa tako v šoli naročeno...Kakorkoli že, kar je, je. Zdaj moramo to uredit, da ne bom v strahu za vsako, ko bo šel kdo mimo (s psom ali brez).
-
Koliko pa ima ta pes dnevnega gibanja in mentalne zaposlitve?
Kolikor sem razumela, živite v bloku, pes je na povodcu ves čas...kako pa mu spucate višek energije, ki je more kot lovski pes imeti na pretek, sploh pri tej starosti in kopičenje bo vedno večje?
-
Dnevno dobiva 2 uri intenzivnega sprehoda (s tem mislim sprehod v hitri hoji, z izvajanjem trikov itd.), vsak drugi dan še po približno pol ure igranja s kakšnim prijateljem kužkom. Doma se igramo in delamo vaje, hrano dobiva med izvajanjem vaj. In pa seveda vmesne krajši sprehodi in odhodi ven na wc, kar pa ne šteje.
V planu za pomlad je tek z njim, vendar pa je prej potrebno še malo vaje (občasno ga še prime in začne na povodcu vlečt).
-
Iskreno in po mojem mnenju, za pasmo kot je to in pri tej starosti, veliko premalo.
Moja izkušnja s približno toliko starim škotom, ki je prišel v moje roke zaradi pogrižene cele družine, ko pa je skočil v obraz 5 letni deklici, so ga dali vstran k meni. Edino kaj je pomagalo je bilo dnevno 5 do 6 urno delo z njim. Tek, tek in še enkrat tek na prvem mestu, ko je izpraznil vsaj malo baterije, sva pa lahko sodelovala brez notranje napetosti v miru in intenzivno. Sama poslušnost je prišla na vrsto šele potem, ko sem uspela vsak dan psa dobesedno fizično uničit. Ni bilo enostavno, ampak se je obrestovalo. Vedno, ko ima mlad pes takšen tip težav, je po mojih izkušnjah na prvem mestu problem v tem, da pes nima sproščenega viška energije. Ves čas se od psa zahteva poslušnost in obvladanje, ne da se pa mu v zameno to, za kar je bil narejen - vzdržljivo delo in gibanje.
Lovski psi potrebujejo OGROMNO gibanja, 2 uri dnevno je komaj dovolj za mojega shih-tzuja, pa je družni pes. Velikokrat si ljudje niti predstavljati ne morejo, koliko dejansko takšen pes potrebuje in obdobje od 7 mesecev do približno dveh let je po mojih izkušnjah najbolj divje.
Discipline, kjer se lovski psi zelo obnesejo http://www.pesjanar.si/forum/index.php?topic=857.0 Kjer je vlečenje zaželeno ;)
-
Ok, logično. Izbruhi zaradi viška energije. Da je toliko gibanja dovolj, smo predpostavljali glede na pogovore z nekaterimi lastniki vižel, pa še zmeraj se zdi kar zmatran...
Bomo povečali količino gibanja, poskusili vpeljati še gibanje brez povodca.
Mimogrede, nekje sem slišala, da naj bi začel s psi tečt šele okoli 18. meseca?
-
Ne vem kako je s tem okoli mesecev. Poglej malo v temo, ki sem ti jo prilepila in kontaktiraj patrika, on je car v tem ;) Tudi teče z lovsko pasmo. Drugače pa je največji problem pasjih divjakov, da zgledajo zmatrano, za regeneracijo ap rabijo glih 20 minut in potem je kot da ni bilo nič. Pasje prekletstvo ;)
Drugače pa samo celoviten pristop do psa, puberteta je tudi en takšen "zabaven" faktor in veliko zdrave pameti in več trme kot ima pes in vam bo uspelo. Pa mogoče bi bilo res fino, če kontaktirate dozdajšnjega inštruktorja, da bo lahko spremljal dogodke in najbolje se vidi v živo.
-
Uf, jaz imam precej podobno pasmo in si ne predstavljam, da bi psa zmatrala z dvema urama sprehoda na povodcu. Se dve uri prostega laufanja, ki vkljucuje metalec zoge, poslusnost, iskanje in prinasanje aportov in igro z drugimi psi je vcasih komaj zadosti da mi pes doma ne pleza po stenah.
Pojdita do kaksnega fajn instruktorja in zacnita kaj delat :)
Glede na to da je rodovniski lovski pes, lahko tudi kaj v smeri lovskih aktivnosti. To mu bo sigurno vsec. Je super mentalna zaposlitev pa tudi fizicno precej zahtevna :)
-
Za potešitev potrebe po teku so odlične dejavnosti kot so canicros, bikejoring, ali pa pa čisto navaden tek ob kolesu. Do pomladi bo pes ravno prav star za začetek resnejših treningov.
-
Pa ogromno vaj za samokontrolo. Da pes še razmišlja zraven. Med divjanjem s pasjimi kolegi se samo zabava, utrudi za res pa se ne. Prav tako se ne utrudi med 2 urno hojo (njemu je to strečing :P).
Če pa mora zraven gibanja še razmišljat in izvajat eksplozivne gibe pa zna bit prej zmatran. Kratek predlog utrdit vajo ''čakaj'' in iz te vaje ''gas na target mat, po prej vrženo žogo, po pripravljeni sledi...''. Ali konkretne vaje med cufanjem ''drži-spusti''. Vaje iz poslušnosti so po večini dolgočasne in preveč statične. Dinamične ampak produktivne vaje izvajat. ;)
Zakaj pa ne agility? Vaje ki vključujejo natančno gibanje/samoktrolo/eksplozivnost lahko mirno delate izven poligona na slednem. Poligon pa vsekakor zaželjen ker se ga da za ograjo varno spustit.
Moja 5kg pudla brez glavice stegnenice ima 2 uri za sproti. :D Če bi morala samo s sprehodi kurit energijo ji je tak ene 5-6ur ravno prav (torej popoldanski izlet). Ker pa tega pač ne moreš vsak dan izvajat je njej edino produktivna igra, vaje, delo z možgani med vsakodnevnim ritmom življenja ravno prav. Starinek pri 11 letih rabi gibanja kljub starostnim težavam blizu 1ure. Ostali nekje umes.
Zmatrat psa, pa umes ne pozabit, da je ''najstnik''. So tu rahle spremembe, kar pa pomeni samo še več dela s psom. Nikar čakat da mine. Zdaj bo največ neumnosti utrdil, če se pusti, da se samopotrjuje.
-
Morda pasma ni bila najbolj primerna, vendar ne želim izpadet kakorkoli neodgovorno, poskušala bom psu dati super življenje. Sem bila že na individualnih posvetih pri 3 različnih (priznanih) inštruktorjih in vsak nekaj svojega govori. Eni rečejo, naj psu ne dajem 5 ur rekreacije zdaj, če mu tega ne morem zagotavljati celo življenje + da bo pes hotel zmeraj več (kaj?! ???), potem drug nasvet drugega inštruktorja, da naj mam psa vse čas na povodcu (dokler ne obvlada odpoklica skoraj v nulo in dokler ne sprejme mene kot "glavno"), eni pravijo naj se druži z vrstniki, drugi, da taka oblika aktivnosti ni potrebna in naj se drugim psom izogibamo. In zdaj naj čisti začetnik ve, koga ubogat in h komu it :-\
V načrtu je osnovna šola v februarju, spomladi bi pa začeli s kakšnim tekom, canicrossom.
Lunette, bom pogledala mal za te vaje med cufanjem (čeprav smo s cufanjem nehali, ker je inštruktor rekel, da je to samo slabo za mojega dominantnega samčka:) ).
-
Kot prvo nehaj skakati od inštruktorja do inštruktorja, ker ima verjetno vsak svoj sistem dela in si zato še bolj zmedena. Skoraj vse kar so ti povedali je res, ni pa vse tako črno-belo. No, tista o cufanju in dominantnem psu je bosa...
Drži pa to, da pes z več gibanja dobi še več kondicije in zato hoče še več - vedno pa bo sposoben več od tebe ;) . Zato pridejo poleg samega teka v poštev še druge miselne aktivnosti, ki so jih že drugi opisali.
Tudi to je res, da se psa, ki nima narejenega odpoklica ne spušča - vsaj ne psa, ki je star 10 mesecev in je v tem času že ugotovil, da lahko pobegne. Ampak to ne pomeni, da psa zdaj nonstop sprehajaš na dvometrskem povodcu. Odpoklic lahko piliš s slednim povodcem, prav tako mu s slednim povodcem lahko daš več svobode na sprehodih.
Tudi tista o druženju z vrstniki deloma drži (odvisno kakšnega psa si želiš, po mojem mnenju popolno izogibanje drugim psom ni v redu). To ne pomeni, da psu prepoveš stike z vrstniki, to pomeni, da sprehod ne sme izgledati tako, da psa pripelješ do travnika in se potem nenadzorovano igra z drugimi psi - s takimi sprehodi pridelaš psa, ki ga na sprehodu zanimajo samo psi, ti pa si zanj zadnja briga. Je pa zanj pomembno, da se druži tudi z drugimi psi, zaradi socializacije in ne nazadnje potrebuje tudi pasjo družbo. Ampak večino druženja in aktivnosti mora kljub temu priti od tebe, ne iz okolice (vohljanje, ptički, mačke, psi).
-
Tako kot je rekla Roxy...najdi nekoga, ki ti je simpatičen, veš da f/$cionira njegova metoda na tvojem psu in PREDVSEM in NAJBOLJ POMEMBNO, da deluje ZATE! Ti se moreš počutiti ob takem šolanju tako samozavestna, da znaš ločiti tudi sive situacije. Da imaš takšnega inštruktorja, ki ti daje celovito znanje, ne samo za posamezne segmente. Da se naučiš z zdravim razumom vzeti tisto, kar je za vaju dva.
Sama kot inštruktor z nekaterimi pari fantastično funkcioniram, z drugimi je tak tak, se bolj trudimo, kot da bi res steklo. Ampak to je na podlagi tega, da z nekaterimi imamo isto vizijo kaj si od psa želimo z drugimi pa ne in bi za takšne bilo bolje, da gredo k sistemu, ki jim je bolj na kožo pisan. Ne psu, lastniku ;) Vedno smo lastniki tisti, ki bluzimo, vsak pes je v rokah pravega vodnika pravi pes ;) Znotraj različnih sistemov šolanja imaš v Sloveniji vrhunske strokovnjake, samo ti moreš ugotoviti pri sebi, kam ti spadaš in kaj ti je blizu.
Z mojimi psi dnevno delam 4 ure (sprehod in ostale neumnosti) pri starosti 8,9 in 4 leta. Ampak, tudi ko kdaj zbolim, pa brez problema zdržijo po cel teden brez konkretnega sprehoda, ker tukaj pa je nastopila vzgoja in samokontrola psa. In dema hiperaktivnežema je najbolj pomembno, da dnevno dobita v svoe okončine polni šuš v tolikšni meri, da jima jezik visi do tal. Medtem ko en ne potrebuje tega, ampak za svojo srečo potrebuje vohljanje in prčenje pred ostalima dvema.
Spoznaj svojega psa, kdaj se mu pokažejo iskrice v očeh in to naj bo vajino življenje ;D
-
Pa ogromno vaj za samokontrolo. .
Kakšne pa so te vaje?
-
Kakšne pa so te vaje?
Nekaj primerov:
http://www.deesdogs.com/documents/LoweringArousal.pdf
-
O,hvala...grem pogledat ;D
-
Moj primer je sicer drugačen, ampak v osnovi je nekaj podobnosti - za pol leta sem šla na izmenjavo v tujino in ker mi niso pustili, da bi imela svojega psa s sabo, je ostal pri starših. Pa je border collie, tudi zelo aktiven in dominanten (če se mu pusti). ;D No, ko sem se vrnila, to ni bil več moj pes. Saj so lepo skrbeli za njega in ga vozili na dolge sprehode in v hribe (smo aktivna družina) - ampak njemu to preprosto ni dovolj, ker rabi tudi psihično zaposlitev. Ko sva šla na sprehod je vlekel kot zmešan, ko sem ga poklicala me ni niti pogledal in izzival je vsakega psa ki sva ga srečala na poti.
No, potem ko sem ugotovila da tako ne bo šlo, sem si naredila "načrt" kaj hočem doseči in začela vse od začetka. Vse trikce sva začela od začetka, spremenila sem vse ukaze, začela sva trenirat agility, bolj intenzivno trenirat frizbi, vsaj 1x na teden sva šla v hribe, nekam plavat (nor je na vodo) ali tečt, korigirala sem vsako "napačno vedenje" do samcev, itd. Če se je le dalo, sem ga jemala s sabo povsod in vse je bila priložnost za učenje. Zdaj je od tega leto in pol in (če sem jaz pri stvari) je sposoben ignorirat tudi psa ki se zaganja vanj z razdalje 1 metra (to se je zgodilo pred kratkim), predvsem pa sva popravila odnos za 200% in me posledično bolj posluša in upošteva. Ni šlo čez noč, šlo mi je ogrooomno živcev, ampak ko končno vidiš napredek, ni boljšega občutka.
No, point moje zgodbe je: čimveč aktivnosti, predvsem take "zabavne", kot je frizbi ali agility - mojemu se kar oči zasvetijo ko vidi da pakiram stvari za trening. ;D Če ti uspe najti zanj (in zase) pravo aktivnost, si zmagala. :)
-
Jaz tudi lahko potrdim, da je 2 uri gibanja za takšnega psa definitivno premalo. Moj je sorodna pasma, pa ima na dan po več ur divjanja, vključeno obvezno vsaj iskanje žogice če ne dela na aport. Ker če ga vsaj malo ne utrudim mentalno, ni variante da bi bil utrujen.
Se mu začne kr mešat od sreče ko vidi da jemljem aporte :D
-
Kakšne pa so te vaje?
Tista igra It's Yer Choice, ki sem jo linkala v drugi temi in pa Crate Games DVD. Za začetek učenja samokontrole moraš imeti točno definirano območje, zato se uporablja kletka, ker je kriterij črno-bel. Postopoma lahko dodajaš vse motnje, ki si jih zamisliš, kar pač tvojega psa najbolj obnori (drugi psi, ki lovijo žogice, mačke, ovce, kolesarji...). Začneš pa zelo na izi, da je pes uspešen.
Problem je, ker ljudje mislijo, da biti v odprti kletki nima nobene veze z resničnim življenjen. Toda za psa je važno, da osnovni kriterij predstaviš pri nizkih motnjah (npr. nizka motnja je, da ti hodiš mimo kletke) in jasno definiranem območju (kletka z odprtimi vratci). Kasneje bo pes zmogel ležati ali sedeti brez kletke, ko se bodo odpirala vrata dvigala, ko bodo kolesarji vozili mimo, drugi psi mimo laufali... Ko pes dojame, da se je zmožen upreti motnjam, se bo motnjam uprl tudi ko bo hodil na vrvici - ne bo več cukal proti vsaki stvari, ki se mu zdi zanimiva, ker bo vedel, da ob motnjah dobi od tebe ogromno nagrad.
-
Žal ni dovolj, da se pes zdivja. Moj samček je bil lahko na smrt utrujen, ampak ko je videl bilo kaj v okolju, kar se je premikalo, je potegnil iz mesta, iz 0 na 100 na uro, da ga ni bilo mogoče ustaviti. Dostikrat mi je izpulil vrvico iz rok ali se izmuznil iz ovratnice - pa je relativno majnen pes. Na srečo je šelti, tako da ni agresiven, ne grize in je čisto nenevaren, ampak ljudje so se ga strašno prestrašili (kar ga je seveda še bolj vznemirjalo, ker je mislil, da se igrajo z njim). Enostavno je bil tako sensitiven na gibanje, da se ni mogel upreti. Z igrami samokontrole se je to popravilo 100%. Npr otroci na ulici so ga vznemirjali skoraj tako kot bežeče mačke, zato sem nesla kletko na ulico, ko so se igrali. Prosila sem jih za sodelovanje, da so hodili mimo, jaz sem pa samo metala hrano v kletko z odprtimi vratci. Lahko bi pobegnil, če bi hotel (jaz sem seveda stala ob kletki in bi hitro zaprla vratca, če bi hotel ven). Sčasoma je lahko ležal na travi ob otrocih, brez kletke. Sedaj, ko jih vidi na ulici, se obrne k meni - evo, kontroliram se, hrani me! In to je tisto, kar hočeš doseči: SAMO-kontrola, ne kontrola. Samokontrola ti pomaga pri vsakem športu, ki se ga lotiš - od poslušnosti, agilityja (npr. čakanje na štartu) do lovskega preizkusa. In je osnova za odpoklic.
-
No, poleg skakanja in renčanja na kužke, se je pa dodatno pojavilo isto obnašanje do ljudi. Do zdaj je občasno zalajal na kakšnega mimoidočega, če je ta npr. ropotal s kakšnim predmetom, skakal na ljudi, vendar ne nasilno, no v zadnjem vikendu pa sta se zgodili dve neprijetni situaciji. Kuža je bil v boksu, ko je prišla babica (prvič sta se videla). Začel je glasno, skoraj histerično lajat, meni je zgledalo precej agresivno lajanje. Sem mislila, da se pač boji, ker gre za novo osebo, on pa je v boksu, kjer ne more pobegnit. Naslednja situacija (ki je bila kaplja čez rob) pa se je zgodila danes. Ko smo se ustavili z dvigalom v pritličju, je spodaj čakal en sosed. Vizlek je na začetku kr mal skočil proti gospodu, ker pa skozi vrata hodimo na ukaz, smo ga zadržali in počakali par sekund, da se umiri, da gremo z »ja« skozi vrata dvigala. Kuža se je umiril, na srečo sem imela povodec na kratko, ker je ob mojem »ja« šel iz dvigala in skočil (za moje pojme spet agresivno) proti gospodu, vmes kar nekaj lajal, zgledalo je, kot da je hotel napadat. :'( Sem ga pa zadržala.
Crate games, Crate games, Crate games. Vse se da s tem rešiti. Crate games posplošiš tudi na vhodna vrata, da pes ponudi sedi, ko daš roko na kljuko. Če hoče čez vrata, te mora do tega pripraviti - s tem, da se vsede in počaka, da se vrata odprejo in se premakne šele ko ga ti spustiš z bedenim poveljem. Isto boš posplošila na dvigalo in situacije v bloku.
Ni nujno, da je to agresija, samo samokontrola. V bistvu tudi če je agresija, ti vaje samokontrole ne škodijo prav nič, še več, ti se boš naučila prebrati tvojega psa veliko bolje.
Če pes laja in se zaganja v kletki, je izgubil privilegij, da bi ga spustila ven. Babico prosi, da stopi stran, ven iz sobe (ker lahko se je je le prestrašil, tudi moj samčćek se panično dere, ko gostje pridejo v hišo, ampak ga je v bistvu strah in se umika). Kletko nato POKRIJ z odejo in jo odkrij, ko se bo nehal dreti. Ali pa ga pusti v kletki in vsi zapustite sobo. Odpret ga pojdi, ko utihne. Tudi če se bo ene 3x tako drl po kletki, se bo hitro naučil, da vokaliziranje NE pomaga odpreti kletke. Pomaga edino, če si tiho. Psi so izjemno pametni in to hitro ugotovijo.
če te skrbi, kako se bo obnašal ob gostih, je lahko v kletki ves čas med obiski. Čez reže mu meči najboljše možne priboljšek, dokler bo tiho. In prosi goste, da naredijo isto. Tako se bo naučil, da če se nekdo približa kletki, se da profitirati. Če se dere, prekrij kletko z odejo. Ko utihne, odgrni odejo. Kot rdeča in zelena luč na semaforju.
Zgoraj napisano ne velja, če je res paničen in ga je strah, ko imate obiske. V tem primeru naj bo raje v sobi zaprt.
-
Na samokontroli že delamo. Iz boksa gre samo z ukazom, enako skozi vsa vrata (sedi in čaka). Prav tako vadimo samokontrolo pri hrani (čaka in vzame samo na povelje). Seveda še ni popolno, npr. če se obrnem in grem stran, takrat se zna zgodit, da vzame:) Ampak delamo na tem.
Trudim se sprehode narediti čimbolj aktivne - da mora vmes tudi malo razmišljat. Velikokrat uspe, da pse ignorira, ptice sploh niso več problem, kolesarji tudi v večini ne, tekači isto - razen osamljenih primerov. Danes sem ga imela v mini parku pri bloku spuščenega (odpoklic ima relativno dober, hkrati pa v kolikor me ne vidi, začne panično iskat, kje sem - še več, imam občutek, da mi celo zameri, če grem preveč stran) in sta prišla dva psa (na enega se je zadnjič nekaj vsajal - bil je na povodcu). Psa sta približno njegove velikosti. No, moj vižlek je bil zelo previden, medtem ko so se par minut vohali, je imel grebenček (dvignjena dlaka na hrbtu), enako drugi pes. Nato so začeli igrat. Enkrat ali dvakrat se je moj z drugim nekaj porangiral (2 sekundi renčanja/lajanja/pretepa ali kako bi se temu reklo), to je bilo pa to. Se sprašujem, če je glavni problem v povodcu...Samo kaj, ko si ga več ne upam peljat do kakšnega psa (posebej do manjših)...niti samo na ovohavanje...
Glede inštruktorja: smo že lani enega izbrali (po tistih posvetih), smo naredili malo šolo, zdaj čakamo na nadaljevanje. Nam dobro ustreza. Če bo treba, bomo vzeli individualne ure.
-
Najbolje je, da se s psom dela tisto, za kar je bil selekcioniran - žal je to v današnjih časih za marsikatero pasmo težko.
Potem pa šport, pasji šport mislim. Kar zahteva veliko energije in časa. In kakršnakoli psihična zaposlitev, ki je je pasma sposobna.
Zato nikoli ni odveč opozorilo, kakšno pasmo si človek omisli, ima dovolj časa in volje ??!!
-
martina.o, v mojem primeru konkretno (kar sem že povedala) verjetno res ni najprimernejša pasma (glede na to da je lovec, jaz pa niti pod razno ne želim, da se s tem ukvarjava), vendar pa premajhna količina gibanja ni povezana z mojo lenobo ali s tem, da se mi ne da potrudit, pač pa z očitno napačnimi informacijami. Volja je, trudili se bomo, pa čeprav mu dnevno v prihodnosti ne bomo mogli nudit ravno 6 ur skupnega teka na dan, verjamem, da smo lahko dobri, odgovorni lastniki in omogočimo temu vižleku krasno življenje.
Mu ne bo nič manjkalo ;D Za zdaj (kot pasji začetniki) nismo opazili, da bi mu bilo kaj hudo. Glede na komentarje in nasvete, bi očitno znali biti te izpadi povezani z nakopičeno energijo, ki je nismo opazili, zato bomo začeli s kakšnim pasjim športom.
-
Za Kd Agility Ilirija v agilityju tekmuje vižlica...krasno teče :D Vem pa, da ko sem enkrat ob priliki psičko pohvalila, ker mi je res enkratna, je vodnik samo globoko zavzdihnil in rekel, da si sploh ne morem mislit koliko truda in živcev je bilo vloženih v to :D Hi hi hi...jah, lovci so zatevna stranka :D
-
:D Bom šla enkrat pogledat!
-
Tek zaleže veliko več kot hoja. Intenziven tek ob kolesu (ali vleka kolesa) recimo 10 - 20 km vsak drug dan zaleže več kot par ur sprehoda, porabiš pa kvečjemu dobro uro. Če ima poleg tega teka še povsem normalne dnevne sprehode in nekaj vsakodnevne zaposlitve (malo poslušnosti, malo prinašanje, iskanja skritih predmetov, kakšen trikec, takole ene pol urce dnevno, bi moralo povsem zadostovati.
Pasma je sicer zahtevna ni pa nikakor ne tako zahtevna, da bi jo lahko imeli samo posebej zavzeti lovci. Navsezadnje se tudi od bodočih lastnikov borderjev in avstralcev ne zahteva, da imajo doma vsaj čredo ovac, če že krav ne premorejo.
-
Volja je, trudili se bomo, pa čeprav mu dnevno v prihodnosti ne bomo mogli nudit ravno 6 ur skupnega teka na dan, verjamem, da smo lahko dobri, odgovorni lastniki in omogočimo temu vižleku krasno življenje.
;D Sej tud ni treba, kljub temu, da je lovec. Praktično uprašanje. Od kdaj lovci vsak dan s psom delajo v lovišču po nekaj ur? ;) Kot prvo lov NI čez celo leto , 365 dni, 24/7 sezona lova na divjad katero bi vižlek ganjal. Kot drugo tudi lovci (torej posledično njihovi delovni lovski psi) imajo še svoj lajf in ga ne posvečajo vsakodnevni gonji ampak tudi mirni oskrbi divjadi. Itd. Se pa vsaj vsake toliko do dobra ''zjagajo'', pri dobrih lovcih pa imajo še nekajkrat umes treninge, ki niti ne vključujejo proste jage, ampak bolj praktično/miselne vaje (poslušnost, aportiranje, odpoklic, samokontrola pri pogonu...). In nekateri srečneži tudi člansko mesto v družini. Tako da razne dileme ''o jej nismo za lovskega psa, ker mu ne moremo nudit dovolj delovnega gibanja'' lahko mirno odpadejo :)
Tako se da VSAKEGA psa ne glede na nagone usmerit v primerno zamnejavo za njegovo selektivno izbran nagon. ''Prebrat'' svojega psa ter mu ponudit nam/vam ustrezno ''čtivo'' ;)
-
Aja mit ali resnica o pasji igri vlečkanja (agresija al ne pa tak :P). No tale posnetek mi zmaga :D
http://www.youtube.com/watch?v=yzqs54qMgQA
-
:D :D :D :D ooooo huuudo :o
-
Jap tole dejansko js počnem, zato, da nakurim psico, da ma več želje po cufanju. ;D
GLede lovskega psa v nelovskih rokah pa je že kar nekaj debat. V glavnem meni se zdi prav, da se kot lastnik lovskega psa potrudiš delat v tej smeri, ker spoznaš tisto pravo naravo svojega psa in ni ga večjega užitka kot videti psa, ki dela nekaj za kar dobesedno živi. :)
-
Po mojem pa lahko pes "živi" za različne stvari, ni nujno da točno za to, za kar je bil "narejen". Seveda se strinjam, da je potrebno poskušat v tiste smeri, ki so njemu najbolj blizu po nagonu, ampak ni pa spet nujno, da bodo "taprave" iskrice v očeh izključno in samo pri tem.
Bistvo je, da psa osrečiš, da najdeš SKUPNO dejavnost v kateri lahko oba uživata in tega je v naših časih ogromno. Le tako bo sobivanje prijetno, ostalo je le suženjstvo ali psa ali vodnika. Se pa včasih, žal, zgodi, da se najde par, ki ne najde skupnega "hobija", tam pa je resničen problem in je takšno sobivanje muka.
-
Če naj bi psi opravljali naloge kot nekoč, potem bi morali moji pasti severne jelene, loviti ribe in čistiti usrane otroške riti. Med drugim.
-
Jaz tudi mislim, da je pes lahko več kot zadovoljen tudi z drugimi nalogami, glavno, da je zaposlen z dejavnostjo, ki mu je všeč. Sploh pri lovskih se mi zdi malo sporno, da bi samo za pasje veselje pošiljali pse na jago in vznemirjali divjad... Lovski nagon se da tudi lepo potešiti z učenjem sledi, prostim iskanjem predmetov in ljudi, lovljenjem žoge ali frizbija... Malo morje možnosti...
P.S.: Moja bi bila več kot navdušena, če bi dobila nalogo pucanja usranih otroških riti :P .
-
:o :D :D
Sicer pa standard ima tale podatek ''UPORABNOST: vsestranski lovski pes, uporaben na polju, v gozdu in v vodi, ima sledeče tipične kvalitete: zanesljiv občutek za sled, trdna stoja, odlične prinašalske sposobnosti in veselje do dela v vodi.''
Torej to so vrline ali pa ''sporne točke v sobivanju''. Samo to je treba obrnat v prid sobivanja.
Skratka po standardu za vižle bi se jaz skoncentrirala na vaje kot je učena ''sled'' ne tja v tri krasne. Pa ''trdna stoja'' je odlična vaja za samokontrolo iz tega pa lepo sledi eksplozivno ''prinašanje nakazanega'' (prej vrženega ali nastavljenega) predmeta. Čez tople mesece pa ''plavaaaaat''. Skratka vse kar lahko tudi brez divjadi delaš in samo z igračo. Njemu naj nebi bil bit tresenje divjadi iz gat ampak nakazovanje in posledično prinašanje. Vse ostalo je nagon ki je pobegel iz okvirov. ;)
V te smeri se da zaposlitev najdit mali miljon samo mal domišljije uporabit in se uskladit s psom. Vsekakor produktiven tek je super zadeva. Ki pa jo je prav tako potrebno naučit. Ni zabavno če te divjak potegne v grmovje. :)
-
Meni se zdi popolnoma nepotrebno lovskega psa, ki je v nelovskih rokah spodbujati k aktivnostim, za katere je bil narejen, ker si s tem samo otežimo gibanje v naravi, potenciramo preganjanje premikajočih predmetov, mačk ipd., ki so lahko smrtno nevarni. Trudila bi se ravno v obratno smer.
Ne glede na vse napisano - če je pes res agresiven, potem samokontrola, preusmerjanje in podobne zadeve dolgoročno ne bodo učinkoviti. Najprej je potrebno izločiti zdravstveni vzrok za vedenjsko odstopanje. Ko je ta izločen pa naprej. Psu je potrebno jasno postaviti meje. In mora razumeti, da NE je NE. Da obstajajo tudi prepovedi, ki jih mora upoštevati ne glede na vse. In ko pridemo do vedenj, ki so nevarna, se moramo na neki točki odločiti ali je vedenje nevarno ali nas samo moti in v kolišni meri ga lahko spravimo pod kontrolo. In v primerih, ko ga ne moremo kontrolirati bo potrebno uporabiti averziv oz. korekcijo. Tako, da si je glede na velikost težave včasih potrebno naliti čistega vina.
In vse preveč psov je, pri katerih se predolgo poskuša težave rešiti na lep način, dokler se ne stopnjijejo do meje, ko jih ne znajo več rešiti. Vedenje pa se še okrepi in je potrebno veliko več energije za rešitev težave.
Little Part, če si iz Ljubljane, kontaktiraj Alenko Klemenčič iz Bajke (http://bajka.si/), dobita se na individualn uri, kjer bo ocenila kaj pes potrebuje. Po opisanem sodeč samo individualno delo ne bo dovolj za dosego željenega cilja, bo potrebno oboje, individualno in skupina, kasneje pa še nepoznani psi. In pri njej se da vse našteto.
-
Če si iz okolice LJ je zlata vredna tudi Katarina Wallas, ki je v KD Krim in ima čez azilaše in ogromno izkušenj z raznolikimi vedenjskimi težavami, tudi s preusmirjanjem oz. obvladovanjem lovskega nagona. 8)
-
Vižla je ptičar, ne gonič. Kar pomeni, da povsem brez škode dela skoraj vse, za kar je narejen, samo da se namesto divjadi uporabi dummije. Iskanje, prinašanje, sledenje. Pa zraven tek, za energijo pokurit.
Na tej stopnji se še vedno lahko odloči za katerokoli metodo dela.
-
kastriran,star 10 mesecev.....kuža uveljavlja svoj "rang",če boste vstrajni boste na miren način odpravili začetne težave pasje pubertete,če pa ne bo šlo ,lahko pošlješ tudi emeil na šolo alfakan kjer se ukvarjajo predvsem z prevzgojo psov,mislim pa da ti bodo z veseljem pomagali .
( t: 070 853 113 e: [email protected]
Jure Pribičevič, univ. dipl. org
David Pogačnik
Andrej Žunič, dr. vet. med.)
želim veliko uspeha....
-
...Ne glede na vse napisano - če je pes res agresiven, potem samokontrola, preusmerjanje in podobne zadeve dolgoročno ne bodo učinkoviti. ...
...In v primerih, ko ga ne moremo kontrolirati bo potrebno uporabiti averziv oz. korekcijo. Tako, da si je glede na velikost težave včasih potrebno naliti čistega vina.
...In vse preveč psov je, pri katerih se predolgo poskuša težave rešiti na lep način, dokler se ne stopnjijejo do meje, ko jih ne znajo več rešiti. Vedenje pa se še okrepi in je potrebno veliko več energije za rešitev težave.
Oh potem sem pa pod skrajno napačnim vtisom. Ker sem skoraj prepričana, da sem videla že nekaj mladih psov, ki so stvari že obvladali pa so ravno z učenjem na vabo in kasneje posledični uporabi averzivov pridelali uporabo le-teh na daljši rok kot je trajalo da se jih je spravlo do te meje. Morda imam res premalo izkušenj v uporabi korekcije pa še žal nisem videla kakih posebnih niti hitrih, niti dolgoročnih učinkov (razen če jih imajo na sebi v stalni opomin in za hitro obnovitveno ''terapijo''). Tako, da se opravičujem če je moj vtis napačen ampak si nisem nikoli predstavljala, da je zares agresivnih (torej potrebnih uporabe korekcije) toliko mladih psov. Imam občutek kot da jih je vsaj 50% od vseh ''mladostinikov''. :-\
Poleg tega bi samo še enkrat opomnila vse da je pomembno ločit nagrado za željeno vedenje od vabe in podkupovanja za namen preusmerjanja. Urška, ti to vem da veš, ampak za druge. ;)
V tem ključnem detajlu seveda lahko vse konkretno pokvariš. Ampak to še zdaleč ni pozitivna motivacija (meni tako zelo ljuba). Je pa čisto res, da pri korektni uporabi nagrade in +motivacije je potrebno razmišljati dosti več. Tam se zna pa zataknat večini vodnikov. Tu sem se vključuje poznavanje/razumevanje svojega psa in ne samo tučkanje problema.
Pa me resno zanima v kolikem času je s korekcijo mladega psa (torej še ne tistega ki je že v registru in z izkušnjami) dogledno pričakovat da bo vedenje dokončno odpravljeno? Ker kolikor vidim pse na korekcijskih sredstvih jih redko kateri preneha uporabljat. Večina ki jih je morala uporabit že tam pri mladostniku jih ima danes pri vsaj dobrih 2 leti ali več starem psu še vedno gor. No ne vem, men se to ne zdi ravno kratek čas uporabe.
-
Trajen uspeh se ponavadi doseže z delom na več ravneh. Pes mora pokurit odvečno energijo (tek), treba je izgraditi odnos vodnik - pes, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, kar dosežemo z dejavnostmi, ki so zanimive za oba (prinašanje, iskanje predmetov, sledenje, vsi mogoči in nemogoči trikci), spoznavanje najrazličnejših krajev in situacij) in z dejavnostmi, ki za psa niso tako zelo zabavne (poslušnost v taki ali drugačni obliki, pri čemer vztrajamo pri lepo in natančno izvedenih vajah). Vse to je mogoče delat s pozitivno motivacijo, brez uporabe averzivov. Če je potrebno utrditi avtoriteto vodnika, je najpreprostejša in najvarnejša tista, ki se začne z mantro nič ni zastonj in se nadaljuje z znanimi desetimi pravili, ki se jih mora vodnik striktno držati. Tu je potrebna doslednost in disciplina, spet pa gre brez nekih averzivov.
Cilj je, da izgradimo zaupanje med vodnikomin psom, pes zaradi tega postane samozavesten (večina agresije pride zaradi nesigurnosti, ne zaradi dominance), hkrati pa spoštuje vodnika. Če katera od težav ostane, se jo rešuje posebej. V osnovi sta dve poti - ena je namerno izzivanje konfliktov, ki jim sledi korekcija, drugo je z izogibanjem konfliktov in postopno navajanje psa na druge pse, tujce ali kar je že problem, kar se da spet narediti na več načinov in brez uporabe averzivov. Katero pot bo kdo ubral je stvar osebnega okusa, jaz izzivanja konfliktov za potrebe vzgoje ali prevzgoje ZELO ne maram.
Uporaba averzivov je v bistvu nujna samo v primeru, ko zaradi nepredvidene situacije ali vodnikove nerodnosti pride do konflikta. Takrat pa je potrebno uporabiti dovolj veliko silo, da čimprej prekinemo nevarno vedenje.
-
Uporaba averzivov je v bistvu nujna samo v primeru, ko zaradi nepredvidene situacije ali vodnikove nerodnosti pride do konflikta. Takrat pa je potrebno uporabiti dovolj veliko silo, da čimprej prekinemo nevarno vedenje.
Sicer že dolgo nisem z nobenim psom delala na poligonu, ker je tudi meni ljubše delo v več različnih situacijah, ker le tam je potrebna zanesljivost. Le nimam psov za doma v pesjaku in za na poligon.
Ampak se mi zdi da kljub vsemu še vedno ostaja neko nenapisano pravilo, da je poligon (ali pač organiziran tečaj) ravno temu namenjen- da se lahko zaradi ''režije'' tečaja ogneš tem situacijam in psa Učiš in ne samo korigiraš. Tako da mi tečaji v slogu korekcije ne gredo v kontekst da morajo psi obiskovat več kot en tečaj pa še vedno uporabljat averziv. Večino dobro narejenih malih šol ki delujejo na klikcanju niti ne potrebuje nadaljevanja v istem tečaju. Pač napredujejo. Je pa seveda res, da mora zadeva tudi vodniku in inštruktorju ležat. Se mi zdi tudi da včasih bolj inštruktorju. Ker če je le ta sposoben dobro sistem predstavit (torej ga mora sam dodobra obvladat) ga bo tudi vsak tečajnik razumel (ajd večina...ljudje so čudo božje tudi tu :P). No iz tega seveda nanese na to da tudi sistem šolanja z averzivi zna bit zanimivo in funkcionalno predstavljen ;)
Pa da se vrnem nazaj na izvorno temo - agresija pri 10 mesečniku. Ja seveda obstaja možnost, da je agresiven. Ampak prvo je treba pomislat zakaj? In velika velika velika večina pač ni zaradi agresije kot take, ampak negotovosti (za kar botrujejo tudi hormonske spremembe). Negotov osebek pa v prvi vrsti rabi smernice učenja ne pa korekcije. Čisto enostavno je pri psu za katerega veš kakšni nagoni ga pasemsko vlečejo pa jih postaviš nazaj v okvirje.
En simpatičen stavek iz Contorl unleashed se mi vedno pripelje na tem mestu. Nekako tako gre -če si pes želi vohanja po tleh ti pa ga siliš in popravljaš v kontakt, ker Zdaj morata delat ''Glej me!''...no zaradi tega ni trava nič manj zanimiva. Pes bo sicer naredil...ampak trava ga bo še vedno zanimala. Lahko pa namesto tega psa naučiš, da je vohanje po tleh manj zanimivo od dejavnosti s tabo.
Enako z teženjem v druge. Ta dogodek mora postat manj zanimiv od produktivne dejavnosti z vodnikom. Ker konflikta z vodnikov strani ni ga tudi pes ne išče več, ker to pač ni zanimivo. Psi pa neverjetno radi počno zanimive stvari. Se ne radi dolgočasijo. Pa hej, a ni ravno point sobivanja s psom to da mu je s tabo zanimivo. :)
-
V tečaje žal dobivamo vedno več vodnikov s problematičnimi psi. In to z resno problematičnimi psi, ki so jim zato, ker so slišali, da se vzgaja brez prisile, dovolili skoraj se. In so nemogoči. Praviloma jih imajo lastniki, ki niso sposobni biti tudi vodniki in jim pes slejkoprej zraste čez glavo. In neverjetno a resnično. Praviloma gre za tako velike pse, da je pri njih problem navadna fizična obvladljivost, ker bodo kot odrasli imeli 40, 50 ali 70 kg. V zadnjem letu sem odvodila 6 skupin tečajev, v letu prej tudi nekaj takega, pa lahko rečem, da se mi zdi, da se situacija slabša.
-
ker so slišali, da se vzgaja brez prisile, dovolili skoraj se.
Ker ''vzgajanje brez prisile'' NI enako ''dovolili skoraj vse''. In žal sem še vedno mnenja da vzgajanje s prislilo ni vzgoja ampak preprosto - prisila ;) Ali lepši izraz ''prostovljni mus''. :P
E jej. Potlej pa imaste v tačju res veliko ogromnih težavnih psov. Jaz žal potem zaradi takih vidim vodnike, ki pse, ki tudi kot odrasli ne presegajo 25kg na razno raznih averzivih. Pa jih niti niso potrebovali. Za njihovo ''težavo'' bi bilo potrebno samo malo razmislat, zadihat in rešit z nekaj preprostimi vajami. Ker zanimivo, da taki psi npr. brez kakšne koli fizične nadvlade delajo pri vodniku, ki ima manjšo maso od lastnika ali inštruktorja. Tko v prvem poskusu npr. ali pa max parih minutah.
Hja. Res je, da je treba izbrat tečaj predvsem tak, da vodniku sede niti ne toliko psu. Pri onih ''brez prisile'' morajo vodniki kar konkretno razmišljat zraven (da se uskladijo, timing pohvale, da razmislijo o poteku vaje, da imajo mirne živce...uf je tega). Ni to neki trotl ziher sistem za ajetojevce. ;) Samo koliko časa pa potlej morajo imeti averzive na sebi - da je možna fizična obvladljivost?
Sicer so pa dandanes tako simpatično narejeni, da že izgledajo kot modni dodatek ;D Joj se spomnem onih časov, ko je babi hotla met na ovčarki kovinsko ovratnico, ker je komisarju Rexu tak pasala. ::) Pa smo jo predelali, da se ni zategovala-zgledla je pa taka frajerska 8) Edina v vasi z ovratnico sploh in še to verižico :D
-
Ker ''vzgajanje brez prisile'' NI enako ''dovolili skoraj vse''.
Jasno. Nekaterim. Drugim pa ne.
Pes se zaganja, renči in laja (sicer se gre za manjšega psa... pa vseeno):
- Bodi priden. Lupček, pusti kužeka, vidiš da je priden. Zakaj lajaš? (čohanje) Zakaj? Sva se zmenila, da se boš lepo obnašu? Priiiiiden si. Priden.''
- Gospa, pravkar ste ga pohvalili ker laja.
- Ne, ne, sem mu rekla, da mora biti priden!
- Aha, ok... ::)
Aja, babi je pa faca ;D
-
:o :D ja sej.
Pol se take umikajo ko moje vidijo s stavkom ''pejd grema ko te lah vlki kuža ugrizne'' ::)
Če se da odgovorim ''joj še sreča da je vaš tak mali. si predstavljate da bi bil tok velik ko samo eden moj''.
Torej s pametjo - ne z nevzgojo :)
No sej po drugi strani so pa oni z averzivi, ki pse rukajo še nadaljnih 2,4,6...12let. Tko mal v opomin.
-
Ko smo že pri tem. Kako potem reagirat v primeru, da se nas pes zaganja v drugega in laja? Ali pa samo vleče proti drugem psu?
Pri nas "NE" ne deluje, poteg tudi ne, ne deluje tudi preusmerjanje pozornosti s hrano ali igračo, da se postavim pred psa ali da spremeniva smer pa tudi ne. Ukaz "čakaj" ali pa "sedi" včasih delujeta, ampak potem vztrajno bulji v drugega psa. :-\
-
In to z resno problematičnimi psi, ki so jim zato, ker so slišali, da se vzgaja brez prisile, dovolili skoraj se. In so nemogoči.
Ja seveda. Enako je pri vzgoji otrok. Kjer nekateri nikakor ne morejo razumeti, da permisivna vzgoja in vzgoja brez telesne kazni (ali psihičnega teroriziranja, ki zna biti še hujše) nista eno in isto.
Niso krive metode, ki so dobre, varne in prijazne psom (in tudi tistim lastnikom, ki zanjo uporabljati tudi glavo, ne samo roke in noge), ampak njihovo napačno razumevanje in napačna uporaba.
In ja, dejansko se situacija slabša, to pa predvsem zato, ker gre na splošno odnos do živali v neko čudno smer...kjer živali sploh ne razumejo več, niti na najbolj osnovnem nivoju, pripisujejo se jim lastnosti in sposobnosti ki jih že po defoju nimajo in jim odrekajo tiste, ki jih imajo. Do skrajnosti jih omejujejo tam, kjer jih ne bi smeli in jim dovolijo mnogo preveč tam, kjer bi jih morali omejiti. Izpolnjujejo jim potrebe, ki jih v resnici sploh nimajo in zanemarjajo tiste, ki jih imajo. Večja ko je dostopnost do informacij, slabše je.
-
LittlePart. Bom poskusila odgovoriti zgolj praktično. :) Vse kar sta poskusila vama ne gre. Vama ni uspelo. In seveda to niti ni uspešen poskus ;) Torej če to ne pomaga - ne izvajat. :)
Kot prvo pes konkretnega NE ne razume na enak način kot mi. Seveda se ga da do neke meje naučiti kaj to pomeni. Ampak k temu sledi učenje ali s kaznijo (torej zadereš se NEEE in psa kaznuješ če ne neha). V večini bi ti potrdili, da to pomaga. Ga enkrat cukneš in pes naredi lučko nad glavo ''nebomnikolveč''. No pa se mora ta kazen zgodit večkrat da Morda enkrat potem ne bo izvajal zaganjanja. :) Potem ga lahko Ne tudi naučiš v smislu ''to se ti ne splača-NE počni več tega'' (seveda z dosti manj besedami kot opisujem ;D). Ampak vse to nima smisla, če drugih osnov ni.
Preusmerjanje pozornosti s hrano pod nosom je dosti dosti svetlobnih let daleč daleč stran od prave preusmeritve pozornosti. Prava preusmeritev pozornosti bi se praktično morda lahko povedala samo s tem, da je psu druga vaja (in ne zaganjanje) več vredna od neprimernega vedenja. To pa lahko naučiš izven stresnih situacij, doma. Neka druga zabavna stvar ki jo bo pes počel (ne jedel) mora bit bolj zabavna. Simpl. Dogajanje, dogodek, moving, početje...kar koli razen vaba pod nosom.
Potem je opcija tudi to da dogodku odvzameš pomembnost. Npr. psu je ''pomembno'' se usajat v druge. Doma naučena vaja pa mora psu predstavljat najbolj pomembno stvar med vama. Torej signal za to vajo (kaj pa vem...''igra'', ''tač'', ''lets go'', ''lej ptičko...'' kar čes in kar je psu zanimivo kot prej naučena vaja) psa Preusmeri od njemu prej pomembneg dogodka ...in mu odvzame vrednost.
Nekako v slogu ''a dej dej ti se zarad tega sekiraš...jaz mam pa neki bolj fajnega za počet''.
Sčasoma psu postane nezanimivo sploh se usajat ker je to itak ena brez vezna stvar.
Upam da je razumljivo napisano.
Mogoče še praktični prikazi.
Univerzalna vaja ,,let's go'' - http://www.youtube.com/watch?v=Eo-L2qtD7MQ
Potem ''leave it'' - http://www.youtube.com/watch?v=pEeS2dPpPtA imaš v več delih. Uči se sprva ''pusti'' hrano, igračo...nadaljuješ lahko s psi. Ker ''pusti'' ti to nezanimivo bitje in ''let's go'' z mano na zabavo ''igraaaa''.
Skratka od Emil Larlham so vsi posnetki in njeni nasveti vredni ogleda.
Potem imaš pa tu še Victoria Stilwell tud za pregledat :)
http://www.youtube.com/watch?v=3V5upirZrPI
-
Oj našla še en boljši primer. :)
http://www.youtube.com/watch?v=bk5cj4Z-7z8
Evo dve čisto različni trenerki. Emily je čista klikerašica. Victoria pa brez ovir uporablja tudi bolj klasične metode, pri katerih kljub vsemu ni potrebno uporabljat averzivov in lahko mirno priboljške ponudiš. Ključna razlika je tam ko mu priboljške po tleh meče. TO je metanje pribljškov zaradi Nagrade, ker psa tolerira in mu je pravzaprav bližina sosednovega psa nagrajujoča postala. In NE da se psu ki že p!"%aka šunko pod nos tišči ;)
-
Jaz bi tu še dodala, da moraš s preusmerjanjem pozornosti začeti PREDEN psa zmoti drugi pes toliko, da te ni zmožen več poslušati oz. na začetku preden on sploh opazi psa. Preusmeriš ga pa z vajo, ki si jo prej dobro utrdila doma in zunaj brez motečih dejavnikov. Potem pa jo postopoma utrjuješ še z motnjami, najprej na zadostni razdalji, da se pes ne razburi nato vedno bližje... Ne čakat in gledat ali bo tvoj pes tokrat na psa odreagiral ali ne in potem reševati situacije. Vzporedno s tem pa ga lahko vodiš na kontrolirana druženja z drugimi psi, pomožnosti z že znanimi psi.
-
Seveda vse "miroljubne" metode lahko uporabljaš takrat, ko je pes še miren. Ko se enkrat že zaganja, je ponavadi najbolje nadaljevat pot (po možnosti ne direkt proti drugemu psu) in se za razgrajanja svojega psa sploh ne zmenit.
-
ZA VZGOJO PSA,ALI ODPRAVLJANJE NAPAK PRI SAMI VZGOJI JE POTREBEN ČAS,ZATO SI GA VZEMITE IN UŽIVAJTE V POZITIVNIH REZULTATIH.
Tako,mogoče bom z tem samo zatežila ,mislim pa da se splača prebrat,mogoče bo komu koristilo.Niso vsi psi enako dosledni za vzgojo,a še vsakega se da naučit,samo ne z prisilo in za vsako stvar je potreben samo ČAS.
Vsi lastniki psov ste se najverjetneje že znašli v situaciji, ko vas je vaš štirinožni prijatelj spravil ob živce. Ne glede na pasmo, spol ali starost psa. Po navadi se to zgodi v najbolj neprimernem trenutku. Ali tudi vaš pes ne priteče na prvi klic, zmeraj skače po vas, ko se vrnete s službe? Ali kot obseden vleče na povodcu in laja na sosedovega mačka? To so le nekatera izmed najpogostejših nezaželenih vedenj pri psih.
Kadar se pogovarjamo o nezaželenih vedenjih pri psih se moramo najprej vprašati, kaj razumemo pod to besedno zvezo. Sama menim, da je nezaželeno pasje vedenje tisto, ki je za pasjega lastnika ali njegovo okolico zelo moteče in mu predstavlja stres v vsakdanjem življenju. Seveda ima vsak posameznik svoja merila, kdaj so ti kriteriji dejansko izpolnjeni. Torej, kako se lotiti nezaželenih vedenj pri psih
Zelo pomembno je, da si težave, ki jih imamo z vedenjem svojega psa, priznamo.
Za odpravljanje nezaželenih pasjih vedenj si je potrebno vzeti čas! Če kuža že par let vleče na povodcu, kako naj bi se v nekaj minutah tega vedenja odvadil in hkrati razumel, kaj od njega sploh hočete ( t. j. hojo na popuščenem povodcu)? Vaša neučakanost in prehitevanje dogodkov bosta psa samo zmedla in ga naredila negotovega. Takšen pes pa še bolj vleče na povodcu.Vzemite si čas.
Nagrajujte vedenja, ki so pravilna. Sodelujte s psom. Pokažite mu, da si npr. s pravilno hojo lahko prisluži nagrado. Naučite ga tudi, da z vlečenjem ne pride daleč. Začnite z delom v okolju brez motenj. Postopoma dvigujte kriterije in dodajajte motnje. Trening naj bo za psa zanimiv in kratek.
Ne jezite se, če ne gre vse po načrtu. Napake so del učnega procesa. Imejte psa ves čas pod nadzorom, saj le tako ne bo prepogosto prihajalo do napak. Pomembno je, da vašemu psu pokažete, katera je prava pot do nagrade in kaj od njega želite. S psom se ne kregajte,saj tega ne bo razumel. Izogibajte se konfliktnim situacij, ki jim niste kos. Psu z vztrajnostjo, doslednostjo in pravičnim odnosom v vseh situacijah dokažite, da ste vredni zaupanja.Vi morate biti vodja,ne vaš pes.
Če na primer pes ob vašem prihodu domov skače, ga naučite, da se mu to vedenje ne splača. Ob odpiranju vhodnih vrat imejte pripravljene nekaj hrane in psa naučite, da čim hitreje sede. Vedenje ponavljajte in nagrajujte vsak dan. Čez čas bo pes ob vašem prihodu pridno sedel in čakal na svojo pohvalo
Ne uporabljajte sile.
Če pes npr. laja na druge pse, to lahko počne iz strahu. Če ga boste v teh trenutkih še vi ustrahovali ali mu povzročali bolečino, se lahko stanje le še poslabša. Poskrbite, da bo druge pse dojemal kot nekaj pozitivnega. Z obratnim pogojevanjem mu pokažite, da prihod drugega psa pomeni, da bo vaš pes dobil hrano. Vedenje ponavljajte in utrjujte počasi, a vztrajno. Tako boste psu priučili pozitivno asociacijo na druge pse. S tem boste vplivali na njegovo boljše počutje in s časom odpravili strah in posledično lajež.
Posvetujte se s strokovnjakom. Če se vam zdi, da ste na točki, ko ne veste, kako naprej, ali so težave presegle vaše zmožnosti in znanje, se čim prej posvetujte s strokovnjakom.
Odpravljanje nezaželenih pasjih vedenj je naporno in garaško delo. Hitrih rešitev ni.
-
Brez zamere, samo če pri psu velikosti in teže vižle nobena stvar ne pomaga, potem imate zagotovo tudi sami problem, ki se mu reče postati vodnik svojemu psu. Tule lahko Lunette napiše 100 predlogov, ampak dokler se ne vedete kot vodnik, dokler se ne čutite vodnik in dokler niste prepričani, da vas bo pes upošteval (ker iz tega samozavedanja pride tudi drugačna vedenjska slika vodnika), se ne bo spremenilo nič. Pes v prvi vrsti točno ve in točno čuti kdo je vodnik.
Lunette, ko prideš do tja, ko ugotoviš, da brez uporabe averziva ne bo šlo, to ponavadi pomeni, da si izčrpal večino ostalih možnosti - ali zato, ker vodnik ni sposoben speljati kompleksnejšega procesa ali pa zato, ker je zadeva tako daleč, da je ukrepanje nujno. Predpogoj je, da vodnik razume kaj je potrebno narediti in da se počuti, da je kos svojemu psu. Uporaba averziva mora biti taka, da je kratka, hitra, učinkovita in take intenzivnosti, da bo potrebno minimalno število ponovitev. Če je vodnik razumel namen in je dosleden, potem je razlika že takoj drastična. In ja, v zadnjih letih smo imeli 2-3 take primerke, ob katerih je bilo celo meni, ki se nobenega psa ne bojim (ker imam pač logiko, da me več kot ugrizniti ne more), zelo, zelo neugodno. Ne obupam nad nobenim psom, še manj pa vodnikom, kar bi znali povedati ravno tisti z najbolj problematičnimi psi, ker mi ni vseeno niti za enega. Največ energije gre praviloma v spreminjanje vodnika. Ampak priznam, da ga ni lepšega, ko potem tak vodnik, ki se je moral močno spremeniti zato, ker ima težavnega psa, zaživi normalno življenje s svojim psom, se sprosti in ugotovi, da se je naučil svojega psa peljati čez življenje.
Morda je tudi to mesto, da lahko napišem, da je velika odgovornost tudi na vzrediteljih. Za mnogo njih glede na primerke v paji šoli nimam razumevanja in niso vedno vodniki vzrok vseh težav. Če ti pride v šolo 2,5 meseca star mladič z vedenjsko sliko agresije iz strahu, ali pa popolnoma nevrotičen, dezorientiran in še bi lahko naštevala, to pač ni krivda novega lastnika, ki ima psa slaba dva tedna, ampak je to stvar vzreje. Vzreja zaradi videza, brez poudarka na značajskih značilnostih, vodi v katastrofo. Vsj nekajkrat na leto me prime, da bi kakšnemu vzreditelju tule gor zapisala kakšno krepko,pa se raje zadržim, ker preprosto ni vredno. Ni pa rečeno, da mi kdaj ne bo prekipelo. >:D
-
Bravo Urška,dober članek....
človek mora postati psu vodnik ne pa obratno,zato pa je potrebno z psom delat že kot mladičem in vstrajat saj se rezultati ne pokažejo čez noč.Samo volja je potrebna.
Vsak pa ima pravico napisat kaj želi,saj zato smo tu gor,včasih pa prvotne teme hitro zaidejo v druge vode.
Zato pa postanite vi pasji vodnik in bodite alta "pes"ne pa obratno.Tukaj pa velikost,teža,pasma ali karakter psa nista pomembna,samo delat je potrebno na tem BREZ PRISILE IN MUČENJA.
Lep začetek dneva želim.
-
Bravo Urška,dober članek....
človek mora postati psu vodnik ne pa obratno,zato pa je potrebno z psom delat že kot mladičem in vstrajat saj se rezultati ne pokažejo čez noč.Samo volja je potrebna.
Vsak pa ima pravico napisat kaj želi,saj zato smo tu gor,včasih pa prvotne teme hitro zaidejo v druge vode.
Zato pa postanite vi pasji vodnik in bodite alta "pes"ne pa obratno.Tukaj pa velikost,teža,pasma ali karakter psa nista pomembna,samo delat je potrebno na tem BREZ PRISILE IN MUČENJA.
Lep začetek dneva želim.
PARDON so mi črke pobegnile....ALFA je pravilno...ups se zgodi,pa še brez jutranje kave sem ....ampak jo že kuham....
-
Urška, ko izčrpaš vse možnosti prideš na 2-3 primerke v zadnjih letih. ;) Torej kje je potem potreba v redni praksi to izvajat na mladičih in maldih učljivih psih ???
Pa da se mogoče nehamo zavijat (v eni in drugi temi, ker sta zelo povezani ;))...konkreten odgovor bi prosila. Koliko časa pes potrebuje averziv? Ok na bodečki npr. v večini potrebujejo en opomin, da vedo česa se ognat. Ampak, ker mora bit ravno prav tesno na vratu, da pes tudi med gibanjem čuti take rahle dražljaje (no bi jih tudi zarad mase same ovratnice) mu je temu primereno v stalni opomin. So mi razložili, da je to njemu kot da bi ga stalno čohal po vratu in mu je temu primerno prijetna stilmulacija pa da jo imajo zato radi itd. Vendar gre za to, da on stalno čuti ''povezanost''. Pes te mora za-čutit. No to lahko zdaj še na en kup lepih načinov interpretiram. Bi znal bit da bi ti znala bodečke še dober propagirat :P
V vsem skupaj se zelo strinjam, da bolš enkrat na bodečko pa nikol več se dušit na zatezni. Ampak tud averziv moraš 1x in edinkrat prav uporabit. Ko ga 1x narobe...ni fore.
In tukaj se enkrat uprašanje. Koliko časa mora pes nosti averziv (pa ga moreš ruknat al pa ga ne in ga ima samo v opomin)? V sosednji temi je rahlo s posmehom bilo napisano da po drugačnih metodah so potrebovali 5 mescev, da so lahko prišli do psa. Kolikor pa vidim pse na averzivih jih pa nosijo prvi tečaj (cca2-3mesece), drugi tečaj (cca2-3mesece), ...in to že nanese vsaj na teh 5 mes...potem se mogoče tečaj še ponovi...opremo dobijo za domov v trajno last in jo z veseljem (najbrž s strani vodnika) uporabljajo tudi ko je pes star 2+leti.
Odgovor paše v temo, ker je realno povedat koliko časa bi nekdo za rešitev težave moral uporabljat na psu tako in tako opremo ali sistem dela. Jaz lahko z gotovostjo trdim, da pri pravilni uporabi nagrade, klikerja in neaverzivne opreme brez 1 same samcate korekcije gre začetek v enem popoldnevu obvladat. V dobrem tednu prideš do prvih napredkov. Pri rednem pravilnem delu pa imaš lahko v 2 mesecih solidnega psa brez da ga rabiš ''opominjat'' z nameščeno opremo. Pol ostalo je pa odvisno od perfekcionizma posameznika. Seveda če še vedno govorimo o mladem psu, ki preizkuša meje.
Torej ko je toliko povdarka, da te mora pes čutit, da moraš bit psihično vodnik itd. JA se več kot strinjam. Ampak vezi, ki se jih ne vidi so tiste prave, pristne. Ko to lahko vodnik naredi je uspeh fenomenalen. So me konji to naučil. Ko lahko BREZ uporabe opreme narediš spremembo. Takrat te lahko pes začuti. Dokler moreš uporabljat opremo se šlepaš (maš bergle-tale izraz si pa morem sposodit ;D). Ko to narediš BREZ opreme lahko zrasteš na ''duhu'' pri psu. Bi Cesar reku, da uporabiš svojo energijo.
-
Po izkusnjah sodec bi rekla, da je problem nakazan ze v naslovu teme: 10 mesecni mladicek. Mladicek? Res mislite tako?
-
Ne, od vseh primerkov so bili 2-3 taki, da so še meni vzbujali nelagodje, kar je blazno težko, ker se psov ne bojim. Se pravi 2-3 taki, ko je bilo delo z njimi stvar "biti ali ne biti" za psa. Drugače pa je na žalost tak vsaj en na tečaj.
Grem od zadaj naprej, ker je tako bolj logično. Dokler vodnik ni sposoben uporabiti averziv na pravi način, nima smisla niti to, da ima pes karkoli na sebi. Ko je pripravljen uporabiti averziv, potem je to trenutek, ko je tudi psihično sposoben začeti voditi psa. Ne vem pa, če govoriva o isti stvari. Averiv je zame korekcija, ne korekcijska ovratnica. In niti slučajno ni cilj, da se pes lepo vede zato, ker jo ima gor in se zaveda, da jo ima gor. Koliko časa jo mora nositi je odvisno od sposobnosti vodnika, včasih tudi vodnikov (ker je večina psov družinskih). Kolikokrat pa je potrebno uporabiti korekcijo? Če je uporabljena prav, zelo malokrat, nekaj treningov, ovratnico pa toliko časa, da se vodnik sprosti in je sposoben psu zaupati in ga voditi (odvisno od velikosti težave in koliko časa so se spopadali z njo). Eni rabijo manj časa, drugi več, jaz jim predlagam, da imajo gor obe ovratnici in ko se bodo fajn počutili, zamenjajo na kaj imajo pripeto. Zateznih pa ne maram, če mora biti, potem so fajn polzatezne na ozkoglavih psi, ki se lahko sanemjo iz ovratnice. Zatezne velika večina vodnikov ne zna uporabit (osebno jih ne maram, kar razložim tudi tečajnikom na primeru)i in lahko dela škodo, se mi zdi, da bolj bolijo, lahko so nevarne za vrat... Je pa res, da so lepe, sploh na rottijih :-)
Vse tvoje časovne predpostavke temeljijo na vodnikih, ki so tega sposobni. Nesposoben vodnik v enem popoldnevu ne bo razumel in znal pravilno in s tapravim tajmingom delati po kliker sistemu. Niti v teoriji. In ja, poudarek na vodniku ostaja. Noben sposoben vodnik ne pride do tja, da tako obravnavo sploh potrebuje. Da pa se vodnik lahko spremeni, mora zaupati psu, to je žal zadeva, ki ne gre čez noč ampak potrebuje čas. Poglej koliko časa že pišeš v tej temi, ampak ne deluje nič, ker osnova ne štima. Biti vodnik. In ja, to je psihično, ne fizično. Je stvar počutja človeka, njegovega zaupanja v psa, njegove drže in telesne govoice ob vodenju. Ko človek vodi, zaupa psu, pes pa to vodenje sprejema in se začneta čutiti. To je seveda cilj. Samo pot do tja pa ni narejena v enem popoldnevu. Psi bi ta preskok lahko naredili tako hitro, pa ga ljudje niso sposobni.
In ja, Jasna, lepo si napisala, hvala za nazorno izpostavljeno bistvo. Z razlogom sem začela svoje tamale tečajnike deliti po starosti in mladički se nehajo nekje pri 5. mesecu. Problemi po tem času so problemi pasjih pubertetnikov, ki lahko zelo hitro preidejo v probleme odraslih psov. In ko se problem pokaže pri 10 mesečnem "mladičku" lahko računaš, da je nastajal in se krepil 8 mesecev, pokazal pa se je, ko je pes psihično začel odraščati. In reševanje čez noč pač ne bo šlo, ker se bodo morali ljudje, ki psa imajo, močno spremeniti kot vodniki.
-
Seveda lahko še nadaljnih nekaj strani razpravljamo kateri sistem komu bolj leži in kaj je težje in kaj lažje.
Zelo preprosto pa je dejstvo, da očitno delam z vodniki ki jim je v eni uri jasno, da imajo čudovitega psa samo upravljat ga ne znajo. Da je treba spremenit najprej njihovo glavo in nadaljevat s pasjo. Pravijo, da so možgani ena čudovita stvar - želim si, da bi vsak imel svoje in jih uporabljal. :)Drugač lah sam glava boli. In da zelo hitro lahko začnejo trenirat timing. In ko nekaj narobe zaklikaš - preklikaš z novo vajo.
Korekcijo se pa vodniki kje prej učijo? Na suho? S sredstvom pripetim za vejo od drevesa al kako? Al na živem bitju? Veš tu jaz še vedno vidim ključno razliko. Korekcijo naučit se uporabljat da ne povzročaš škode je težje oz. hitrej zaje... kot če klikneš napačen timing. In psi ki so prišli s korekcijskih metdo na kliker rabijo dosti dlje časa, da se spravijo k stvari kot obratno.
Hja je pa res da človeški možgani so ena hecna stvar. Da se počutijo samozavestno morajo imeti fizično ''varovalko''. ''Varovalko'' s katero bodo ziher, da bo šlo, ker bodo fizično lahko nekomu pokazali ''boga''. Skoraj ni živalske vrste, ki bi imela ta fenomen - da za lastno dobro počutje, za lastno samozavest nekoga fizično prizemljijo, da je njihova ''duša zdrava''. Da z ''udarcem'' sprostijo svojo energijo. Če so jih je bore malo.
-
Se moram kar strinjat z Urško, da pri lastnikih, ki nimajo pojma in uspešno zavozijo mladega psa nima smisla začet delat nek projekt na podlagi kliker metod. Ke jih lastnik verjetno niti ne bo dojel, sploh pa se jih ne bo naučil v taki meri, da bi z njimi lahko popravljal napake (izkušenemu vodniku bi z istim psom to seveda uspelo). Tudi se ne gre slepiti, da bo ta isti vodnik lahko razrešil situacijo povsem brez averzivov, niti ne vidim nobenega vzroka, da bi se korekcijam tako zelo za vsako silo izogibali. Kar mene moti je namerno izzivanje konfliktnih situacij zato, da se psa korigira, namesto da se najprej dela na medsebojni povezavi, zaupanju, utrjevanju vodnikove avtoritete na miren in dosleden način. Seveda pa to vzame precej več časa.
-
Oh ja seveda. Da ne bom bolj papeška od papeža - poznam uporabo korekcij. Sem jih tudi izvajala. Ampak me pa rahlo moti, da se to po defoltu ''prodaja'' pod metodo dela kjer potem vodnik ''začuti'' da je vodja. Pa res res še nisem srečala inštruktorja ki bi prej ''na suho'' treniral vodnika kako se uporablajo averzivi. Načeloma je učna ura namenjena temu, da se psu namesti ''pripomoček'' inštruktor pokaže in razloži, kaj pa kako. Pove, da to ni nič takega. Da ''glej ko pomaga''. Potem pa jih do naslednje učne ure pošlje skupaj s pripomočkom domov.
Se pa vedno znova veselim (pa ne najdem ali ni...) posnetkov šol ki v prvi vrsti zagovarjajo da ''vse na lepo pač ne gre'' - igra z vodnikom, pa pozornost na vodnika...psi so tam nekje sicer statični in pridni ali v žuru z vrstniki (u iskricam v očeh), veseli na sprehodu...on kontakt pogrešam ::)
Ko vodnika tko srčno pogleda (pa ne za keks). Ne vem no sem navajena da me pes na sprehodu ''buta'' z nosom v kolen samo v smislu ''haj :-*'' ali se podrgne pri mimohodu na šetnji, da se vrne brez da hočem to po kontakt in gre naprej. Ne dreza za izsiljevanje ali kaj takega. Tista spontana vez. Pa rada pogledam slike mojih ''mulcev'' kak so bli zaljubljeni v ljudi prvi dan ko so prišli k nam pa veselim se vsake nove slike zdaj že velikih bučmanov, ki so iskreno veseli. Ko te slikajo na pikniku/sprehodu/na kavi... pa šele takrat vidiš da pes pridno sedi in te gleda brez, da imaš hrano v roki...me je mal zanesl, ko mam tak rada svoje pse. ;)
-
Jaz res ne vem kako ste uporabljali silo oz korekcijo. Predvidevam da so/smo jo vsi nepravilno in prevečkrat.
In spet, kaj je korekcija? To da primeš psa za ovratnico in mu rečeš ne smeš? To da ga ustviš in mu ne pustiš naprej (igra drevesa), to da ..ne vem...če voziš psa po normalni poti ne rabiš korekcije, v smislu, ki jo pač zlorabljate in napihujete do te mere, da mi pride človek v šolo in mi najprej reče - jaz psa tepel ne bom. Tut jaz ga ne bom in tega ne pustim, kar marsikdo tukaj ve in je poslušal moje dretje nanj, ko se je sprvil zaradi svoje psihične nestabilnosti fizično na psa.
Nehajo že o sagi korekcije, predno se ne zjasnimo kaj korekcija je in kje začnemo govoriti o preveliko/premočni korekciji.
-
Sicer ne vem, koliko teh postov se nanaša konkretno name, nekaj verjetno že. Sem že priznala, da je problem v meni, v moji energiji. Pri psu očitno nisem dovolj odločna (čeprav sem drugače zelo), da bi imel on občutek varnosti ipd. Opažam razliko v tem, kako se pes odzove na različne načine mojega povelja. Delam na tem, priznam pa, da je veliko težje kot zgleda na začetku. Pes zazna, ko se »pretvarjam«.
Vižlek brez povodca nima opaznih težav z drugimi psi, razen morda, da se včasih počasneje vključi v družbo. Ko je na povodcu mu je včasih vseeno, včasih pa ne. Na ljudi ne laja pogosto, se pa zgodi. Predpostavljam, da to počne iz strahu. Drugače je čisto simpatičen kuža, zato ravno o neki blazni zavoženosti mojega psa ne bi govorila.
Kar zadeva pa naslov pa ni povezan z mojim videnjem psa (10 mesecev star pes ni odrasel pes, zato sem dala mladiček, in ja, primernejše bi bilo mlad pes ali kaj podobnega). Jaz vidim, da je po novem v puberteti, ker ga precej razganja, kar se pozna predvsem pri tem, da občasno »presliši« moje ukaze :)
Drugače pa , Lunette in seveda ostali, hvala za nasvete in primere. Zdaj preizkušava to igrico Go-Get, s tem, da izvajava tako, da zažene oz. pobere priboljšek ob ukazu (hrano sme vzeti samo na ukaz, enako karkoli sprve ne dovolim vzeti, zato se bojim, da bi to nehalo veljat, v kolikor bi pri tej igri prosto pobiral priboljške s tal).
-
No , saj meni se glede na opise ne zdi, da je tvoj pes že "čisto zavožen". Samo zdaj je skrajni čas (kot si že ugotovila), da se bolj strokovno lotiš reševanja problemov, da ne eskalirajo.
To, ko praviš, da je problem, ko je na povodcu... To dejansko pomeni, da je problem v tebi, ki držiš povodec (kot si tudi že sama ugotovila).
-
Oh ja seveda. Da ne bom bolj papeška od papeža - poznam uporabo korekcij.
Zaenkrat samo to: bolj papeška od papeža!!!
Ko boš imela kaj neinteraktivnega za pokazat .................... ampak k temu strmiš :o . To vsi vidimo ;)
Pa prijetno brskanje po interaktivnih vsebinah, videih in slikicah. Od tu dalje pa tudi ni kaj za pričakovat s tvoje strani ;) :-*
-
Glede vižleka niste še čisto nič zamudili. Sem prepričan, da kuža tudi ni "agresiven" vsaj po napisanem sodeč.
Sam poznam precej dobro psa, ki ima podoben problem. Pa pes nima odvečne energije oz. posledica ni odvečna energija. Z našim se čisto lepo igrata, kar pa ne morem rečt za druge pse. Agresivno igranje je bilo že v kali zatrto ;), nažalost z moje strani (in še sedaj sem prepričan, da lastniku ni bilo najbolj po godu) Pes ima v sebi malo ostrine in posledica je neke vrste "agresija", ki pa ne izhaja samo iz ostrosti ampak tudi strahu. Predvsem pa izhaja iz povodca oz. psa se je zmeraj privezalo pri srečanju z drugimi psi. Lastnik je imel par slabih izkušenj..................in ko sva srečala psa, ki se ga je z malim razlogom tudi bal, se je dobesedno vlegel in ne naprej ne nazaj..................da bi se takšnim izkušnjam izogibali, preprečili je pes pač pred srečanjem največkrat pristal na povodcu ................ rezultat po nekaj časa; pes je na povodcu ves hraber, "oster" ko zagledata drugega psa. Razna cukanja, preusmerjanja, neeeji; ma lari fari.
Pes ima 10kg, lastnika tudi ne moti ................ edino kdaj ga pokaram: brzdaj to agresivno mrcino in jo stresi s hlač ;D ................. pa se zopet smejiva naprej ;D
Za vižleka lahko pogledaš tudi tečaje poslušnosti za lovske pse ali pa v kakšno drugo šolo, kjer bodo tvoj problem znali odpraviti, kar pa še zmeraj ni zagotovilo, da boste problemu kos tudi sami. Morda nikoli ............. in najbolj smešno je, da takšni vodniki potem obsodijo šolo, kot edinega krivca.
Nekateri psi bodo pač celo življenje "zlikovci", podobno pri ljudeh. Pa prevzoja gor ali dol. Kakor tudi obstajajo vodniki, ki ne bodo imeli nikoli vzgojenega psa pa pasma gor ali dol.
Predvsem odločno naprej in psu pokažite kaj je nedopustno ..........pa kdaj ga s povodca spustite in brez panike!!!........... MORA, brez pardona. Ali po klasiki, masaži, klikanju, ttouchu je meni prav vseeno, samo da deluje.
Kdor kakšno metodo poveličuje je v mojih očeh malo vreden!
-
O Pidog, saj znaš celo kaj konstruktivnega napisati če se potrudiš. Samo pri spuščanju s povodca: ja pri mladiču, pri 10 mesecih in težavah pa samo v ograjenem prostoru ali na slednem povodcu, dokler se težave ne rešijo.
-
.............pa na kliker in polne žepe priboljškov ne pozabit :o
-
Počasi se že smejem vsemu skupaj.
V eni temi izvem da je agresivnih vedno več in to praktično 50% mladih psov. Potem malo za tem izvem, da se samo na vsake toliko najdeta 2-3 taki res hudi. Nakar v drugi temi izvem, da agresivnih skorajda ni...je pa to bojda nov izraz (moderen) za razvajenost. Med drugim izvem da se korekcijska sredstva kljub namestitvi na pasji vrat ne uprabljajo, ker jih ni treba. Brez njih pa se pes in vodnik dajeta v konflikt. (zakaj so potem nameščena ???). Potem jo je treba prav uporabljat. Pa ravno prav je mora bit...a nismo že enkrat rekli da je ni potrebno uporabit. ??? Potem spet- korekcijo se mora uporabit zelo malokrat če se jo pravilno, no, ali toliko dolgo, da se vodnik sprosti....
skratka dejte se uskladit :P Kaj zdaj? A se jo potem uporablja al se je ne? Pa kaj je zdaj agresija in koliko Agresivnih psov zares hodi po svetu? Al je to od področja odvisno pa jih v eni šoli imate pa jih v drugo pošiljate. Bojda mora kapital krožit. Za obstoj panožnega gospodarstva al kako. :P
In še vedno nisem zvedla zakaj potem vodniki rabijo psa vsaj 2+ leti imeti na korekciji če se jo tako nič ne uporablja...ali pa je problem v tem da tudi po 2+letni uporabi vodniki psu ne zaupajo dovolj da bi mu jo sneli. No celo inštruktoji jim ne. Pol se pa smejimo ko nekdo v 5 mesecih dela brez korekcije svobodno in zanesljivo gre mimo psa. :) Ja je delal 5 mesece po malem ...pa mu zato ni treba več let psu ne-zaupat.
-
Bom še tukaj kopirala moj predlog :D
Kaj komu leži? Kaj je dobro za psa? Bom pa rekla konec koncev sami se odločite. Pa ko smo že v tak norem svetu -probajte na sebi :P
-Naj vam en klika pa daje spodbudo (pač nagrado v neki obliki-recimo pri ljudeh bo tudi ok če se nasmeješ ali rečeš ''bravo'') npr. da odbijate žogo od tal on pa klika točno moment dotika žoge na tla. Kako hitro se boste začeli zabavat. Vi in oni sodelujoči :) no vsaj smešno vam bo. Torej po koncu 5 minutne seanse se boste vsaj zaradi sproščene hecne dejavnosti počutili dobro. In ko vam bo kdo naslednjič predlagal tako neumnost jo boste ponovili :P
-In potem druga stvar, ki jo konstantno itak doživljamo (ni treba probat :D) da vam nekdo stalno samo teži in ukazuje. Kako se počutite in kako radi ponovite?
-Ter meni najljubša >:D dajte si korekcijsko sredstvo okoli stegna. Lah čez ene debele kavbojke (imitacija dlake). Pa se cuknite ravno toliko kot cuknete psa v prvo (ne pol ko se že ogne) ali pa ga mirno pripnite na drug konec povodca pa počakajte da vas s svojo maso mal potegne. Zraven ne pozabit, da ko vaša masa (vsaj 60 kg ali več) potegne 25-30kg je ravno obratno kot bo 30 kg potegnilo vas.
Nora? Ja, vedno bila - na živa bitja. :) Dejte to doma počet. Ni treba okol govort (no tud tle ni treba priznat). Dejte pa probat kaj čuti živo bitje. Saj nismo več v srednjem veku, ko so bili še prepričani da živali ne čutijo. ;)
Pa veselo zabavo ...na kateri koli račun ;)
-
Počasi se že smejem vsemu skupaj.
V eni temi izvem da je agresivnih vedno več in to praktično 50% mladih psov. Potem malo za tem izvem, da se samo na vsake toliko najdeta 2-3 taki res hudi. Nakar v drugi temi izvem, da agresivnih skorajda ni...je pa to bojda nov izraz (moderen) za razvajenost. Med drugim izvem da se korekcijska sredstva kljub namestitvi na pasji vrat ne uprabljajo, ker jih ni treba. Brez njih pa se pes in vodnik dajeta v konflikt. (zakaj so potem nameščena ???). Potem jo je treba prav uporabljat. Pa ravno prav je mora bit...a nismo že enkrat rekli da je ni potrebno uporabit. ??? Potem spet- korekcijo se mora uporabit zelo malokrat če se jo pravilno, no, ali toliko dolgo, da se vodnik sprosti....
skratka dejte se uskladit :P Kaj zdaj? A se jo potem uporablja al se je ne? Pa kaj je zdaj agresija in koliko Agresivnih psov zares hodi po svetu? Al je to od področja odvisno pa jih v eni šoli imate pa jih v drugo pošiljate. Bojda mora kapital krožit. Za obstoj panožnega gospodarstva al kako. :P
In še vedno nisem zvedla zakaj potem vodniki rabijo psa vsaj 2+ leti imeti na korekciji če se jo tako nič ne uporablja...ali pa je problem v tem da tudi po 2+letni uporabi vodniki psu ne zaupajo dovolj da bi mu jo sneli. No celo inštruktoji jim ne. Pol se pa smejimo ko nekdo v 5 mesecih dela brez korekcije svobodno in zanesljivo gre mimo psa. :) Ja je delal 5 mesece po malem ...pa mu zato ni treba več let psu ne-zaupat.
Najprej prestopi prag interaktivnosti in norosti na živali ........... baje ;)
-
8) pa ravno prej sem jo :o in to zelo uspešno. Pravkar pa se skupaj z mrcinami tule pred ekratnom tlačimo. Znajo brat pa se zram smejejo ;D
-
otroško lahko http://www.youtube.com/watch?v=ELUGL87ti-8
-
Počasi se že smejem vsemu skupaj.
V eni temi izvem da je agresivnih vedno več in to praktično 50% mladih psov. Potem malo za tem izvem, da se samo na vsake toliko najdeta 2-3 taki res hudi. Nakar v drugi temi izvem, da agresivnih skorajda ni...je pa to bojda nov izraz (moderen) za razvajenost. Med drugim izvem da se korekcijska sredstva kljub namestitvi na pasji vrat ne uprabljajo, ker jih ni treba. Brez njih pa se pes in vodnik dajeta v konflikt. (zakaj so potem nameščena ???). Potem jo je treba prav uporabljat. Pa ravno prav je mora bit...a nismo že enkrat rekli da je ni potrebno uporabit. ??? Potem spet- korekcijo se mora uporabit zelo malokrat če se jo pravilno, no, ali toliko dolgo, da se vodnik sprosti....
skratka dejte se uskladit :P Kaj zdaj? A se jo potem uporablja al se je ne? Pa kaj je zdaj agresija in koliko Agresivnih psov zares hodi po svetu? Al je to od področja odvisno pa jih v eni šoli imate pa jih v drugo pošiljate. Bojda mora kapital krožit. Za obstoj panožnega gospodarstva al kako. :P
In še vedno nisem zvedla zakaj potem vodniki rabijo psa vsaj 2+ leti imeti na korekciji če se jo tako nič ne uporablja...ali pa je problem v tem da tudi po 2+letni uporabi vodniki psu ne zaupajo dovolj da bi mu jo sneli. No celo inštruktoji jim ne. Pol se pa smejimo ko nekdo v 5 mesecih dela brez korekcije svobodno in zanesljivo gre mimo psa. :) Ja je delal 5 mesece po malem ...pa mu zato ni treba več let psu ne-zaupat.
Hja, baje je doslednost ena pomembna reč :D
-
Počasi se že smejem vsemu skupaj.
V eni temi izvem da je agresivnih vedno več in to praktično 50% mladih psov. Potem malo za tem izvem, da se samo na vsake toliko najdeta 2-3 taki res hudi. Nakar v drugi temi izvem, da agresivnih skorajda ni...je pa to bojda nov izraz (moderen) za razvajenost. Med drugim izvem da se korekcijska sredstva kljub namestitvi na pasji vrat ne uprabljajo, ker jih ni treba. Brez njih pa se pes in vodnik dajeta v konflikt. (zakaj so potem nameščena ???). Potem jo je treba prav uporabljat. Pa ravno prav je mora bit...a nismo že enkrat rekli da je ni potrebno uporabit. ??? Potem spet- korekcijo se mora uporabit zelo malokrat če se jo pravilno, no, ali toliko dolgo, da se vodnik sprosti....
skratka dejte se uskladit :P Kaj zdaj? A se jo potem uporablja al se je ne? Pa kaj je zdaj agresija in koliko Agresivnih psov zares hodi po svetu? Al je to od področja odvisno pa jih v eni šoli imate pa jih v drugo pošiljate. Bojda mora kapital krožit. Za obstoj panožnega gospodarstva al kako. :P
In še vedno nisem zvedla zakaj potem vodniki rabijo psa vsaj 2+ leti imeti na korekciji če se jo tako nič ne uporablja...ali pa je problem v tem da tudi po 2+letni uporabi vodniki psu ne zaupajo dovolj da bi mu jo sneli. No celo inštruktoji jim ne. Pol se pa smejimo ko nekdo v 5 mesecih dela brez korekcije svobodno in zanesljivo gre mimo psa. :) Ja je delal 5 mesece po malem ...pa mu zato ni treba več let psu ne-zaupat.
Ta tvoj zapis je dokaz, da ne znaš ali pa nočeš prebrati, razumeti, se pogovarjati in kdaj kaj tudi sprejeti drugače, kot si si zamisla, predno si sploh premislila o prebranem.
Če ne pustiš oz. sploh ne sprejemaš drugačnosti, kot si si jo zamislila je res....hvala bogu, si tudi ti del panoge, torej nič bat. Denar koži znotraj nas :)
Pa da bo še gospa z vižlekom dobila odgovor:
Vaš 10 mesečni pes, ni več mladiček, zato se obnaša kot pes, ki je na pragu odraslosti. Nekaj bi, pa ne ve ali sme alli ne sme. Zato stalno probava. Probava pa po pasje, drugače ne more.
Torej zaradi teh notranjih konfliktov, ki jih ima, ko ni več mladiček, hkrati pa tudi ne še odrasel je v stalnem stresu zaradi tega, ker mi niste dopovedala kaj je tisto, kar vi od njega pričakujete oz. zahtevate.
V prvi vrsti morate vi točno vedeti, kaj si želite od svojega psa. Ker šele ko boste vedeli kaj si želite, boste to tudi lahko dosegli. Dokler ne veste kaj si želite, ne morete narediti nič, saj nimate cilja, brez cilja pa ne gre.
Kaj si želite? Odgovor ni pridnega psa. Ampak točno specifične lastnosti vašega psa. Ko jih boste definirala, boste lahko začela delati na tem, da dosežete svoj cilj.
Zato je nemogoče dajati nasvete preko neta, brez da bi tisti, ki daje nasvete vedel, kaj je tisto, kar si vi želite, kaj se je do sedaj v tej smeri že naredilo, na kakšne težave sta naletela, kako velike so težave, ki vas ovirajo pri dosegi cilja......
Ampak za začetek morate vedeti kaj si želite. Ko veste to, ste že na več kot polovici poti.
-
Ja, saj ravno to je dobro, da si lahko lastniki izberejo to, kar potrebujejo in si želijo. Samo vprašat je treba. Potem se ne bi zgodilo, da bi zgrožena Diva izpisovala mladiča iz tečaja, ker se ji zdi način dela s klikerjem grozljiv, ampak bi si izbrala kaj bolj klasičnega, mogoče celo šolo za lovske pse. Čeprav bi ji povsod svetovali, naj ne hodi na tečaj s sitim psom in tudi hrano uporabljajo skoraj vsi (še posebej tisti klasiki, ki delajo na vabo). Enako bi se jaz inštruktorju, ki bi od mene zahteval, da nataknem na psa karkoli drugega kot navadno ovratnico (ne glede na to, kako bi ta pes vlekel na povodcu) kar takoj prvo uro zahvalila za sodelovanje.
Kot sem že večkrat napisala, šol ne moremo deliti na dobre in slabe glede na metode, ki jih uporabljajo, ampak glede na to, kako obvladajo svoje delo. Osebno mi gredo najbolj na živce tisti, ki se predstavljajo za nekaj, kar niso. Takih, ki reklamirajo kliker metode, pa dejansko delajo klasiko in zraven nekaj klikajo, pa taki, ki bi radi učili po kliker sistemu, pa ga še sami ne obvladajo....
Simi....čisto jasno je, zakaj tvoj način dela in šolanje za reševalce ne gre skupaj (in zakaj bi bila jaz v tvojem tečaju verjetno precej nesrečna, ali pa bi bila nesrečna ti, ker bi morala trpeti moje godrnjanje). Ni mi pa jasno kaj počnete v mali šoli takega s psi, da je nekompatibilno z kasnejšim učenjem agilitija ro ali česa podobnega?
-
Težko ima človek, ki ima prvega psa, predstavo kaj vse je mogoče, kaj vse je zanimivo in kaj bi onadva lahko skupaj počela. Največkrat se zgodi, da do tega pridejo tečajniki sproti, so recimo zadovoljni z delom s svojim psom in ne bi končali po osnovnih tečajih ali pa preko ograje škilijo na poligon agilityja/ro/frizbija/poslušnosti... in bi oni tudi to in v naslednjem semestru probajo. In tako dobiš krasne tekmovalce, ljudi, ki si niti mislit niso mogli, da bodo kdajkoli tekmovali v katerikoli disciplini in da bo postalo delo s psom tako velik del njihovega življenja. Redki so takšni, ki si kupijo psa za določeno dejavnost, to so že bolj tisti, ki so že namočeni v neko dejavnost, kamor so v večini primerov padli bolj po nesreči.
Zato se mi zdi zelo pomembno, da pa vodnikom daš možnost in predstavitev kaj vse se da početi s psom in jih vzpodbujaš v tem, saj psi imajo radi aktivno in zanimivo življenje in vsak par, ki bo deloval v skupnem hobiju, bo veliko lažje dosegel tisto harmonijo, ki je več kot samo sobivanje. Pa tukaj ne mislim samo tečajev v okvirih društev, vse....samo da je vzpodbuda in predstavitev za nadalno delo in da se pse ne postavi v pozicijo sobnega pohištva.
In gospa z vižlekom, če je preskočila kakšen neumesten odstavek, je lahko iz te teme pobrala ogromno :D
-
Ker za agility npr. rabiš od vsega psa iz male šole ki zna odpoklic, zna mimo drugih psov (oz. da na željo vodnika pride iz igre v delo), se zna z vodnikom poigrat ter predvsem da ima svojega vodnika rad (torej da je nanj pozoren). Skratka pes se mora v vodnikovi bližini dobro počutit. Vse ostalo, torej vaje iz agija, se nauči na agiju. ???
Tole moram komentirat: Ko sem šla z mojo psičko (tibetansko terierko) na agility po dveh tečajih (mala šola in naslednja stopnja), ni znala odpoklica v zunanjem okolju, vsakega psa je morala povohati in povabit v igro, iz igre ni znala priti, name pa je bila pozorna samo v hiši ali na sprehodu na betonu pa še to brez kakršne koli motnje okoli. Tako je bila navdušena nad svetom, da je name pozabila, čeprav je v hiši znala vse trikce in ukaze. Na agilitiju je prve pol leta vlekla za sabo dolg, lahek štrik, da smo ga lahko pohodili (čeprav nam ni ratalo vedno) in jo ustavili med delanjem krogov veselja. Po enem letu je šla na prvo tekmo in je delala v množici psov, sodelovala z mano in ni šla pozdravit pse, ki so stacionirani direktno ob parkurju. Sedaj lahko dela agi medtem ko so drugi psi spuščeni in se igrajo, sinhroni agi (čez skokce in tunel gresta dva psa ali več; to delamo včasih za zabavo) itd. Hočem samo reči, da se marsikaj da, čeprav zgleda na začetku nemogoče (ko je bila majhna, sem včasih že prav dvomila, če me bo ta pes zunaj sploh kdaj porajtu), vendar se z voljo in vztrajnostjo da marsikaj. Tudi v drugem okolju je bolj pozorna name, sploh če sva v novem okolju, in tudi poslušnost zunaj sedaj štima.
Ps: preden sem se vpisala na agi, sem imela sama dvome, da bova sploh lahko delale, zaradi njenega nezanimanja zame in zanimanja za druge pse. Hotela sem iti še v kakšen tečaj in sem šla konkretno vprašat k Simi, ki mi je predlagala, da naj se vpišem kar direktno na agility. Tako da sem ji hvaležna, da mi je to predlagala, saj nama je agility res prirasel k srcu (sedaj ga trenirave že 3 leta in pol).
-
Ps: preden sem se vpisala na agi, sem imela sama dvome, da bova sploh lahko delale, zaradi njenega nezanimanja zame in zanimanja za druge pse. Hotela sem iti še v kakšen tečaj in sem šla konkretno vprašat k Simi, ki mi je predlagala, da naj se vpišem kar direktno na agility. Tako da sem ji hvaležna, da mi je to predlagala, saj nama je agility res prirasel k srcu (sedaj ga trenirave že 3 leta in pol).
Bravo!!! Vesela za vaju :-*
-
In gospa z vižlekom, če je preskočila kakšen neumesten odstavek, je lahko iz te teme pobrala ogromno :D
Ja res je med uporabnimi posti lahko našla kaj pametnega.
No,končno se vračamo na začetno temo...
-
Seveda se psa s tem, da gre v tečaje, kjer se dela na katerega od klasičnih načinov za drugačno delo ne uniči (vsaj ne večine in ne povsem), je pa treba vložiti veliko časa, da se odnauči tisto, kar se je pes že naučil. Pri agilitiju (kjer za začetek ne rabiš čisto nič drugega kot psa, ki ima z vodnikom dober odnos in je pripravljen sodelovati) je težko dobiti nazaj pasjo samozavest v smislu da se ne boji narediti napake. Ker psi, ki se bojijo narediti napako, ker so se navadili, da napaki sledi kazen, ne bodo tekli tako hitro, kot so sposobni. Ker vedo, da če delajo počasi, ne bodo naredili napake.
Tudi pri reševalnih psih je najtežje dobiti nazaj samozavest in samostojnost psa (ki bi jo moral lastnik bodočega reševalca razvijati že pri mladiču, ne pa jo zatirati), saj pes, ki ni sposoben delati sam, daleč stran od vodnika, se sam odločiti, kaj bo storil, ko se znajde pred oviro, v nepredvideni situaciji....in, če je prepričan, da ima prav, tudi preslišati vodnikovo povelje, ne more postati zares dober reševalec.
Ostale zadeve niso tako problematične. Ni noben problem psa na novo naučiti posamezne vaje poslušnosti, če nam stara izvedba ni všeč, ni težko psa navaditi, da dela na obeh straneh, če se je navadil na levo stran, ni problem naučiti ga drugačne tehnike premagovanja ovir, če smo ga prej učili drugače, Tudi na kliker sistem se lahko preide kadar koli, čeprav gre ponavadi na začetku silno veliko časa za to, da se vodnik navadi na povsem drugačen koncept dela in za to, da se pes sprosti in preneha samo pasivno čakat na navodila vodnika.
To, ali bo pes po opravljenem osnovnem tečaju sposoben se skoncentrirat in delat v kakršnem koli okolju in situciji pa je odvisno od dveh faktorjev: od tega kaj delajo v šoli in od tega kaj dela vodnik sam doma. Tečaji, kjer se dela samo na vadbišču in samo v prisotnosti vedno enih in istih psov so zanič. Je treba it ven, je treba med neznane ljudi, pse in druge raznovrstn okoliščine. Večina to tudi počne. Vendar pa je iluzorno mislit, da bo iz tečaja prišel ven pes poslušen v kakršni koli situaciji, če se vodnik sam ne potrudi in ne dela s psom po navodilih, ki jih dobi v tečaju in če sam ne išče različni situacij (in, roko na srce, velik % ljudi doma ne dela NIČ). To, da iz osnovnih tečajev pridejo psi, ki imajo vsaj nekaj problemov s koncentracijo pri agilitiju pa je povsem normalno - prvič že zato, ker se kar naenkrat dela brez povodca in lastnik na noben način ne more fizično vplivati nanj - prej je bil pes vedno na povodcu ali pa ga je vlekel za seboj, če ni ubogal je doživel korekcijo. Tu korekcije za napako ni. Če je delal brez povodca je bil neposredni bližini vodnika ali pa statična vaja z odpoklicem. Pri agilitiju pa zelo hitro pride tudi gibanje stran od vodnika, pes teče, pride v nagon - takrat je kontrola bistveno težja. Pri tem ponavadi na vadbišču ne dela samo en pes, in pogled na drugega psa, ki teče in pri tem po možnosti še laja, ali lovi frisbi, ali piska z igračko...je pač skrajno zapeljiv. Tako da je slaba koncentracija in uhajanje psov, ki pridejo iz navadnih tečajev na začetku agilitija pričakovano.
Kaj bi pes znal, če bi namesto tega naredil dva tečaja agilitija (predvidevam da malo šolo in začetnega), pa recimo da bi bil tečaj v redu in vodnik priden: ne bi imel težav z delom brez povodca in ovratnice, stran od vodnika in med drugimi psi. Ali pa bi takšna vodljivost veljala za vse situacije in okolja, je pa odvisno od tega, kaj bi vodnik s psom počel izven tečaja. Pa precejšnja verjetnost je, da ta pes ne bi prav v nulo obvladal hoje na povodcu. Večina agilitašev in ruševinarjev se namreč s tem, da pes na povodcu hodi pred njim in pri tem zmerno vleče ne obremenjuje.