PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzreja => Temo začel/a: ursa na 18 December 2005, 08:26:26
-
kako izbrati psa iz legla?
No to naprimer ne gre tako da ti prideš k vzreditelju izbereš psa, ki ti je najbolj luškan in greš....sploh ne! Mladička izbitaš zelo počasi in mladičke prideš pogledat nekaj dni po kotitvi, ko so stari nekaj tednov, ko so stari nekaj mesecev pa se odločiš katerega pesjnarčka boš imel doma v svoji lasti. Izbira se pa takole: prvo počepneš zdraven pesjanarčkov in počakaš da bo prišel en mladiček k tebi in se bo hotel igrati s teboj. Igraj se in obvezno pred nakupom poglej če se mladčki zdravi (da imajo zdrave učke, da jim ne teže iz smrčka oziroma gobčka), in tistega, ki se je prvi hotel igrati s tabo ga kupiš in ga vzameš domov. Če pa hočeš najbolj kvalitetnega mladiča kot ga seveda hočemo vsi moramo prositi vzreditelja, da nam pove kateri je najboljkvaliteten iz legla, ampak na tak primer se moraš ti pribljižati temu mladičku in ga začeti božati, se igrati z njim, ga crkljati....
lp vaša urša
-
Pri izbiri psa iz legla je tudi pomembno iz kakšnega razloga (poleg spremljevalca) smo se odločili za psa. Če želimo bolj delavnega (reševanje, agility,...) je mogoče pametno, da z mladički naredimo kakšen test preden ga izberemo. Seveda ima tudi intuicija nekaj pri tem in pa splošno vedenje psa ter izgled. Vseeno pa se mi zdi, potrebno, da se psa oz. pse, ki so prišli v ožji izbor, tudi preizkusi (primer testa: http://www.volhard.com/puppy/pat.htm (http://www.volhard.com/puppy/pat.htm)). Testov je dovolj na internetu, tako da s tem ni problemov - pač izberemo tistega, ki je primeren za vrsto dela z našim psom + kakšnega splošnega (za psa spremljevalca).
Ko sem sama izbirala aussija, sem jih šla najprej večkrat pogledat, enkrat sem bila tam tudi cel dan, tako da sem ih res lahko dobro spoznala. Vmes sem tudi naredila kakšno preizkušnjo iz testa oz. testov, ki sem jih takrat dobila. Prepričana sem bila, da bom vzela samčka z dolgim repom in plavim očesom, potem pa sem vzela ravno tisto psičko, za katero sem si najmanj mislila, da bo šla z mano domov. Je navihana, polna energije, vsaka stvar jo zanima, in ima le pol repa ;D
Lp,
Tina
+1
-
No jaz bi rekla, da če iščeš psa tudi za kakšno razstavo in veš, da lahko vzreditelju zaupaš njemu prepustiš izbiro ali vsaj upoštevaš njegove nasvete. Drugače pa na oko, tisti ki ti je najbolj všeč, je najbolj igriv in je zdrav, kar so pa pri dobrem vzreditelju pri dobrih strših ponavadi vsi.
-
Po moje je najbolj treba gledat na značaj. Recimo, da ne želimo dominantnega psa, pač vidimo, kateri v leglu ni dominanten. Recimo, da se ne bori skoz z bratci in sestricami, kdo bo prvi pri hrani ali pa kaj takega. Če greš recimo samo na to, kateri bo prej prišel k tebi, lahko pošteno fališ..pač opazovat jih, povedat vzreditelju kakšen značaj (vsaj približno) naj bi imel, lepo je, da si zbereš dobrega vzreditelja, da mu lahko zaupaš.
Brezveze se mi pa zdi, da ljudje zbirajo SAMO po videzu. Saj ok videz je pomemben, navsezadnje ne bi hoteli živeti s psom, ki nam ni všeč ali se nam zdi celo grd. Samo ponavadi, če si že izberemo pasmo, potem tisti malo krajši rep ali pa malo drugačna barva ne spremeni veliko kaj..
No saj sem napisala podobno, kot Tina... ::) ;D
-
Pri dobrem vzreditelu so tudi slabi karakterji redki. Se pa strinjam, da je treba tudi na tega gledat. Ampak če zbiraš psa pri parih dneh starosti, karakterja skoraj še ne moreš predvidet. Je pa spet odvisno od vzreditelja, kdaj on omogiči izbiro psov in ali jo omogoči. Nekateri vzreditelji ti sami izberejo psa, glede na to zakaj bi ga rad, ker če ima kdo interes z razstavami in vzrejo, gre najbolj perspektiven pes pač k njemu.
-
Kot je rekla Tina, je zelo odvisno, s kaksnim namenom kupujes psa. Posebej pri bolj zahtevnih pasmah - delovnih - je pomembno, da ves, kaj rabis - rabis psa, ki bo odlicno delal, rabis psa, ki bo tvoj spremljevalec, imas doma otroke/nimas otrok, rabis razstavni potencial...
Neyka, psa se ne izbira pri parih dneh. No, sicer odvisno od vzreditelja. Ampak pri avstralcih sem na netu zasledila par hudih vzrediteljev, dobrih vzrediteljev, pri katerih izrecno pise, psa ne boste izbirali vi, ampak vam ga bomo izbrali mi glede na vase zelje, ne po barvi ampak po karakterju, in to sele pri 7-8 tednih.
Kaj mislis kot "slab karakter"? Prirojeno agresivnost?
Drugace pa po mojem ni noben karakter "slab" - pes je vedno tak, kot ga ti naredis - je samo treba vedet, kako delat s kaksnim psom in kaksen pes tebi ustreza.
-
Dost karakterjev mladičev je odvisno že od tega kakšni so bli starši. Čeprov sej sem napisala tut da pri dobrih vzrediteljih tega skoraj ni.
Jah e vidi že pri parih dneh, kateri je perspektiven, vendar je bolj zanesljivo kasneje. Vedet pa ne morš nikol. Neon je bil zbran pri 4 dneh in je bil do približno pol leta izredno izredno perspektiven pes. Dobra glava, dobra dlaka,... Uglavnem res je bil one of the perfect pupies. Se pravi tut če bi pri pol leta zbirala bi loh zakiksala in še vedno je eden najbolj zdravih in lepih (precej tut za moje pojme pa nisem še vseh vidla) iz tistega legla. Dober vzreditelj zna zbrat psa pri par dneh. Ampak, če je pa leglo na splošno bol tako tako je pa tudi najboljši med ostalimi tako tako.
Jaz bom v naslednje izbirala psa pri vzreditelju/ici ki zadevo pozna in njemu prepustila izbiro mladička.
-
Res se vidi pri parih dneh, ce je perspektiven ???
Sem vedno mislila, da se vidi komaj pri 8 tednih... ampak res, da se ne spoznam na to :-[
Kar se karakterja tice, se seveda tudi pozna ze prej, samo mislim, da se najboljse da izbirat pri 2 mesecih.
Sicer pa so tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo... Grinko je bil tak pocasen, zamisljen mladic - odkar je z mano, se je pa ful odprl, rad dela, plenski nagon ima super... tako da nikoli ne ves 100% ;)
-
Ja vidi se pri nekaj dneh. Ampak moraš zadevo kar precej poznat, pa kako leglo videt pri katerem ti nekdo razjasni kakšen je tisti tanajboljši in tisti, ki verjetno ne bo nič posebnega. Ampak še vedno je vse loterija ne glede na starost. Edino če vzameš odraslega psa potem pa že veš kaj imaš doma
-
Neyka pri nekaj dneh... no čisto slučajno en primer pri pasmi, ki se jim kupira repe. Vzrediteljica ima veliko izkušenj, nekdo želi nekupiranega mladiča, ker ga želi razstavljati v Nemčiji (tja tudi mladič odhaja),ker je bil to res tak lastnik, ki ga je želela za svojega mladiča, je vsem v leglu pustila repe, ker je loterija enemu pustiti rep, pa se bo potem izkazalo, da je pet quality. Nihče pa je lahko še tako kvaliteten vzreditelj mi pri parih dneh ne more garantirati, da mi bo dal najbolšega psa iz svojega legla.
Lahko pa vsaj približno zagotovi kvaiteto pri parih tednih še lažje pri dveh mesecih...
Kako izbrati psa iz legla je osnovno vprašanje?
Sicer so že na vse odogovorili jaz pa bi dodala še nekaj. Še vedno velja pravilo, da izbereš mladiča, ki prvi pride k tebi. Ampak prvi pride k tebi ponavadi "glavni" v leglu. On pride pogledat kdo si, kaj si in zakaj si prišel. To je eno zagotovilo, da pes ni plašen, da je zvedav, rad raziskuje, ... ni pa nujno naboljši. Ne karakterno, ne vizuelno, niti ni najboljša izbira za vas.
Jaz osebno še vseeno raje izbiram med vsemi glede na karakter in izgled, ki je sicer drugotnega pomena, ampak so prioritete ;)
Lp nina
-
Meni je ravno prejsnji teden en gospod (ki je prisel parit psicko k mojemu stricu) razlagal, da glede izbire obstaja sto teorij...
Vsak strokovnjak ali pa nestrokovnjak ima svojo... ampak nekega pravega pravila, ki bi res drzalo ni.
Vecina se pokaze sele pri sestih mesecih, ko se mladic malo bolj razvije in nekako tudi ze zelo dobro pokaze svoj karakter (trma, ipd.).
Jaz sicer ne vem ker nisem nek strokovnjak... kar pa se je tako pred kratkim pokazalo.......... :-X
-
Jaz pa svoje pse izbiram na precej hecen način. prvi pogoj je seveda, da mi je mladič všeč, imeti mora lepo gibanje, kolikor se pri mladiču da videti, vseeno mi je, koliko je dominanten, pokazati pa mora vsaj nekaj živahnosti in zanimanja za žogico. Ne sme se bati nekoliko glasnejših zvokov, ampak taglavno, kar lahko zasenči vse ostalo je pa težko opisati - s kužkom se morava ujeti, to je nekaj na ravni intuicije in ne razuma, ampak če tega ni, mladiča ne vzamem.
Tudi ko sem mladičke oddajala, se je včasih prav videlo, kako bodoči lastnik in mladič "klapata". Enkrat se mi je zgodilo, da sem mladega samojeda prodala gospodu, ki mu mladička pravzaprav po vseh kriterijih ne bi smela dati - za nakup se je odločil tako rekoč v hipu, o pasmi pojma ni imel,to bi bil njegov prvi pes sploh, živel je v majhnem stanovanju v bloku, pa še kaj bi se našlo, ampak z mladičem sta se v hipu tako lepo ujela...zadeva se je kljub vsem minusom izredno lepo obnesla.
-
Rosa: vsi smo še mladi in se učimo, nažalost tudi na lastnih napakah ... glavno je da nas le te izučijo in da naslednjič ne naredimo iste napake... drugače pa še enkrat sožalje, enostavno nisi mogla vedeti, noben od nas nebi mogel.
Lp, Črt
-
Jaz mislim da moraš imeti v glavi za kaj psa kupuješ, ali kot pet doga ali kot psa za razstave in vzrejo. Če nisi izkušen v izbiranju kvalitetnega mladiča je nabolje prepustiti nalogo vzreditelju vendar vedno se pozanimajte za mnenje še drugod.
Lahko povem da pri naši pasmi bt, se glava pogleda prvi dan in potem šele čez tri tedne. Tako nekako opisuje znani vzreditelj z Anglije. Tako naj bi se namreč dala ocenit razlika zavitosti glave, čistosti linij, ali so kje kakšne vdolbinice itd. Šele kasneje recimo pri kakšnih 7-8 tednov pa sprobavajo tudi gibanje, karakter, pozo, vidi se močnost kosti....
Pri izbiri vsekakor igra odločilno vlogo karakter psa. Ponavadi se izogibamo nakupu psa ki se drži zase, je plašen, ali pa tudi psov ki so divji. No ja naša je bila pravi vražiček, meni je pa to bilo ravno najbolj všeč, da je bila neustrašna in ponosna.
Zdravje tudi igra veliko vlogo. Pogledamo če ima kakšno vnetje oči, ušes, kakšne kožne bolezni itd.
Jaz osebno ne maram če nekdo zbira psa kar takoj ko se skotijo, največkrat kar po barvi ( pri naši pasmi ). Jaz sem zato da se mladiče rezervira, toliko da veš da eden bo tvoj potem pa pri nevem 3h tednih ali še celo kasneje prideš, jih spoznaš tako da se lahko odločiš tudi na podlagi karakterja, izgleda v živo, da se pogovoriš z vzrediteljem šele kasneje izbereš. Tako da sama priporočam bolj izbiro mladiča malo pred 2. mesecem starosti.
Videla sem že par člankov na to temo, ko bom imela čas jih lahko preprišem.
Lp, Ana
-
Naj vam na kratko opišem še svoje ugotovitve. Ne Valija ne Kinga nisem imela možnosti izbirati v leglu (imam hudičevo srečo, da sta takšna kot sta - vendar sem obakrat verjela izbiri vzreditelja).
Imam pa možnost sedaj, ko ima Vali mladičke sodelovati pri njihovem razvoju in jih opazovati in sem ugotovila, da je šele tam okrog 5. tedna smiselno pogledat mladičke. Prej se še ne pokažejo pravi karakterji (sicer vidiš kdo koga odriva stran od seskov, več pa ne). Sedaj pri 5. tednih, pa je že jasno, kdo bo ena sama milina in pes za crkljanje, kdo je bolj "fighter", kdo je bolj zaspane sorte in se mu bolj malo ljubi sodelovati v aktivnostih ostalih dveh.
Tudi telesni razvoj je bil tak, da, ko so se skotili je bil eden enkrat večji in močnejši od ostalih dveh, čez en teden je bila situacija prav nasprotna. Najmanjša ob kotitvi je sedaj po petih tednih najmočnejša in največja :) ter najživahnejša.
Je pa tudi res, da do 5. tedna sploh ni bil dovoljen ogled mladičkov (pač se nam ne zdi v redu, da jih - med drugim tudi samo "firbci" premetavajo po rokah in vznemirjajo).
No, to so le moje ugotovitve.
LP, Januša
-
Ko sem jaz izbirala psa, sta bila v leglu samo se dva, samcek in samicka, stara ze 3 mesece. Jaz sem hotela samcka.
Pridem pogledat mladicke, takrat je bila doma se ena mladicka, ki je bila sicer ze oddana, samo je cakala na prevoz v Belgijo... vsi psi, stari in mladi, se naguzvajo okoli mene, ki sem sedela na travi, in tam zadremajo... moj bodoci pa gre za vogal in zaspi sam :-[
Se igram z malimi, samcek mi 2x prinese zogico, potem pa se navelica in gre proc.
Ful sem bila v dvomih, kaj naj, ker je samicka zgledala bolj odprta... pa vsa priporocila, izberi psa, ki pride k tebi (ne pa, da gre proc ::))... no v koncni fazi sem vseeno vzela fanta.
Se se zdaj pozna, da je zelooo samostojen. Ni tipicen avstralec, ki bi sledil lastniku se na stranisce - ce ga ze "prisilim", da je v hisi z mano, se nekam uleze in spi, ali pa sedi pred vrati in caka, da gre lahko spet ven na dvorisce; pred kaksnim mesecem smo bili na izletu v Kranjski Gori in se na sprehodu srecali z njegovo "druzino" - in je gospodic gladko odsel z njimi naprej, sem mislila, da bo potem, ko bodo ene 500 m naprej in za ovinkom pogruntal, da me ni, pa ga ni sekiralo in sem ga morala it iskat in dat na vrvico, da mi ni spet pobegnil...
Ampak me ne moti tako zelo. OK valda sem ostala slabo, ko je postavil igro z drugimi psi pred "ljubezen" do lastnice... ampak po eni strani mi cisto pase, da se zna sam zabavat. In da imam na straniscu mir ;)
Ampak pri agilityju in v soli je 100% pozoren name. Mi to kar zadosca.
Kar se odprtosti tice, pa se je izkazalo, da je tudi pri tem ekstremno ne-avstralski, ker o kaksni nezaupljivosti do tujcev ni ne duha ne sluha. Nasprotno. Vsi ljudje so fajn in vse je treba pozdravit in poljubckat. Ampak mi je to tudi bolj vsec kot da bi bil drug ekstrem, popolnoma nezaupljiv.
Je pa tudi res, da ima mali sedaj dobrih 7 mesecev... lahko da bo, ko bo odrasel in zrel, cisto drug karakter.
No, sem samo hotela predstavit izbiro mladica na drug nacin ;)
-
Predvsem je potrebno izbrati vzreditelja, ki odlično pozna karakteristike pasme, ki jo vzreja in, ki ves čas opazuje leglo ter vam NE dovoli, da bi vi sami izbrali mladiča. Predvsem zato, ker po enem dnevu ali več vi, četudi ste že izkušeni, ne poznate odzive mladičev v različnih situacijah. Zato je vedno fino imeti vzreditelja, ki vam bo znal sugerirati kaj in kako, glede na vaše želje in potrebe. In ja, predvsem takega, ki vam ne bo pustil izbirati SAMO po videzu.
Po videzu pa je od pasme do pasme odvisno kdaj se vidi perspektivnost mladiča, tudi največji poznavalci so se že zmotili. Jaz vedno raje počakam nekje do 5/6 tedna vsaj preden se odločim ali je ali ne "zakej" po videzu. Pa še to si upam odločati le pri pasmah, ki jih poznam.
Kot zanimivost naj povem, da vam pri aussiejih (joj a spet okupiramo eno temo:) vkolikor želite mladiča pripeljati iz ZDA, kjer še vedno kupirajo, mladiča, ki mu na morebitno vašo željo pustijo rep (razen, če so čisti NBT), izberejo pri 3 dneh ;)
ps: lilit, Grinko je čisto tipičen extremni aussie hehee, sej veš dve extremnosti sta pri tej pasmi - en primer je recimo tvoj Grin pa tudi Tax, drugi pa Urch in Olivia ;D Pa še vseeno so vsi tipični :P
-
Da bi meni vzreditelj določil kateri mladič je primeren zame, kateri pa ne... NO WAY!
-
Je razlika med SUGERIRATI in DOLOČITI veš ? ;)
ps: med splošnim ljudstvom seveda še vedno vlada popolnoma napačno prepričanje, da je tisti mladič pravi, ki prvi priteče k tebi itd...kako naj se potem takim tako sveto prepričanim v to, razloži, da to sploh ni nujno res in, da recimo ta malček/malčica še zdaleč ni primerna
-
Je razlika med ne dovoli in ne priporoča. Pa tudi tisto o mladiču ki prvi priteče ni čisto napačno - z nekaj rezerve.
-
Ko sem jaz izbirala psa, sta bila v leglu samo se dva, samcek in samicka, stara ze 3 mesece. Jaz sem hotela samcka.
Tudi jaz sem bila v enaki poziciji. :-\
Mi je pa bilo zanimivo - da sta oba "navalila" name in ni bilo neke očitne razlike med njima. In ker sem želela samčka - sem izbrala pač samčka. Zatorej nimam pojma kako se je Astor obnašal v leglu in kako je vse skupaj izgledalo - sicer mi je malo žal, da nisem imela priložnosti videti celega legla, vendar pač tako je naneslo. Nakupa ne obžalujem, kljub temu, da je Astor (karakterno) malce drugačen od tega "kaj naj bi bernski planšar bil". Je veliko bolj hiperaktiven, živahen, nagajiv... A vseeno ima v sebi tisto milino, crkljivost in navezanost na človeško družbo. Torej dejansko polovico karakterja ima bernskega, polovico pa ne ravno. In ravno to mi je všeč pri njemu - kljub temu, da imam zaradi tega malček več težav pri vzgoji ::)
-
ps: med splošnim ljudstvom seveda še vedno vlada popolnoma napačno prepričanje, da je tisti mladič pravi, ki prvi priteče k tebi itd...kako naj se potem takim tako sveto prepričanim v to, razloži, da to sploh ni nujno res in, da recimo ta malček/malčica še zdaleč ni primerna
Pa tudi tisto o mladiču ki prvi priteče ni čisto napačno - z nekaj rezerve.
Mene pa tole zanima...
Če si prav razlagam, mladiček ki te pride prvi pogledat naj ne bi bil nujno primeren zato, ker je ponavadi to najdominantnejši in samostojen mladič. A imam prav? Lanabela, zakaj pa praviš da je to vseeno lahko vredu?
-
Mogoče zato, ker so taki psi tudi zelo radovedni, radovednost pa lahko človek (če zna) obrne v svoj prid .... :-\
-
Ni samo dominantnost, to je radovednost + želja da vzpostavi kontakt, če nam kuža tudi sledi in če se je recimo še pripravljen igrati s ponujenim predmetomje to tudi pripravljenost za sodelovanje. Tudi je to lep znak, da pes ni pretirano plašen. Preveč dominanten pes ne bo samo lepo vzpostavil kontakt ampak bo poskušal grizti roke, hlače, čevlje... kar mu bo prišlo pod zobe. malo večji bo tudi že poskusil izsiljevati... Dominantnost sploh ni negativna lastnost, vendar mora biti bodoči lastnik takega psa sposoben obvladati.
-
nekaj o zdravju mladiča ker ste že vse ostalo povedali, o tem tudi nekaj malenkosti ampak jaz bi še nekaj dopolnila ;):
1. oči morajo biti čiste in jasne brez sledi izcedkov .preveri se tudi pigmentacija roženice in potrebna je pozornost na morebitna znamneja očesnega vnetja
2.notranjest uhljev mora biti rožnata, brez nepijetnega vonja, ušesnega masla ali krastavosti, brez znamenj ušesnih pršic
3.koža ne sme biti mastna ali luskasta, brez ran in oteklin. dlaka mora biti čvrsta, ko psa pobožamo
4.dlesni morajo biti rožnate in brez vonja
5.predel okoli zadka mora biti čist inn suh, ne sme biti sledi driske in izcedkov iz splovil
6.če mladiča dvignemo mora biti črvst in težji kot bi pričakovali
Lp, Špela :-*
-
Naj še dodam: vzeti si je treba čas in mladičke opazovati. Jaz sem zlasti pozorna na gibanje. Napake v konstituciji, okotenosti... lahko najlepše vidimo med gibanjem. Ker mladički niso vedno živahni in pripravljeni za igro, jih je dobro videti večkrat. Če to ni mogoče, je bolje, da zaspanega in lenega mladiča ne vzamemo, čeprav mogoče ni z njim narobe nič drugega kot to, da se je pravkar utrudil in se mu zdaj nič ne ljubi.
Prav tako jaz ne bi vzela arogantnega mladička, ki se zame ne zmeni, še manj pa mladička, ki se boji. Vendar je treba vedeti, da zlasti malo večji mladički, ki že ločijo znane ljudi od neznancev včasih rabijo nekaj več časa, da navežejo stik. Nekaj malega nezaupljivosti ni napaka, vendar jo mora radovednost dokaj hitro premagati.
pa še to, preden mladička vzamemo, preverimo, če se tetovirna številka ujema s številko na rodovniku (ali na potrdilu, da je mladič rodovniški, če rodovnikov slučajno še ni. Ne vem če so zdaj kaj hitrejši, včasih so rodovniki prihajali s precejšnjo zamudo).
V potnem listu, ki ga moramo dobiti zraven, preverimo, če je bil cepljen.
Pri samcu preverimo, če ima že spuščena testisa. Načeloma naj bi jih pri osmih tednih že imeli. Če jih še ni, se z vzrediteljem domenimo kaj in kako, če bo pes kriptorhid.
Zelo natančno se je treba pozanimati, kaj so mladiči jedli, kolikokrat na dan... in se tega jedilnika od začetka tudi držati, čeprav se nam mogoče ne zdi primeren. Spremembe se uvajajo počasi.
-
Da bi meni vzreditelj določil kateri mladič je primeren zame, kateri pa ne... NO WAY!
jaz pa imamnajraje dobrega vzreditelja,ki mu povem kaj hočem in potem upam, da mi ima res namen dati to kar rabim...
Več ko vem, bolj sem obremenjenena pri izbiri in ne morem več zaupati intuiciji, ker me znanje preveč moti >:(
poleg tega je vzreditelj s psički ves čas in vsak dan ter jih zato bolje pozna, kot to lahko storim jaz v nekaj obiskih. Pri barvastih pasmah me zelo "moti" pri izbiri psa barva, saj me potegnejo kakšni vzorci ipd , kar je nebistveno a mi megli realno sliko.
-
Ojla,
deteljica, se podpišem pod tvoj post :)
Tudi jaz najraje izberem takšnega vzreditelja, kateremu 100% zaupam in verjamem, da bo zame izbral najprimernejšega mladička. In še nikoli nad njegovo izbiro nisem bila razočarana. ;)
Lp,
Nati
-
Tisto, kar pri samojedih najbolj pogrešam so barve. Ampak po svoje je pa kar dobro, da glede tega nimam nobene izbire (še tega, koliko bo imel morebiti odrasel pes krem notri pri mladiču ne vidiš). Ko smo še imeli mačke sem bila čisto vsekana na redke barve, ki so ponavadi odločale o izbiri.
Pri izbiri psa pa se skoraj povsem zanesem na intuicijo (no seveda, tisto, kar se da videti z očmi mora tudi biti v redu). Deteljica, pri tebi se to ne obnese, ker imaš drugačne zahteve, potrebuješ vrhunskega psa za delat, jaz pa rabim samo psa, s katerim se dobro ujameva, drugo ni tako pomembno. Nasvet vzreditelja je sicer neprecenljiv, vendar zanesljivo ne bom vzela psa ki mi ga priporoča, če se s tem psom ne ujamem.
-
Lanabela kako pa veš a se ujemaš z nekajtedenskim mladičem? ???
-
Tisto, kar pri samojedih najbolj pogrešam so barve. Ampak po svoje je pa kar dobro, da glede tega nimam nobene izbire (še tega, koliko bo imel morebiti odrasel pes krem notri pri mladiču ne vidiš). Ko smo še imeli mačke sem bila čisto vsekana na redke barve, ki so ponavadi odločale o izbiri.
Pri izbiri psa pa se skoraj povsem zanesem na intuicijo (no seveda, tisto, kar se da videti z očmi mora tudi biti v redu). Deteljica, pri tebi se to ne obnese, ker imaš drugačne zahteve, potrebuješ vrhunskega psa za delat, jaz pa rabim samo psa, s katerim se dobro ujameva, drugo ni tako pomembno. Nasvet vzreditelja je sicer neprecenljiv, vendar zanesljivo ne bom vzela psa ki mi ga priporoča, če se s tem psom ne ujamem.
Saj jaz tudi rabim predvsem psa a katerim se ujamem, oz me nekako fascinira in se vrine pod kožo. Samo nisem sposobna ugotovt pri starosti , ko vzamemo mladča, kateri bo to ???. Mladiči niso ravno moja močna točka. ::)
Imam enega vrhunskega psa po rezultatih s katerim se nikoli nisem ujela, vedno mi je šel po malem na živce in nikoli me ni veselilo z njim trenirat. Amak ta je pač pri meni ostal po spletu okoliščin nimam pa želje, da bi se to še kdaj ponovilo.
Če bi mi bil predlagani pes nesimpatičen, ga najbrž ne bi vzela. Ampak zaenkrat sem najbolj sfalila v primeru, ko vzreditelj ni vedel svetovat in sem morala sama izbirat.
Jaz bi najraje, da mi vzreditelj svetuje ne samo psa , amapk kombinacijo oz leglo.
-
Prvega psa sem totalno sfalila, ker sem šla na načelo, tisti ki pride k tebi je tvoj, kljub temu, da je teroriziral leglo, bil vedno prvi in najbolj vsiljiv.
No, tak je še sedaj.
Psička pa me bolj ni marala, kot marala. Nikoli ni prišla sama do mene, vedno je nekje v kotu sedela (pa niti ne zaradi strahu), ko sem jo prijela v roke me je takooo grdo gledala he he. Nikoli ne bom pozabila dne, ko sem jo vzela domov in med vožnjo jo je mama držala v naročju, psica pa je delala take grde face, da sem bila prav skeptična. Pa da ne bo pomote, leglo sem "miljonkrat" obiskala in me je poznala. Med obiskom sem jo vedno dvignila k glavi in ji dala lupčka na noska in sem bila zadnjič prav presenečena, ko je po dveh letih točno vedela kaj bom naredila, ko sem jo dvignila. Tokrat sem dobila vsaj lupčka nazaj :P
Pri zadnjem obisku sem vzrediteljici rekla, da me psica ne mara in mogoče mi pač hoče povedati, da nisem prava zanjo, pa se je smejala in rekla naj ne govorim neumnosti. No izkazalo se je, da ne bi mogla imeti bolj prav :)
-
Prvega psa sem totalno sfalila, ker sem šla na načelo, tisti ki pride k tebi je tvoj, kljub temu, da je teroriziral leglo, bil vedno prvi in najbolj vsiljiv.
No, tak je še sedaj.
Psička pa me bolj ni marala, kot marala. Nikoli ni prišla sama do mene, vedno je nekje v kotu sedela (pa niti ne zaradi strahu), ko sem jo prijela v roke me je takooo grdo gledala he he. Nikoli ne bom pozabila dne, ko sem jo vzela domov in med vožnjo jo je mama držala v naročju, psica pa je delala take grde face, da sem bila prav skeptična. Pa da ne bo pomote, leglo sem "miljonkrat" obiskala in me je poznala. Med obiskom sem jo vedno dvignila k glavi in ji dala lupčka na noska in sem bila zadnjič prav presenečena, ko je po dveh letih točno vedela kaj bom naredila, ko sem jo dvignila. Tokrat sem dobila vsaj lupčka nazaj :P
Pri zadnjem obisku sem vzrediteljici rekla, da me psica ne mara in mogoče mi pač hoče povedati, da nisem prava zanjo, pa se je smejala in rekla naj ne govorim neumnosti. No izkazalo se je, da ne bi mogla imeti bolj prav :)
En velik vzreditelj delovnih borderjev je rekel glede izbire psa po sistemu kateri prvi do tebe takole:
"Pravijo, da je naboljši pes , ki pride takoj h kupcu. No meni se nasprotno zdi, da je psiček , ki se drži bolj rezervirano edini dovolj inteligneten, da je opazil , da sem tujec " ;D
-
Sirtaki: nič ne vem, zato pa pravim, da gre za intuicijo. Vendar se dozdaj nisem zmotila, žal tudi ne takrat, kadar sem delala v nasprotju z "občutkom".
"Pravijo, da je naboljši pes , ki pride takoj h kupcu. No meni se nasprotno zdi, da je psiček , ki se drži bolj rezervirano edini dovolj inteligneten, da je opazil , da sem tujec "
Odvisno od starosti. Mladi samojedi niso pretirano zaupljivi do tujcev, vendar načeloma vsi lezejo k vsakemu, ki se jim približa, mu odvezujejo šnirce in podobne zadeve - nekje do 7 tedna največ. Potem pa konec. Začnejo ločevati ljudi. Eni so jim všeč takoj, pri drugih je pa potrebno kar nekaj časa da vzpostavijo kontakt. S tem ni nič narobe. Problem pa nastane, če mladič nekega človeka popolnoma odklanja. Pri goldnih tega nisem nikoli doživela, pri samojedih pa, in to ne tako redko.
-
Torej, kot boste verjetno opazili sem nova na forumu. Zdaj sem že kar precej prebrala in sem se ustavila na tej temi. Torej...jaz si kupujem Shih Tzuja in problem je naslednji. Vedno ko grem gledat maldičke (čeprav psička mislim kupiti šele avgusta) je zgodba enaka. Vsi se takoj, ko stopim v njihovo bližino, nagužvajo okoli mene in me dobesedno okupirajo. Torej pri meni ne velja naj izberem prvega (nimam denarja za vse:)) Zato mi bo verjetno pri izbiri mogel pomagati oz. o nakupu svetovati kar rejec... Kaj pa ostali priporočate?
Urška
-
Lilit, pravilna izbira! He he he. 8) :D
No jaz pa nisem sploh izbirala in ko sem prišla na obisk sploh nisem imela namena vzeti psičke, ampak samo spoznati pasmo pa je pol naneslo, da je prišla k meni. Poti v življenju se hitro sproti spreminjajo.
Na začetku me še pogledat ni hotela. Zdaj pa ko je je pri meni že dobra dva meseca pa ugotavljam, da imava s psičko ogromno skupnih točk in lahko rečem tudi, da imava zelo podoben karakter in se super ujameva. K meni je prišla s sedmimi meseci in se prej kazala v zelo drugačni luči, kot se je potem izkazalo. ;)
-
Ko bo zadeva aktualna in bo leglo že na svetu in primerno za oglede, naj ti takrat, ko se boš odločala, rejec iz legla izloči samo tiste mladičke, ki pridejo zate v poštev. (glede na spol in glede n to, kateri so sploh še za oddat). Te potem nesite v drug prostor ali pa ven na travo, vzemi si čas in jih opazuj, zakotali kašno žogico in opazuj, kaj bo kakšen naredil, se poskusi poigrati z njimi s kašno cufo, v igri vsakega posebej obrni na hrbet in opatzuj kaj bo naredil, kako reagira ča ga dvigneš in kako, če nekaj zaropota ali narediš nepričakovan gib. Pa še kaj se lahko spomniš, potem pa izberi tistega, ki ti je glede na vedenje najbolj všeč. Seveda se moraš prej točno zmeniti kdaj boš prišla, da ne bodo mladički ravno lepo nažrti in utrujeni.
+1
-
Kako bi jaz izbrala psa iz legla? Ok, sama ga še nisem ampak ga verjetno kmalu (če je 2 leti kmalu :P ) bom.
Najprej bi seveda spremljala mladičke po slikicah in seveda tudi bi vprašala vzreditelja, kakšni so po karakterju. Nekajkrat bi jih obiskala pa to, pa preverila tudi, kdo je bolj boječ, kdo raje spi kot skače in bi na podlagi tega izbrala enega, pa čeprav je to težko. :)
No, približno tako :)
Lp,
Suns.
+1
-
jaz pa moram priznati da smo vedno imeli kar pestro pri izbiri psa 8) spolnem se da ko smo kupili pred dobrimi 7leti landseerja je vse skupaj zgledalo takole:moj dedi pride enega dne domov in pove da je nasel "ful vlke pse" crnobele barve in da ga gre jutri kupit.jaz in moja teta sma bile ful skepticne ker ni vedel ne za katero pasmo gre niti kaj druga..,.no,pa smo res sli k vzrediteljici pogledat te "ful vlke pse" in ko smo prisli tja sta bila na izbiro se pes in psicka(poleg teh dveh pa je bilo tam se mamica in pa se 4 druge psicke)in takrat so nam cisto vsi psi(tako mladicka kot velike babe)posvecal isto veliko pozornosti.in ker je moj dedi hotel imeti psa smo se pac odlocili za psa in vzrediteljica nam je takrat rekla da je najsibkejsi bil v leglu in najman perspektiven ampak ko ga je spet videla po enem letu na pikniku je izjavila da ji je zal da ga je prodala.no za drugega psa smo se po odlocili nekako tako:spet moj dedi(kot vedno ;D)jaz in moj fant se peljemo proti mariborskem zavetiscu je bomo nasli kaj primernega za nas.in res tisti mozakar ki je bil tam nam je pokazal mladice mesance med dobermanom in se necem(glede tega da so bili pri 3tednih odvzeti od matere in v kaksnem "zabojniku" so jih imeli niti ne bom zgubljala besed! >:(!)uglavno k nam je takoj pritekel edini samcek poleg 2psick in hotel v narocje in seveda moj dedi in fant takoj,kot prava poznavalca ;), da bomo tega vzeli in res smo ga.in ta mali psicek je vsak dan rasto in bil vedno bolj dominanten(NIKOLI AGRESIVEN!) in vedno ga je zanimalo vse razen ljudi tako da smo imeli v pasji soli kar nekaj problemov z njim ampak sedaj pri enem letu in pol se je stanje nekako umirilo in se je pocasi navezal(ce se lahko tako izrazim) na mojega dedija.sama se sedaj ko sma se z fantom preselila na svoje odlocam za nakup civave in sem se odlocila da bom vzrediteljici povedala svoje zelje glede novega druzinskega clana in se potem skupaj z njo odlocila za najprimernejsega mladica ;)
-
Sama imam pa tale izkušnje pri mojih kužkih. Mojega malinkota mi je vzrediteljica Nuško Sergo prepustila, da si ga sama izberem. Ko sem jih opazovala trikrat v leglu, sem se zaljubila v simpatičnega svetlega malinkota. A ko sem ga želela tisti dan prevzeti, mu je dan prej njena dobermanka, ki je tudi takrat imela leglo v sosednem boksu strla lobanjo in je bilo mojih sanj konec. OK, sem izbirala drugega. Takoj mi je padel v oči najbolj dominanten samec. Takoj je bil pri meni, potem je na drugo stran dala malo hrane in so mladiči zdirkali tja, on se je še kar crkljal pri meni. Ko je pa skapiral, kaj se dogaja na drugem koncu, je po vseh priplezal do hrane. Povedala sem ji, da želim delovnega psa za IPO tekme in mi je rekla, da je ta precej dominanten in mi ga da, če me prej vidi, kako je z mojo avtoriteto. Dala mi je njegovo mamo, me poslala da ji pokažem nekaj vaj poslušnosti in ko me je videla, je rekla, da mi ga da. In sem bila strašno zadovoljna. Sicer je bil res precej dominanten samec, vsake toliko sva si morala razjasniti, kdo je šef, sicer pa je bil res moj kuža, ki ga še sedaj neizmerno pogrešam.
Potem sem se odločila za MTje. Izbrala vzrediteljico, ki ima napisano, da imajo njeni psi same šampionate in ker sem iskala vzrejno psico za razstave, se mi je to zdela dobra referenca. Prosila sem jo, če mi da tudi tako, ki bo primerna za agiliti. Pa me je vprašala, kakšne lastnosti mora imeti. Sem ji napisala in nekaj tednov kasneje sem prišla po mojo Bony. Ko mi jo je dala v roke, je tako zacvilila, kot bi jo klala. Sem šla čisto povožena z njo domov in se tolažila, da ima pač šibkejši karakter. Jok, Bony se je vsega bala in šele malinko Rex je bil njena druga polovica samozavesti. Ogromno sem se ukvarjala z njeno socializacijo, a velike korake naprej je naredila šele po smrti Rexa, ko je pol leta žalovala in bila čisto povožena, potem pa se je začela osamosvajati in se postavljati na lastne noge.
In kako sama oddajam mladičke bodočim vzrediteljem. Preden sem imela prvo leglo, sem obiskala 7 dobrih vzrediteljev, pri tolikih iz tujine pa sem se po netu zanimala, kako razvrščajo mladičke, kako jih izbirajo, kako se vidi razstavni, kako delovni potencial, kako se pravilno socializira mladičke in kateremu človeku bo kateri mladiček najbolj ustrezal. In tako sem zbrala vrsto izkušenj, še več pa literature, testov in nekateri so mi tudi stali ob strani ter mi konkretno svetovali, ko sem imela prvo leglo, mi pomagali, ko sem delala prva opazovanja in teste z mladički, se učila pravilne socializacije. Letos smo imeli tretje leglo in moram priznati, da se vsako leto ogromno naučim ter še izboljšam delo z mladički. Ko izberem najbolj perspektivne lastnike, glede na lastnosti in značaj psa sama razporedim, komu bi kateri mladiček najbolje ustrezal. In ko pridejo na obisk, jim svoj predlog povem. Vsakemu povem, kako je pes reagiral med socializacijo, kaj so pokazali testi značaja, kakšen potencial vidim v njem, kakšne težave predvidevam itd. Predlagam, ne določim. Najprej v leglu izberem najbolj perspektivne za razstave in vzrejo, potem tiste, ki kažejo talent za pasje športe, predvsem agiliti. Potem pregledam želje bodočih lastnikov, ki so jih napisali pri rezervaciji mladičkov in jih razporedim. Seveda so to predlogi, kocka pade ob ogledu mladičkov tik pred odhodom. Takrat, pred tetoviranjem si lahko izberejo še rodovniško ime. In ko pride dan odhoda, vsak vzame svojega mladička in to je to. Sama imam načelo, da vzreditelj daleč najbolje pozna mladičke, saj z njimi vsak dan preživlja dosti časa. Npr. sama sem od 5 tedna dalje z vsakim mladičkom dvakrat dnevno preživela pol ure in ga poskušala takrat čim bolje spoznati, videti, če se česa boji (ponavadi prometa, morda kakšne živali, otrok, kakšnega glasnega zvoka, poka, vsak drugi dan sem vsakega peljala z avtom, da sem jih učila mirno ležati med vožnjo, da ne rečem, da je navajanje na čistočo že v leglu. Skratka, ko smo bili z bodočimi lastniki pred izbiro, sem jim sama mladička predlagala in povedala, zakaj se mi zdi ravno tisti mladiček zanje najbolj primeren. Če so spraševali še o kakšnem drugem, sem mu povedala še zanj. A skoraj vsi so se odločili za predlaganega mladička in so po njihovih besedah z izbiro tudi zadovoljni.
Je pa res, najprej se moraš prepričati, da gre res za dobrega vzreditelja, da zelo dobro pozna pasmo, da ve, kako se z mladički dela, da pozna vsaj osnovno socializacijo in igre že v leglu, pa seveda kakšen test, s katerim lažje oceni značaj mladička ali njegove morebitne strahove in nanje opozori lastnike. Če pa vsega tega vzreditelj ne ve, npr., da je šele začel z vzrejo, se pa splača tudi bodočim lastnikom malo presrfati net in morda s seboj pripeljati kakšnega izkušenega vzreditelja, da mu le ta pomaga pri izbiri.
-
Naj še jaz povem, kako sem prvič in kako drugič izbrala psa iz legla.
Ko sem izbirala psa (Snoopy-a), sva šla z očijem pogledat leglo, malo sem jih opazovala potem pa počepnila k njim in čakala kdo se bo prvi opogumil in tisti je šel z mano domov ;) Še zdaj pravim, da je Snoopy popoln pes :P
Zdaj ko sem šla po Dino sem že vedela, da naj bi šla parkrat pogledat leglo, samo odločitev o nakupu še enega psa je padla tako iz nenada, da na žalost ni bilo časa za to. Ko sem kontaktirala vzreditelja je povedal, da lako pridem po psičko že kar takoj, dokler so v leglu vse tri psičke-da bom imela izbiro. In sva šla ;D Zelo dolgo sem jih opazovala in se nisem in nisem mogla odločiti. Zgledalo pa je nekako takole, prva psička je spala in jo moj obisk sploh ni zanimal, druga je bila nekoliko boječa in manjša od sestric, tretja pa je bila zelo pogumna in je takoj prišla k meni, čeprav se ni dala veliko motiti. Prišla je k meni me povohala, polizala in spet odšla malo naokrog, vmes se je malo poigrala in ponagajala bratcu, spet prišla k meni...z vzrediteljem sva se pogovarjala o tem kakšne namene imam s psičko in potem mi je tudi on predlagal, da bo moja izbira kar prava :) tako da imam zdaj doma lepo in zelo pametno psičko, ki je najprej previdna in malo nalaja vsakogar, ki ga ne pozna, potem ko vidi, da je vse ok pa prijazna in crkljiva :)
-
kaj pa ko ni možnosti prej iti samo na obisk? recimo, ko je psarna kar precej oddaljena in je v drugi državi?
verjetno je najbolje, da prepustimo izbiro vzreditelju?--seveda najprej opišemo svoj način življenja, za kaj nameravamo imeti psa (agility, samo za na kavč itd.) in kakšnega psa bi si želeli (energičnega, radovednega, malo manj radovednega, lenega...) ?
-
Ja če imaš to srečo (ali pa ne, jaz niti ne vem če bi kaj dosti izbirala, tudi če bi imela to možnost), da lahko izbiraš!
V mojem primeru, ko sem odšla po prvega psa je bil še edini samček, ki je ostal, tako da izbira je odpadla (sem pa dobila krasnega psa). Pri drugem leglu pa je bil edini samček, tako da izbira zopet ni bila možna (pes je sicer mamlo bolj plašen, ampak še vedno zelo ubogljiv in navezan na vse v stanovanju). Tako da mislim, da je v končni fazi najbolj pomembna vzgoja doma, pa ni važno kakšen je pes v leglu!
To je pa seveda samo moje mnenje!
-
MI pa smo imeli kar veliko izbiro. V leglu je bilo kar 11 belih kepic, 6 jih je bilo še prostih. Tako nem jih je vzreditelj tistih 6 dal v poseben box, kjer smo jih malo opazovali in nakoncu enega izbrali. Spol takrat ni bil pomemben, saj mi ni bilo tako važno, ali je samček ali samička.
Izbrali smo največjega mladička, ki je bil niti ne najbolj razigran, je bil pa (vsaj zame) nekaj posebnega. Potem ko smo ga izbrali, nam ga je vzreditelj dal da smo se še sami malo bolj spoznali z njo (ja , takrat smo ugotovili da je ta medvedek psička :D) potem nam jo je malo s strokovnega stališča opisal, povedal da je ubistvu neke vrste tiha voda, saj se najprej drži malo v ozadju, potem ko je z drugimi pa je kar "lidrka" in precej egoistična, pa tudi brihtna in hitro ugotovi kaj je treba nardit da bo imela od stvari največ koristi (seveda zase) . Ampak kaj čmo, nam je bla prav taka kot je iun smo jo čez 14 dni že imeli doma :D :D
-
Jest sme šla parkat na obiskt preden sem moj odpeljala domov...Sicer sem se določila sama, ampak se vseeno prosila vzrediteljico, da mi pove, ker bi bila bolj meni ustrezna...Nak oncu se se odločila, da bom jo poslušala in sem se odločila za tisto psičko, ki je ona rekla,da bi bila bolj zame( ji je mami že na drugam obisku rekla, da bi raje malo bolj umirjenega, če slučajno na njej pristane) Sem zelo vesela da em se odločila za izbiro, ki jo je ona izbrala, ker je Bebi super! Najboljša beyba ::) ;)
Leiah mislim, da je tudi pomembno kakpen je pes že v leglu oz. da vidiš kakšpen karakter ima, da vidiš, če ti bo ustrezal...je pa seveda tudi zelo zelo pomembna domača vzgoja ::)
-
Seveda je pomembno kakšen je pes že v leglu, samo pri manjših pasmah, kjer je mladičev ponavadi zelo malo, se zelo težko zanašaš na karakter, ker pač vzameš tisto kar je na voljo (če seveda želiš psa takoj in nimaš namena čakati še kako leto na leglo iste pasme). Pri velikih bolj številčnejših leglih bi pa verjetno tudi sama izbirala.
-
Jz tudi mislim, da je pomembno kakšen je pes v leglu, kako se obnaša do drugih itd. Ravno zaj kupujem psa in imam srečo, da imam dobro vzrediteljico. Pri psičkovih 3 tednih sem šla tje. To je bilo včeraj :D So še pravi mladički se komaj postavijo na noge in so le v kotitvenem zboju. Pa sem sedela tam in jih gledala...Potem so se zbudili. Vzela sem enega (tistega ki ga bom najbrž kupila) v roke in ga božala. Privil se je k meni in me poskušal grizti. Je še brez zobkov, tako da to ni pomembno. Zgledalo je, da je poleg mame, glavni v leglu. Takoj se mi je prikupil. Najbrž ga bomo kupili. Zdaj ko ravno kupujem psa, sem vam pač opisala mojo izkušnjo... Seveda pa je veliko ovisno od vzgoje.
-
Mam enako mnenje kot Tixy. Da je pomembno kakšen je pes v leglu. Če ti npr.želiš bolj poskočnega in bolj takega dominantnega psa, potem moraš gledati kako se ta obnaša pri vzrediteljici in do bratcec in sestric. Če je bolj miren in plašen, potem ravno ne boš vzel tistega, ki je ravno nasprotje tebe ;) Gledati moraš tudi svoj značaj in poskusiš tvoj in psičkov značaj približati :)
Tixy, hehe tudi jaz ravno kupujem psa in imam tudi sreču, da je dobra vzrediteljica. ;)
lp
-
Pomembno je tudi da te vzreditelj povpraša po tvojem značaju, načinu življenja in ti po teh "kriterijih" sam priporoča katerega mladička vzeti. Moraš vedeti za kaj bi rad imel psa. Če hočeš npr. psa za agility, izbereš najbolj aktivnega psa v leglu. Če hočeš bolj mirnega, družinskega psa pač bolj mirnega mladička.
Drugače se strinjam z Tixy in *star*.
-
Ja..in kakšnega boš kupila *star*? Katere pasme? No, to je malo iz teme. =D
V soboto gremo spet k vzrediteljici, pa bom povedala kakšni bodo..
Drugače pa se strinjam s *star* in Alyo.
LP
-
Ja..in kakšnega boš kupila *star*? Katere pasme?
Sem ti poslala na ZS, da ne bomo smetili teme ;)
lp
-
Jaz imam pa tak krompir, da sem si izbrala psa, ki je deloval najbolj smešno - vsi mladiči so se igrali, on je pa sedel in deloval, kot da filozofira ... ;D Potem, ko je pogruntal, da se strinja z grškimi misleci se je šel pa še on malo igrat. ;D
Ta njegova razmišljujoča faca je bila kriva, da sem se v sekundi odločila zanj. Ni mi žal, ma nekaj napak, najbolj se mi pa dopade, ker se mi je totalno prilagodil - včasih se mi zdi, da sva kar istega karakterja.
Še posebno se mi dopade, ker rad zjutraj poleži. Dokler spim jaz bo z veseljem še on!
Mislim, da če nimaš možnosti pogledati celotnega legla v živo in tako izbrati mladiča, je najbolje, da ti ga predlaga oz. izbere vzreditelj - samo tukaj bi jaz poskušala najti res dobrega in zaupanja vrednega vzreditelja, ki ti ne bi podturil kar enega psa, ampak bi ti dal psa, ki bi ustrezal tako tebi kot ti njemu.
-
Hei.
Jaz sem pa očitno imela napačno predstavo.. Za Diamonda, deloval je najbolj močen, avtoriteten, dominanten..pa smo se vseeno zalubli vanga. Zdaj pa so ostali postali odločnejši, močnejši in bolj taki.. =)
Prvi obisk-dominanten
Drugi obisk (včeraj)-miren, cartljiv..
No zmotila sem se, pa je še vedno super pes!
-
Kako izbrati ime za rodovniškega psa, oziroma če je vsako leto na drugo črko na katero je letos. Hvala!
-
Uradno ime rodovniškemu psu da vzreditelj, ti ga lahko kličeš, kot želiš.
Črka ni več vnaprej določena. Predpisano je samo, da morajo imeti vsi mladiči iz legla ime na isto črko.
-
Kako izbrati psa? Udariš v škatlo in tisti ki se skrijejo v kot, odpadejo, tisti ki postavi na tacke in gleda tisti je je pravi 8)
-
In če bi bila jaz vzreditelj, bi ti po hitrem postopku letel(a) čez prah in od mene ne bi dobil(a) mladiča, ker pri meni ne bo nihče po "škatli tolkel".
-
Udariš samo da narediš hrup oz. vidiš kateri so plašni in kateri ne! ne pa dejansko udarati psa.
-
Kaj je narobe če udariš po škatli? Da je nekdo zaščitniško do psa je razumljivo, ampak do škatle??? To presega že vse meje. Moj kolega dela v psihiatrični bolnišnici v Begunjah, ga bom vprašal če si primerna kandidatkinja oz. če imajo še kaj prostih postelj
-
Infinity, malo se pomiri ::)
-
Meni je pa bilo popolnoma vseeno katerega mladička bom dobila.
Grom je bil pravzaprav najbolj zase in niti ni kazal prevelikega zanimanja- po nekem času je sicer prišel in pogledal kaj se dogaja sicer pa se je držal bolj zase in maltretiral ostale mladičke :)
Tudi, ko sem ga prišla iskat, me je sicer prišel povohat, potem pa opa-cupa naprej raziskovat >:D
Ampak mi je bil pa najlepši in mi je še vedno- pa tudi njegov karakter presega vsa moja pričakovanja ;)
-
Najprej je treba vedet za kaj sploh bomo imeli psa in kakšen karekter smo mi, na to pa ni tako težko ;)
Če imamo psa "samo" za spremjevalca tudi malo občutljivejši mladič ni nič kaj posebnega, se temu pač prilagodimo. Saj se da z malo truda to zelo elegantno preseči. Če se pa vzame za kako delo pa je treba vedet ali se pes boji recimo močnih zvokov ali česa drugega in če tega vzreditelj ne ve je treba mladička tudi malo potipat v to smer. Seveda starosti primerno...
-
Infinity, zaradi mene lahko po škatlah tolčeš kolikor hočeš. Do njih nisem prav nič zaščitniška. Noben "strokovnjak" tvojega kova pa nima kaj zganjat tako "znanstven" hrup pri mladičih. To znanost nesi kam drugam. Pa posteljo v umobolnici si tudi prihrani. Mogoče jo boš še kdaj potreboval.
Andreja, se strinjam s tabo, toda vzreditelj bi moral zelo dobro vedeti kako in kaj, če ne ve, ne kupujete mladiča pri pravi osebi. Prva referenca je vzreditelj in kakršnokoli "testiranje" se izvaja z njegovim dovoljenjem in nadzorovano, ne pa da se "po škatlah tolče", kot je napisal Infinity.
-
Absolutno!
-
Jaz prisegam na čisto drugo metodo. Prvo in najpomembnejše se mi zdi, da pride do ujemanja - ne vem kako bi rekel. Kemija. Če se z našo psičko ne bi ujel, jo zanesljivo ne bi pripeljali domov. Pred nami so dolga leta skupnega življenja in če se ne ujamemo......ne vem kako bi to izgledalo.
No ja, saj ne rečem značaj pa karakter - vse to je v bistvu že zajeto. Dva neprimerna karakterja se pač ne prenašata in ni možnosti, da pride do ujemanja že na prvem srečanju. Z Deli je bilo tako, da se mi je v naročju popolnoma umirila, malo podrmala in se vsakih nekaj minut povzpela, me polizala po obrazu, pogrizljala roko, pa spet nazaj lenarit. Že v prvih trenutkih, ko sva se videla sva bila oba čisto sproščena. Za mene je to to.
-
Mene pa samo neki zanima.
Ko sem prišla gledat psičke sem vzela mojo v naročje in me je sama od sebe začela lizat.... in pa sedaj ko je stara že skoraj 7tednov je prišla do moje roke. Ali to pomeni, da naj njo vzamem?
A ja pa še nekaj do čim druge dva nista tako mirna v mojem naročju in me nista lizala tako kot ona...
-
jst sem tudi svoji izbiro zaupala vzreditelju - in mi nikakor ni žal. povedala sem kaj želim, in jo predvsem pes, ki ne bo niti izrazito dominanten ,niti pretirano plašen. z njegovo izbiro sem več kot zadovoljna: imam maltežanko, ki se ne boji ničesar, ne laja iz strahu na vsako stvar ki se premakne, niti na butaste lajajoče cucke, samozavestna, ljubeča, tudi drugih psov se ne boji, pa vendar scrkljana do amena.
za to sem se odločila predvsem, ker je vzreditelj zeeelooo dallleeeeeč. mi smo na primorskem ,vzreditelj pa na madžarsko-slovaški meji, in ni nilo variante, da bi hodila par krat gledat mladičke
-
Tudi jaz sem zaupala vzrediteljici. Mladičke sem šla 3x pogledat in veliko sva se pogovarjali, preden sem prišla četrtič in si ga odnesla domov. Popolnoma ustreza mojemu karakterju in načinu življenja. Je bila pa tudi že kemija med nama od vsega začetka. Kot bi mali vedel, da bo enkrat res moj. ;)
-
Jaz mogoče dobim psa pa mislim da ko bom šla k vzreditelju oz.lastniku mladičkov bom malo upoštevala njegov/njen nasvet če se mi bo zdel vzreditelj pač poznavalec sicer npr. da bi prišla in rekla "kateri je zame?"tega ne bi naredila bi že gledala zunanjost saj se tudi strinjam da najbrž ti ni fino če imaš psa ki ti je grd(čeprav bi bilo to težko pri meni ker so mi skoraj vsi psi lepi :))ampak seveda je treba gledati tudi karakter,s katerim psom se najboljh ujameta...
LP, Anja :-*
-
Že res da je dobro da greš vsak dan k njemu in to sam če si nevemkako proč ne moreš ravno vsak dan.Pa potem se mladič težje naveže nate?
-
...bom malo upoštevala njegov/njen nasvet če se mi bo zdel vzreditelj pač poznavalec...
Hja, če ni poznavalec, potem tudi ne more biti kaj prida vzreditelj :-\
-
obrni izbranega psička na hrbet in ga pobožaj. če se ne bo upiral potem pomeni da bo lažje učljiv in crtljiv. če se bo upiral in grizel pomeni, da bo ko bo zrasel poskušal biti dominanten do lastnika in ga bo težje učiti.
(to bolj velja za psičke iz zavetišč)
-
Kaj točno naj bi tu veljalo za pse iz zavetišč?
-
s psički so nekoč slabo ravnali in lahko da bodo pridobljeni strah obdržlali. to s hrbtom naj bi bolj veljalo za psičke iz zavetišč.
-
ne za VSE pse. ponavadi se to delali s psički, ki majo pod štiri mesece.
-
s psički so nekoč slabo ravnali in lahko da bodo pridobljeni strah obdržlali. to s hrbtom naj bi bolj veljalo za psičke iz zavetišč.
Kaj točno bi torej ugotovila pri prestrašenem psu oz. pri psu s slabimi izkušnjami?
To, da se boji, da ga je groza?
Kaj ima to veze z ocenjevanjem dominance?
-
psa bi težje učili. če tak pes pride v roke neizkušenemu lastniku, lahko postane dominanten in napadalen. psiček se mora z lastnikom "ujemati". zato pa pride do napadov na ljudi in druge živali.
-
A tako...
-
jap.
-
Bom naslednjič pozorna ::)
-
Psa iz zavetišča bi težje učil, če je j$%#veter, po domače rečeno. če ga ne zanima igrača(cufa, žoga, storž, povodec...) niti hrana in bi samo vohal po tleh, brigalo bi ga kdo je na drugem koncu štrika. ;D Po mojem mnenju. Pa š tukaj se s trudom in izvirnostjo da prebiti led.
Rolanje odraslih psov na hrbet-odsvetujem, močno.
-
Jaz odsvetujem tudi rolanje na hrbet mladiča, razeč, če ga hočeš prestrašit. V bistvu ima mladič vsekakor pravico, da se upira. Tudi jaz bi se. Druga opcija je, da otrpne ... od strahu, seveda. To pa ničemer ne služi pri izbiranju mladiča.
-
Zakaj pa bi se ob zarolanju na hrbet mladič prestrašil oz. celo otrpnil od strahu? ???
-
Mi testiramo - ampak to naredi testor ob prisotnosti vzreditelja, ki ve za kaj gre, nikakor ne bodoči lastniki ali kdorkoli.
Eden od poskusov ( 10 jih je) je tudi zgoraj opisan - pri tem gre za testiranje delovnih pasem - pri tem gre za ugotovitev dominance ali submisivnosti v stresni situaciji -za pričakovano reakcijo pri kasnejši starosti in ob tem za pričakovan odziv pri delu.
Jaz dobivam v kasnejših letih čimveč povratnih informacij.
Sama imam zdaj test posebno prilagojen za mojo pasmo in preizkušen v dolgih letih.
Mladič se ne prestraši, če je test pravilno narejen - odreagira pač glede na karakter, kar se oceni od 1-5 in pove marsikaj.
-
Mi testiramo - ampak to naredi testor ob prisotnosti vzreditelja, ki ve za kaj gre, nikakor ne bodoči lastniki ali kdorkoli.
Eden od poskusov ( 10 jih je) je tudi zgoraj opisan - pri tem gre za testiranje delovnih pasem - pri tem gre za ugotovitev dominance ali submisivnosti v stresni situaciji -za pričakovano reakcijo pri kasnejši starosti in ob tem za pričakovan odziv pri delu.
Jaz dobivam v kasnejših letih čimveč povratnih informacij.
Sama imam zdaj test posebno prilagojen za mojo pasmo in preizkušen v dolgih letih.
Mladič se ne prestraši, če je test pravilno narejen - odreagira pač glede na karakter, kar se oceni od 1-5 in pove marsikaj.
To mi je pa zelo zanimivo. In kako se npr. pokažejo razlike? Kaj kateri naredi?...
-
Mladič se ne prestraši, če je test pravilno narejen - odreagira pač glede na karakter, kar se oceni od 1-5 in pove marsikaj.
Tako je. Velika večina samozvanih ljudskih "strokovnjakov" pa tega ne zna.
-
kadar izbiram mladiča za sebe, ga vedno (med igro) obrnem na hrbet. Bolj ko se upira in bolj ko se razjezi zaradi te žalitve, bolj mi je všeč. Kdor želi mirnega in podredljivega psa, bo pa vzel takega, ki se mirno in brez strahu pusti obrniti na hrbet. Mladiča, ki otrpne od strahu, če se ga obrne okrog se pa načeloma ne jemlje (razen če ti je vseeno in znaš delati s takimi psi)
Nima pa to prav nobene zveze z zavetiškimi psi - dela se izključno z mladiči, za starejše obstajajo drugačni testi.
-
kadar izbiram mladiča za sebe, ga vedno (med igro) obrnem na hrbet. Bolj ko se upira in bolj ko se razjezi zaradi te žalitve, bolj mi je všeč.
Ključen podatek - med igro! ;) In prav nič ne dvomim, da ti to narediš pravilno.
In ja, tudi jaz bi vzela tistega, ki bi se repenčil. >:D
-
Jaz bi pa rada stabilnega psa, samozavestnega, ampak definitivno ne dominantnega in še manj čisto podredljivega / prestrašenega. Če recimo vzreditelj ne zna svetovat ali nima dovolj "prebranih", kako naj bi to ugotovila? Obračala jih seveda ne bi, ker ne znam. Nekaj sicer vidiš, ampak ponavadi nisi cele dneve tam in jih gledaš. Bi pa raje videla, da vzreditelj (če je res pravi) to loči, se mi zdi pomembno. Kot sem napisala, nekaj občutka in daru opazovanja imam, odnos v leglu se tudi vidi, ampak potem, ko je sam, je lahko tudi drugače...
-
Mladiče testiramo pri določeni starosti, ne prej, ne kasneje - v tujem okolju, brez mame, bartov, sester, ta, ki testira mora biti zanje tujec.
Še vsi so taki, kot so se pokazali na testu in ob tem bodoči lastnik lahko določene stvari z vzgojo korigira in dela več na določeni socializaciji.
Sama mladiče opazujem ves čas in začnem s stumulacijo pri 5 dnevu in potem tako naprej, kar se dela.
Test in moja opažanja so ključna pri izbiri kam kateri mladič - seveda gre za to, kaj bo bodoči lastnik s psom počel.
-
Aha, razumem. Ne gre potem le za opazovanje mladičev v leglu in do ljudi, ki ga obdajajo, ampak na samem in vse tuje.
Jaz bi tudi raje videla, da vzreditelj pomaga izbrati ali predlagati, svetovati. Določiti morda niti ne toliko, ker mora biti tudi "kemija", če se tako izrazim. Če je veliko leglo, je morda malo več primerne izbire.
-
saj ni treba delat ne vem kakšnega testa po regelcu. Tudi ni treba da jih vsak dan vidiš. Samo tak čas moraš priti, da niso ravno po kosilu in vsi utrujeni. jaz jih najraje vidim najprej v skupini skupaj z mamo. in jih opazuješ med igro. Vidiš kateri ima več energije, kateri si več upa, kateri je bolj radoveden... Za tvoje potrebe iščeš nekaj v sredini: ne največjega bulija in ne tistega čisto spodaj.
Potem opazuješ tiste mladiče, ki pridejo v poštev, po enega, lahko jih je tudi par skupaj. brez mame. Počepneš in jih pokličeš, da vidiš, koliko si jim sploh zanimiva. zakotališ igračko - labradorčki bi morali vsi po žogico, zate bi bil idealen tak, ki z žogico ne beži od tebe, ampak pride nazaj. Ni ga treba obračati okrog, dovolj je, da ga vzameš v naročje - zate bi bil idealen tak, ki se niti ne brani, niti ga ni strah ampak je v naročju sproščen in te po možnosti hoče polizati - vzpostaviti kontakt s teboj.
Predvsem pa izbiraš po občutku, tistega, za katerega se ti zdi, da se bosta najbolje ujela.
-
Saj nekako tako sem imela v mislih in na tak način tudi približno ocenim pse. Nisem pa strokovnjak, a ne :-[ :) Zato se ne bi branila pomoči in nasvetov vzreditelja, ki pa jih le opazuje dan na dan. Vsekakor bi izbrala živahnega, zvedavega, neboječega. Tudi tisti, ki v vsakega skoči ne bi prišel v poštev, niti tisti, po katerem ves čas drugi hodijo in plezajo ::) :) Tako, kot si ti napisala. Verjetno se pri kakšnih 5, 6ih tednih že zelo dobro vidijo razlike ???
Po drugi strani me je pa kar malo strah imeti mladička po toliko letih, spet kot kakšen začetnik :) Bo še pestro, upam, da ne bom naredila kakšnih večjih napak 8)
-
je zelo zanimivo nekaj-naloge si sledijo v izbranem zaporedju - ravno za tem, ko mladiča obrneš na hrbet in vidiš reakcijo sledi naloga - vzeti ga v naročje in vidiš, kako reagira na obe zeeelo različni situaciji v zaporedju - kontradiktorni popolnoma. Tega pri igri/vzgoji mladičev v leglu ne počneš
Če dobim določene vrednosti na obeh ekstremih prav gotovo to ni mladič za začetnika.
Pri tem testu gre za oceno delovne sposobnosti -
-
A lahko napišeš kakšen primer teh reakcij, ki so si nasprotne? Kaj npr. tudi ugotoviš?
Ni treba napisat kakšna je vaja in način izvajanja, da ne bo kdo to malo po svoje preizkušal ;)
-
No, mene še vedno zanima, kako je tole z zavetiščarji 8)
-
pojdi na spletno stran Animal Planet
najdi: TV SHOWS: Dogs101--Puppies 101
oglej si posnetek Picking a puppy--tu je tudi dokaz o psičkih iz zavetišča.
-
To pa je nadvse strokoven vir ::)
-
Ja, zadnjič so v eni oddaji v isti koš vrgli bernca in labija = menda sta enake velikosti ???, a je prvi bistveno močnejši (vleka vozičkov pa to) ::)
-
Aha... pa nekajkrat sem že zasledila, da so v oddajah na tem istem kanalu šicuja razglasili za pekinčana ... klinc, oba kosmata, oba s kratkim gobcem, kdo sploh vidi razliko... ::)
-
Ja, si bom res morala kakšno oddajo pogledat. Menda so verodostojen vir ::)
-
Ja, si bom res morala kakšno oddajo pogledat. Menda so verodostojen vir ::)
Ja seveda so! LoL :P
Basenjiji so tudi fuuul fajn psi za met doma in pa v Afriki so leve preganjali/lovili! LoL :P
-
Martina to delaš po Volhard testu?
Je pa tako, da je mladiče dobro čimveč opazovat, pa seveda tudi upoštevat dejstvo, da jih vzreditelj najbolj pozna, ker je največ v stiku z njimi.Je treba upoštevati tudi to, da mladič ni zmatran ... Ker če se mu spi, bo morda zgledal ultra miren, pa čeprav gre lahko za najbolj dominantnega psa v leglu. Pa tudi najbolj miren mladič ni nujno, da bo ostal tak, ko bo odšel v nov dom. :)
-
To pa je nadvse strokoven vir ::)
ja, to je en vir na katerega sem naletela.
pogovorov z vodjo pasje šole in pomočnikom v zavetišču vam ne morem dokazati, saj pogovorov nisem snemala. :)
-
Aha... pa nekajkrat sem že zasledila, da so v oddajah na tem istem kanalu šicuja razglasili za pekinčana ... klinc, oba kosmata, oba s kratkim gobcem, kdo sploh vidi razliko... ::)
??? ??? ???
te oddaje nisem gledala, vendar pa so res neumni če so TO naredili.
razlika med tema pasmama pa je res preveč očitna.
-
Martina to delaš po Volhard testu?
Je pa tako, da je mladiče dobro čimveč opazovat, pa seveda tudi upoštevat dejstvo, da jih vzreditelj najbolj pozna, ker je največ v stiku z njimi.Je treba upoštevati tudi to, da mladič ni zmatran ... Ker če se mu spi, bo morda zgledal ultra miren, pa čeprav gre lahko za najbolj dominantnega psa v leglu. Pa tudi najbolj miren mladič ni nujno, da bo ostal tak, ko bo odšel v nov dom. :)
Stimuliram od 5 dneva dalje, zelo veliko sem z njimi in moja ocena je tudi relevantna, do zdaj smo delali Volharda (imam testirane in primerjalno kasneje ocenjeno, v stikih pri odraslih). Vse se je izkazalo za tako, kot je test /moja opazovanja pokazal edino zdaj sem dobila od ene ameriške vzrediteljice test prilagojen moji pasmi - so ga oni prilagodili in imajo ogromno izkušenj s tem ( nekaj dodano Volhardu in nekaj dni kasneje se dela, ker ovčarske pasme pozno dozorijo ).
pri testiranju gre za tuje okolje in tujega testorja - in je zelo pomembno, kako pes reagira in opravi naloge. Pa zaporedje nalog.. kontradiktorne so si - kar je spet posebna situacija ..
Priporočam.. Več ti lahko povem, če boš rabila kdaj.. ampak ZS.
-
Hvala Martina.
Volhard test poznam in smo ga mi tudi delali pri prvem leglu. Plus še dodatno mal prilagojeno za labije - prinašanje. Stimuliram pa tudi jaz od starosti parih dni dalje, tako da mi je tudi to poznano.
Sem vprašala samo zato, ker mi je bilo znano kar si opisovala.
Se je pa pri nas pri Volhardu izkazalo, da mora biti mladič res spočit, da se pokaže pravi karakter.
-
Jaz sem vzela tistega kužka, ki je bil še na razpolago (bila je še samička, ampak želela sem samčka). Imam dobrih 10 tednov starega višavčka. Ko sem jih šla prvič pogledat, so bili stari 5 tednov in meni se je zdelo, da je najmanjši in najbolj zadržan. Ko pa sem ga šla iskat pri 9 tednih, se je izkazalo, da je najbolj napredoval in da je med največjimi, pa tudi zadržan in plašen niti slučajno ni bil več. Do sedaj se tudi doma še ni ustrašil nobene zadeve, pa je že marsikaj videl in doživel - imamo namreč še enega psa mix šaro&NO, tri mačke - oboji so mu že dali eno "vzgojno", okoli hiše pa gradbišče (veliki stroji, ropotanje...) in tri glasne, majhne nečake.
Prvi kuža - moja ljubezen kokerček Aaron, mi je bil pa očitno namenjen, saj sem zanj izvedela povsem slučajno - pri kolegici iz faksa so imeli "samičko za vzrejo, ki je skotila 9 mladičkov, potem, ko jim je enkrat v času gonitve ušla. In so jih seveda oddajali. Jaz sem si takrat želela samo črnega psa in da je majhen, pa je bilo vseeno katere pasme, in ravno takega so imeli še doma. sva se na hitro zmenili in prinesla mi ga je na žel.postajo, domov sem ga odpeljala z vlakom. In je bil karatker 1A, imel pa je težave s socializacijo z drugimi psi in malo nezaupljiv do ljudi, ki jih ni poznal. Toda lahko, da je ta problem izviral iz moje napake, ker ga nisem dosti navajala na razne situacije. Sva bila bolj zapečkarja in z njim nisem veliko hodila naokoli - mama me je namreč prepričevala, da mora bit kuža doma in v miru, ne pa da ga matram in ga vozim vsepovsod. No, sedaj vem, da je bila to velika napaka in z zdajšnjim višavčkom Cocotom sva že od prvega dne na terenu, udeležila pa se bova tudi pasjih uric.
-
Izbiram mladiča iz legla. Ali je možno, da so nekateri psi že kot mladiči bolj samostojni, nekako vzvišeni, ne vem, kako bi drugače temu rekla. Sem postala malo bolj pozorna na enega mladiča iz legla. Sploh ne vem, kako naj jo opišem, ker do sedaj nisem imela prav veliko stika z mladiči. Ampak zdi se, kot da vse jemlje nekako z rezervo. Ko pridejo novi ljudje, jih drugi mladiči iz legla takoj obkolijo, cvilijo, skačejo za pozornost, ona pa pride bližje, malo opazuje potem pa če ji niso dovolj zanimivi, gre in počne druge stvari. Ne zdi se mi boječa in če jo dvigneš in nosiš okrog nič ne protestira in deluje sproščena.
Drugi mladiči so takoj sledili, ko sem malo hodila po prostoru. Pri njej pa kot da ne bi opazila tega. Niti ni bilo videti, da bi jo zanimale igrače ali premikanje igrač. Malo je grizljala moje čevlje, ampak ko sem se umaknila, je bilo, kot da bi psička rekla, mah okej bom pa kaj drugega počela. Tudi pri igri z drugimi mladiči, če jo kaj "nazjajo", se umakne in gre malo pošnofat okrog potem pa spet poskusi pri drugem.
Kaj lahko pričakujem, če vzamem takšno psičko? Se bo dalo z njo kaj početi, ali bi morala izbrati bolj "eager to please" tip psa. Upam, da ne bo zvenelo čudno, ampak kaj če se nekako ni zmožna osredotočiti? Ali pa bom potrebovala samo veliko domišljije, da jo motiviram za delo? Zaenkrat dopuščam možnost, da se jo bo dalo motivirati s hrano, ker je menda kar huda jedka.
-
Katera pasma?
Osebno imam take po naravi samostojne in ne ravno ustrežljive pse zelo rada (zato tudi imam polarce, ki taki morajo biti), vendar moraš imeti za takega psa občutek. Samo motivacija s hrano ni dovolj. Wish to please je sicer do določene mere mogoče privzgojiti, a če si želiš takega psa, raje vzemi mladiča, ki te lastnosti pokaže že v leglu. Če se s samostojnim psom lepo ujameta, je z njim seveda mogoče zelo dobro delati (ob veliko več vložene inovativnosti), če se ne ujameta, dobiš nazaj samo trmo.
Če ti je prav ta mladiček posebej všeč, ga vzemi s seboj v drug prostor, stran od mame, drugih mladičev in vzreditelja. Vzemi si nekaj časa ter ga poskusi pripraviti do sodelovanja - poskusi ga zvabiti k sebi, ga pripraviti do tega, da bo naredil kakšno povsem preprosto stvar recimo dotik roke s smrčkom, mogoče bo pokazal tudi zanimanje za žogico, če ne bo drugih bolj zanimivih stvari okrog njega.
Če stika s tem mladičem ne boš mogla vzpostaviti, si raje izberi po naravi bolj ustrežljivega.
-
Predvsem je izbira odvisna od tega kaj si ti želiš. Kaj pričakuješ od psa in katere lastnosti bi te eventuelno res motile. Vsekakor se v leglu že vidi, če je kateri mladič bolj samostojen. Ne pomeni pa to nujno, da ga bo težko pripraviti za sodelovanje. Predvsem je tu pomemben podatek za katero pasmo gre, saj najbolj gajsten mladič iz legla labradorcev ni enako najbolj gajsten mladič iz legla terierjev. Prav tako je razlika med samostojnim mladičem labradorca ali samostojnim mladičem malamuta, itd... Vsekakor je lažje delati s psom, ki je bolj motiviran za sodelovanje (sledi človeku, se igra). Po drugi strani je mladič, ki si želi veliko interakcije s človekom lahko tudi precej naporen. Nekateri imajo raje psa, ki skoči v akcijo, ko ga pokličeš in ne sitnari za akcijo 24/7.
Dobro bi bilo narediti puppy test (volhard puppy aptitude test). Ali pa vsaj sistematično primerjavo med mladički, da si lažje ustvariš mnenje.
Sicer pa po občutku. Če ti je ta najbolj simpatična, zakaj pa ne? ;) .
-
Če ti je muka ravijanje igre in nagonov in inovativnost pri motivaciji. Potem raje vzemi enostavnejšega mladička, ki že ima vgrajen "Hočem da se ukvarjaš z mano!".
Po drugi strani so dragoceni psi, pri katerih se more dvnožnik bistveno bolj potrudit, ker te naučijo biti boljši vodnik in razumeti kako stvar drugače in predvsem razmišljat izven okvirjev.
-
Hvala vsem za odgovore. Bom poskusila kar po vrsti pojasniti. Gre za ovčarje, bolj podrobno zaenkrat raje ne bi :-\.
Mogoče sem jaz že v štartu sestavila stvari tako, da ne grejo skupaj :). Sem hotela bolj samostojnega in stabilnega psa, ne takšnega, ki me bo rabil 24/7. Crkljivost mi ni važna. Ampak bi pa vseeno psa, ki bo rad šel v hribe, ko se bo šlo v hribe, ali na daljši sprehod. Ki bo imel vsaj nekaj veselja do dela in igre. V bistvu samo finega družinskega družabnika. Sem pripravljena delati na boljši komunikaciji, ampak kako to počneš s psom, ki ne kaže pretiranega zanimanja zate? Imam željo s psom kaj početi, sem imela v mislih vse od trikcev, agilitya, RO-ja, canicrossinga in terapevtskih zadev. Ampak sem si rekla, da bom počakala, da vidim, kaj bi obema ustrezalo. Da ne bom kot tisti starši, ki otroke vpišejo v vse žive krožke, pa bi otrok raje samo doma risal ::). Nekako se mi ne zdi smiselno siliti psa v nekaj, kjer oba ne uživava. Če bomo ostali pri rednih sprehodih in poležavanju doma pa tudi ok. Bom preživela, verjetno.
Mogoče je zadnjič malo moj ego trpel, ker mi je bila pupa preko slik in informacij vzrediteljev res všeč. V živo pa se je zdelo, da bi jo lahko dal kot rožico v kot pa bi ji bilo isto, kot če nas je polna soba.
Nekako so mi naporni psi, ki ves čas pričakujejo, da boš nekaj počel z njimi in se ves čas ukvarjal z njimi. Ki hočejo pravzaprav ves čas delati in jim moraš tudi počitek odrediti. Ampak vseeno sem upala bolj na happy-go-lucky varianto psa. Ki se znajde, kamor ga postaviš. Kar, se zdi, ta psička se, le da ne zgleda preveč vesela ob tem. (Jao, se že jaz križam, ko to berem, a res ne vem, kako drugače napisati, kaj me je zmotilo.)
Kot pravi Lanabela, kaj če se ne ujameva in bova vsaka v svojem svetu in vsaka na svojem koncu štrika :-\.
Bom poskusila drugič res bolj mirno okolje izsiliti. Ker se mi zdi, da jo res najbolj zanima prostor in potem vse ostalo. Mogoče rabi še malo več časa. A zdaj še precej veliko spijo, tako da upam, da ne bo preštudirala prostora in se ulegla nekam v kot ;D
-
Jaz sem vzela ovčarja lenuščka (prvi zaspal) brez kondicije (zadnji v hrib), ki je bil crkljivček, ni pa se (vsaj takrat) nič igral s sestricami. Sedaj ima zelo rad ljudi (a gift and a curse :P), z drugimi psi se ne igra in po prvotnem povohanju nikoli ne rine vanje (meni osebno zelo dobra lastnost), zelo navezan name, se ukvarjava tudi s športom, kjer kondicija ni več problem, za trikce je zelo dojemljiv. Skratka čisti kavč pes v hiši (zna biti čisto miren), ampak z veseljem dela, ko se to od njega zahteva in je zlahka motiviran (nor tako na hrano kot na igračko). Potrebuje pa moj zelo veliko konsistence in točno določen prostor v familiji, ker se ob popuščanju občasno pokažejo problemi (začne poskušati več, kot mu je dovoljeno), ampak nič hujšega :)
Nils je bil perfektna kombinacija zame :)
-
Taka je bila baje moja Missy (jaz nisem izbiral, so starši povedali). Bila naj bi vedno bolj mirna, se je igrala ampak tako vse malo bolj z rezervo. In karakter se ji ni čisto nič spremenil :) Da jo pripraviš za trikce moram vedno imeti v roki sir, puranja prsa in podobne dobrote. Igrače jo sploh ne zanimajo, ok jo samo toliko da jih 'razcufa' :D, da bi jo pa motiviral s tem pa nikakor. Me samo pogleda in gre stran ::) Tisti, kupljeni pripoljški še nekako ampak se vidi, da ji ni v neko veselje. Ok, je res polarka in že po pasmi ni pes za to, kot je lanabela povedala.. Doma pa večinoma spi, dokler ni na mizi hrana ::)
Na sprehode pa zelo rada hodi, ko rečem ''Missy greva !'' , je prva pri vratih :D Na sprehodu postane čisto drug pes, teče sem ter tja, vse prevoha, na vsak hribček pogledat, v glavnem čisto nasprotje kot doma.
Ne znam ti svetovat, če pa ima 'tvoja izbrana' psička podoben karakter pa lahko MOGOČE pričakuješ kaj takega :)