PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Temo začel/a: McKruster na 16 Januar 2012, 22:27:20
-
Kot nekateri že veste, imamo doma tibetanskega mastifa, katerega glavni skrbnik je moj brat. Sedaj je star 22 mesecev. Po moji skromni oceni je glede na pregovorno "neučljivost" pasme zelo dobro vzgojen, ostala pa je še ena težava.
Na sprehodih ga nikakor ne moremo prepričati, da ne bi vlekel naproti drugim psom, ki jih srečujemo. Ko zagleda psa, začne vlečt, cvilit, se zaganjat, vse v pozitivnem kontekstu igranja, ne kakršnekoli agresije. Je pa seveda ravno zaradi njegove velikosti to moteče, čeprav ga fizično brez težav obvladamo. Na drugi strani ga psi za ograjo niti najmanj ne zanimajo, ne glede na to kakšne teatre zganjajo. Prav tako pa ni težav, ko je gužva psov velika. Z njim smo bili na kar nekaj razstavah, tam je priden, ga drugi psi sploh ne ganejo. Prav tako brat nikoli ni imel težav v pasji šoli, ki jo je obiskoval lansko leto.
Poskušali smo že z raznim preusmerjanjem pozornosti, tako z igračami kot s priboljški, vendar na njih praktično ne reagira. A ima še kdo kakšno idejo, trik, s katerim bi lahko poskusili?
-
Če ni imel težav v pasji šoli, upam da je bil v taki, kjer ga niso na igračko ali briketke vozili naokoli, pomeni da pozna besedno ne in ne smeš.
Psu v takih primerih pač ne moreš nič drugega kot to, da od njega zahtevaš umiritev.
Preusmeritev pozornosti, igrače proboljški...so le trenutno mašilo, ki je čedalje manj učinkovito, ker je pes v tem času odrasel in ne pada več na te fore.
Ne ostane vam durgega kot zahtevat in ko boste vstrajali pri tem, bo pes videl, da nima možnosti in bo zato s tem vedenjem preneha.
-
Če ni imel težav v pasji šoli, upam da je bil v taki, kjer ga niso na igračko ali briketke vozili naokoli, pomeni da pozna besedno ne in ne smeš.
Psu v takih primerih pač ne moreš nič drugega kot to, da od njega zahtevaš umiritev.
Preusmeritev pozornosti, igrače proboljški...so le trenutno mašilo, ki je čedalje manj učinkovito, ker je pes v tem času odrasel in ne pada več na te fore.
Ne ostane vam durgega kot zahtevat in ko boste vstrajali pri tem, bo pes videl, da nima možnosti in bo zato s tem vedenjem preneha.
Pravzaprav vse kar se je naredilo, se je naredilo na priboljšek. Brez njega ta 65 kg težek pes niti koraka naredi, če se njemu v tistem trenutku to pač ne bo zazdelo. In naredili smo pravzaprat zelo veliko, iz psa za katerega velja da je neučljiv, je na priboljšek izdelal cel B-BH program, na izpit pa žal ni šel, ker brez priboljška kot sem rekla, ni bilo pač niti koraka, če ni bil v tistem trenutku pri volji.
Ampak dobro, na dnevne sprehode jaz z njim niti ne hodim, tu pa tam kdaj na kakšnega, ker pač živim drugje, ampak zadnjič sem pa na razstavi šetala po celjskem sejmišči z njim, brez priboljškov v žepu, pa mi ni bilo treba niti 1x se ne dret ne in fuj, ker je bil mrtvo hladen. Na sprehodu pa taka nujna potreba po igranju ali kako si naj to razlagamo? Ker on bi se res igral s psi, samo je moteče, ker je velik in se ga ljudje kot prvo bojijo in nihče nima namena bit posiljen ne, zato mu tudi ne dovolimo, da bii silil v druge pse. Seveda ga posledično brat tudi ne more nikjer spuščat, ker odpoklic deluje točno do tistega trenutka ko kakšnega psa zagleda in seveda je zato vedno pripet.
-
Problem je v tem, da so pač to pasme, ki naj ne bi bile učljive in se na tej besedi ( ne bi bile učljive) farba tečajnike, da se jih pač ne da nič naučiti.
Kar pa ni res. Le malo dlje traja in bolj moraš biti vztrajen, pa gre.
Priboljškov se pes kmalu naje, igrača mu je kmalu nezanimiva, psi odrastejo....kaj pa potem?
Ta stavek je le v premislek vsem, ki imate pse, ki so "neučljive". No, takih pasem ni. So samo pasme, ki potrebujejo še bolj odločnega in vztrajnega lastnika, ker si morajo zaslužiti s svojim vedenjem, da jih pes uboga.
Verjamem pa, da je težko, če ti stalno v šoli govorijo, da itak ne bo nič in naj bodo veseli, ker so to pasme, ki niso učljive.
Predlagam vama, da se dela na odločnosti in da pes ne more do psa, ko ga sreča na sprehodu. Brez komprosmisno naj ga odpelje mimo - rečeno je bilo da ga fizično obvalda, potem to ne bo problem. V nasprotnem bo potreboval pripomeček s katerim ga bo fizično lahko obvaldal. Predvidevam, da so mu v šoli povedali kako in s čim se to lahko naredi.
-
Se strinjam. V bistvu je to bilo dolgotrajno podkupovanje. Sej na začetku pali in je lahko en del poti speljan po tej poti, ampak kasneje je treba it dalje. In tudi gre :)
Če šarplaninec zelo uspešno opravlja (in jih tudi opravi) izpite za reševalnega psa, ki so dooooosti bolj zahtevni, jih lahko tudi tale vaš medo. Na svoj način in v svojem tempu, ampak zagotovo.
Vedno se sicer lahko zgodi, da pa kdaj ne bo hotel in zatrmaru, ampak večinoma pa bo ;D In ko se odločijo delat naredijo to s tako natančnostjo in minimalno porabo energije, da se človek prav nasmehne :D
-
Predlagam vama, da se dela na odločnosti in da pes ne more do psa, ko ga sreča na sprehodu. Brez komprosmisno naj ga odpelje mimo - rečeno je bilo da ga fizično obvalda, potem to ne bo problem. V nasprotnem bo potreboval pripomeček s katerim ga bo fizično lahko obvaldal. Predvidevam, da so mu v šoli povedali kako in s čim se to lahko naredi.
Slednje se tako ali tako počne, do psa ne pride nikoli, gre se mrtvo hladno dalje in to je to. Ampak a se je res treba sprijaznit da bomo tako delali do konca njegova življenja, če se psu ne "sprdne" drugače ali lahko naredimo še kaj. Samo to je zdaj vprašanje.
-
McKruster...pri nas je isto ::)
Lahko pa povem to, da nama sedaj kdaj celo uspe iti dokaj mirno mimo drugih psov. Ampak je trajalo, da sva prišla sploh do tega :o Očitno bo še kakšno leto minilo, preden bo pri vseh srečanjih tako. Menda se vztrajnost splača, uf >:D
Aja, delava pa tako, kot je opisala Simi.
Pa še nekaj, če sem se ustavila in mirila (še preden sva prišla blizu psa), se mu je dodatno odpeljalo (od veselja, seveda). Tako grem vedno z normalno hitrostjo in na kratkem povodcu ( z vsemi "NE" itd) mimo. Kdaj pa kar v loku naokrog, ker nad nekaterimi je še posebej navdušen, očitno oddajajo takšno energijo ::)
p.s. če "odkrijete" še kaj učinkovitega, se priporočam...
-
Koliko pa ima kvalitetnega stika z drugimi psi? Kaj če mu manjka igre, pase/pasje družbe? Psu smo res lastnik, vendar igre z drugim psom nikakor ne moremo nadomestiti. Prav je, da ste z njim disciplinirani, vendar pes bolj sodeluje kadar imamo z njim dvosmerni odnos; jemlji - dajaj (v tem vrstnem redu :))
Če pa to ni problem, bi jaz poskusil malo drugače kot je napisala simi. Namesto, da bi ga odpeljal mimo, bi ga posadil v sedeči oz. ležeči položaj in na mestu čakal, da gre drug pes mimo. Korekcijo za nezaželjeno obnašanje bi delal s kratkimi in sunkovitimi potegi povodca in avtoritativen ukaz za "ne", ki ga pač pri njem uporabljate, drugače pa naj bo povodec sproščen. Zelo pomembna je tudi energija sprehajalca ... če bo ta živčen in napet, se pes vsekakor ne bo sprostil. Počakati mora v položaju v katerega ga postavite. Veliko lažje bo, če ga umirite v omenjena položaja še preden se začne zaganjati v druge pse. Tudi korekcije naj bodo ob pravem času. Ko začne lajat in se zaganjat, je prepozno. Opomni se ga že takoj, ko pokaže prve znake nervoze (rahlo cviljenje, trzanje, nabiranje laježa, poskus spremembe položaja, ...). Pohvala na koncu naj bo kratka, umirjena, a iskrena. Od časa do časa je lahko tudi kak priboljšek.
Če to ne bi delovalo, bi poskusil simijevo metodo. Vendar glede na opisano obnašanje, ko se sreča z drugim psom, se mi zdi, da bo edini način ga spravit mimo z vlečenjem za povodec ... to pa nikoli ni dobro, saj se skozi napeti povodec na psa prenaša energija in se mu tako še dodatno dvigne. Poskusit pa vsekakor ni greh in kot je napisala simi - z vsakim se da, samo poti in načini so si različni ;) Prva metoda pa je boljša tudi zato, ker se pes dejansko sooča s problemom, medtem ko se pri drugi bolj izmika.
V vsakem primeru pa mu zagotovite igro z drugimi psi!!!
Veliko uspehov!
-
Se strinjam s Simi.
GeeDee, tibetanski mastif ni pasma, ki bi delovala na korekcije, kakršne opisuješ. V veliki večini primerov se hitro uprejo, kar pri tako konkretnem psu nikakor ni enostavno.
-
GeeDee, tako varianto sem jaz od začetka poskušala...zdaj pa sem, kjer sem ::) :D Psa, ki je 1m v zraku, pač ne moreš dati na sedi, prostor ali kaj podobnega. Ni variante. Takrat niti ne sliši in je veliko, če me sploh pogleda ::)
Do sedaj se je za najbolj učinkovito izkazalo, da se gre pač mimo...pa naj bo to dokaj mirno, z vlečenjem, skakanjem, izbire je nešteto. Če gre mirno mimo, je tudi pohvaljen, vendar, po novem, brez pretiravanja :-[ ;D
Izvajam dalje...upam na konstantne izboljšave...saj bo tudi odrastel v tem času in ne bo več tak "otrok" ;)
-
Mi imamo s tem tudi problem...zdaj pa je že nekaj časa v uporabi to, da ga dam na sedi in da se mi umiri ali pa da greva preprosto mimo in mu govorim "ne" ampak na to še ne pali toliko...pač bo potrebna vztrajnost sem se že sprijaznila, ker je bilo od začetka narejenih nekaj napak. Tudi v šoli smo od male šole delali s priboljški in igračami ampak sedaj ko je odrastel to ne pride v upoštev, ker ga nič ne zanima, samo drugi psi. Pa imam labradorca, ki je učljiv pa je potrebna tolkšna vztrajnost da dol padeš :-X
-
Učenje s priboljški in igračami je povsem ok, samo treba jih je znati pravilno uporabljati in treba je znati pravi čas preiti na variabilno nagrajevanje.
Težave kakršne so opisane imajo psi, ki se jim zaradi takega ali drugačnega vzroka preveč omejuje prostost in prost stik s tujimi psi.
-
Ursa_9... :o tile naši... ::)
Lanabela, pri nas je bilo verjetno res krivo kar slednje, ko eno obdobje ni imel stikov z drugimi psi oz. vsaj igre ni bilo.
Igrače občasno delujejo, vsaj na cufo je res nor in se ga da kdaj zamotiti, ampak le, če sva nekaj metrov stran. Kakšen predlog? Poleg tega, da se gre mimo. Pač niso vsi navdušeni nad druženjem (ne psi in ne lastniki) ;) :)
-
Težave kakršne so opisane imajo psi, ki se jim zaradi takega ali drugačnega vzroka preveč omejuje prostost in prost stik s tujimi psi.
Pri nas smo se že od vsega začetka dobivali neštetokrat s psi, tko da pr nas to sigurno odpade. Mogoč si pa sedaj misli, da je vsak pes za igrat.
-
Pri nas smo se že od vsega začetka dobivali neštetokrat s psi, tko da pr nas to sigurno odpade. Mogoč si pa sedaj misli, da je vsak pes za igrat.
To si naš zagotovo misli. Ravno danes je imel izpad navdušenja zaradi enega maltežančka. Le-ta očitno ni bil navdušen nad njim, še manj nad igro, pa ga je Wai vseeno konstantno vabil k igri in mahal z repom in kar ni hotel obupati. Nekaj v smislu "všeč ti bom in igral se boš z mano, če hočeš ali ne" ::) :D Ko sva se z gospo pogovorili, sem ga morala odvleči, ker še vedno ni "dojel" ::)
-
S korekcijo nisem mislil, da premikaš težkega psa, ampak da mu prekineš določeno miselno stanje, ki se lahko stopnjuje v nezaželjeno vedenje. Če te ne šmirgla na takšno korekcijo, potem problem vsekakor tiči že veliko prej, preden srečaš psa na sprehodu. Moti me, da se spet izgovarja na pasmo in še vedno sem mnenja, da miren obhod ni pravilna rešitev. Pes se tako skoraj sigurno ne bo prevzgojil. Če se bo umiril, se bo prej zaradi doraslosti, vendar lahko takrat pripelje tudi do agresivnega odziva, saj bo mislil, da drugi psi niso ok, ker smo ga vedno vodili stran od njih, ali pa ker je enostavno postal nesocialen. Drugo je, če mu drug pes ni zanimiv in se sam odloči za takšen obhod.
Sam odziv pa je hiperaktiven in prav tako ne sodi med normalno stanje psa, in je zanj psihično škodljivo. Zato se mi zdi bolj pravilno, da se je s problemom potrebno soočit. Vztrajnost in potrpežljivost se sigurno obneseta. Seveda pa ni dovolj, da se z njim dela samo v tej situaciji, o samem psu in odnosu do njega nasploh pa je bilo bolj malo povedanega.
Tudi sam vem kako je, ko imaš velikega psa in se ga vsi psi + lastniki bojijo. Ampak pes potrebuje tudi pasje prijatelje in te jim je potrebno zagotoviti. V našem svetu bi to izpadlo tako kot če bi otroka vlekel stran od ostalih otrok in mu prepovedal pogovor z njim. Seveda tudi odpoklic ne deluje, ker takrat ko bo imel to izjemno redko možnost se igrati s katerim drugim psom, bo to izkoristil do zadnje kapljice.
Rad bi slišal koliko ima proste igre z drugimi psi in če je te premalo, bi se vsekakor na forumu lahko našli neboječi s katerimi bi lahko prosto tekal.
-
S korekcijo nisem mislil, da premikaš težkega psa, ampak da mu prekineš določeno miselno stanje, ki se lahko stopnjuje v nezaželjeno vedenje. Če te ne šmirgla na takšno korekcijo, potem problem vsekakor tiči že veliko prej, preden srečaš psa na sprehodu. Moti me, da se spet izgovarja na pasmo in še vedno sem mnenja, da miren obhod ni pravilna rešitev. Pes se tako skoraj sigurno ne bo prevzgojil.
Ne gre za izgovarjanje na pasmo ampak za poznavanje pasme, ki ga ti, kot vidim, nimaš. Niso vsi pristopi dobri za vse pasme/pasje posameznike. Posploševanje lahko vodi v resne težave. S tibetanskimi mastifi se da zelo dobro furat, vendar, kot je rekla tudi Simi, treba je uporabiti pravi način. Tvoj bi bil po mojem prepričanju in poznavanju pasme napačen.
-
Poznam pasmo. Kakšen bi bil pa tvoj način?
-
Se strinjam s Simi.
In če bi res poznal pasmo (živel z njo), bi vedel, da korekcije, kakršne predlagaš ne pridejo v poštev.
-
Pasma, ne pasma. Pa vodnikov je 101. Pa načinov je 101. V vsakem primeru pa je dejstvo to da se morata ujeti in pasma in vodnik in način ki ga uporabljata za doseganje cilja. In če ti ni cilj b-bh pa da ti je cilj sobivanje (kvalitetno predvsem) v danem okolju - si prilagodiš tako opremo kot način.
In žal ne vidim nič naravnega v pocukavanju psa na mirujoč položaj (tega psi v naravi ne počno). Načeloma ko se kardelo psov premika in neki posameznik pač želi videti nekoga/nekaj drugega ga vodja ne krca pa brca pa cuka pa daje iz trenutnega stanja...ampak kot samozavestni vodja gre svojo smer in to je to. Glede na to, da je pa tu v igri urbano okolje, človek kot vodja (in ne alfa pes) se mi zdi bolj primerna pravilna uporaba opreme.
Morda samo naš predlog ki je deloval (povsem nestresno za nas in za psa). Pravilna uporaba haltija. Pes je halti najprej nekaj dni nosil kot okrasek pri splošnih dejavnostih. Potem smo nanj pripeli mačji povodec (lahek kot le kaj ;)). Ob normalni hoji je torej pes normalno nosil težo svojega povodca na klasični mehki in široki ovratnici, halti pa je bil okrasek (ne najdem boljšega izraza ker ga res ni ne motilo ne oviralo s tistim mačjim povodcem 8) ). Pri srečevanju z drugim psom pa smo mirno odkorakali naprej. Vdoljivost je zaradi rahle preusmeritve glave na čisto lahkem povodcu bila 100% boljša. Tako je pes po nekaj poskusih dojel, da srečevanje pa res ni nobena drama, ker ko se je srečanje končalo pa je ven padla salama, igrača, pohvala... tako psa nismo kregali, cukali, se pregovarjali kaj je NE...smo jo pa nagradili takoj po tem ko je bila hoja idealna. Danes pes hodi normalno mimo drugih.
Socialnih stikov je imela v mladosti še skoraj preveč in ji je logično da se pač vsak kuža hoče igrat z njo ;) Bila je v osnovnem tečaju kjer je bila dodobra seznanjena z zatezno ovratnico, ki pa ji žal ''ni pomagala'' na sprehodu. V osnovi dobro pozna tudi ostale bbh ukaze. Pa je bil mimoidoč kuža prevelik dražljaj, da bi izven poligona pomagala kazen/preusmerjanje z NE in potegi/cuki.
-
In če bi res poznal pasmo (živel z njo), bi vedel, da korekcije, kakršne predlagaš ne pridejo v poštev.
Ni vse v CM sistemu ;) ::)
-
Lunette, pa niste imeli problemov s haltijem? Wai ga je čisto prenašal, dokler nisva šla na sprehod...potem je imel pa kar nekakšne "panične" napade in trganje dol itd. in sem ga opustila. Mogoče bi sedaj šlo, sem čisto pozabila nanj. Takrat sem ga sicer začela uporabljati zaradi vlečenja, kar se je sedaj omililo in se vztrajno trudim na druge načine. Se ga da uporabiti oz. deluje pri srečanjih z drugim psom tudi, če skače in nori? Ne vem, kako je tvoj reagiral pri srečanjih...
-
no saj to smo mi hoteli preprečit, da bi pes dobil občutek da ga halti omejuje če ga jaz uporabljam. Nekako se držim pravila da bilo kaka korekcija ne pride od mene ampak, da dobi pes občutek da si je sam kriv. ;) Torej jaz sem vedno sončna takoj ko pes dela dobro. Takrat ko pa ne ga pa pač neka stvar omejuje zaradi njegove želje. Sama se pa takrat ne oglašam, ga ne opozarjam mu ne dajem signalov, da sem sploh opazila, da se kaj dogaja. Povsem indiferentna do situacije. Upam da je tole dovolj razumljivo napisano.
V praksi je to pomenilo. Uvajanje natikanja haltija na trik (ga prav rada natakne na gobček :)). Potem ga je nosila kar tako. Po nekaj sprehodih pa sem na halti pripela tako lahek povodec, da ga skoraj ni čutiti. Glede na to da psa na haltiju itak ne smeš cukat, vlečt in uporabljat silo je bil mačji povodec povsem idealen. Če si ga je hotela med srečanjem potegniti z gobca sem povodec obdržala toliko napet da si je s taco pravzaprav sama na vzvod proizvedla silo na halti, ko pa je nehala histerirat ''dej mi to dol'' je pritisk zaradi nje popusti (ko je taco umaknila s povodca) in tako se pač ni več dotikala povodca ker si je sama seb ''škodila''. Med tem pa ni bilo nobene besede z moje strani. Takoj ko je šla naprej pa je blo ''bravo pridi greva''. Počasi je dojela da se dogajajo same dobre stvari, če pač ne sili k drugim. Tak sistem sem uporabila na vsaj 5 psih.
Je pa ta psička na vsak način ''mogla'' do drugega psa. Enostavno se je zasidrala ali zvlekla do psa. Ko smo jo fiksirali na sedi (po cuk cuk metodi ;) ) je pa enostavno ko žaba skočla proti psu takoj ko se ji je zdel na dosegu. Pri haltiju moraš zato paziti da se ti ne izstreli protu psu, da mu slučajno ne poškoduješ vratu ali jezika. Zato pa moraš vedno imeti klasičen povodec in klasično ovratnico kot glavno opremo za psa zadržat. Halti je samo pripomoček s katerim si potem pomagaš nežno preusmerit glavo v željeno smer.
Je bil še en problem pri dajanju psa na sedi oz ko smo poskušali tudi na kliker (pa je trajalo predolgo ker je bil pes večja nagrada kot kar koli druga). To da vsakič ko smo se trudili izpeljati vajo je ta nasproti hodeči ves navdušen prišel zraven gledat kaj delamo da pes sedi - ''joj vaš je pa tak pridn pa bla bla ..'' ''kaj pa vi to delate klik klik''. Torej res se mi ni več dalo ubadati še z dejavniki na katere ne morem vplivat. Halti gor pa gasa naprej. Pes je priden. Ne vleče. Srečamo se brez drame. In tako nam ostane več časa za nagrado in pozitiven odnos s psom.
-
Lunette, pa niste imeli problemov s haltijem? Wai ga je čisto prenašal, dokler nisva šla na sprehod...potem je imel pa kar nekakšne "panične" napade in trganje dol itd. in sem ga opustila. Mogoče bi sedaj šlo, sem čisto pozabila nanj. Takrat sem ga sicer začela uporabljati zaradi vlečenja, kar se je sedaj omililo in se vztrajno trudim na druge načine. Se ga da uporabiti oz. deluje pri srečanjih z drugim psom tudi, če skače in nori? Ne vem, kako je tvoj reagiral pri srečanjih...
Naš je isto to počel, ampak se nisem obremenjevala in sem ga ignorirala, ampak ga kdaj pa kdaj še zmoti, ne več toliko. Sem prej pozabila tudi dodati, da mi s haltijem tudi delamo in je zadnjič celo ignoriral psa...
-
Hmm, to mi je jasno, da ne smem z močjo pri haltiju, razen preko ovratnice. Ampak sem se bala, da bi ravno med kakšnim izpadom sam tako potegnil, da bi se lahko kaj poškodoval. Ali pa bi jaz potem popustila zaradi tega...in spet ni ok.
Bom res ponovno poskusila in ignorirala upiranje itd.
Ah, kje, težko je klikat ali pa izvajat vaje, če se ti nekdo približuje. Tudi, kadar sem želela lepo počasi pristopit, so že drugi v tem času prišli zraven...in je bil nagrajen ::) Verjetno je bilo to potem neke vrste potrjevanje obnašanja, pa čeprav ni bil moj namen...
Je pa zanimivo, da zadnjič, ko smo šli po mestu in srečali kar nekaj psov zapored, ni bilo panike. Večinoma brez problema in dokaj lepo mimo vseh. Preveč vsega naenkrat? Overdose :o
-
No saj zato smo mi uporabili dva povodca. Klasičnega in mačjega. Zato da če bi prišlo do premočnega potega bi itak karabin popustil. Pa še na nek način je za nas bil to izziv da ga nismo držali premočno. ;
Tole z owerdose pa bo najbrž držalo :D ker naši recimo ni problem delat bilo kiro vajo lepo če je več psov. Očitno ima občutek poligona. Če pa je eden sam in namenjen v njeno smer je pa to taaaakaaaa nagrada da joooooj ;) Preden ko pa jaz sprehajalcu razložim naj gre mimo pa je učinek dela pokvarjen. Ker ponavadi potem sploh ne poslušajo in kar rinejo k tebi pa še zraven razlagajo ''sej naš je čist prjazn pa bi se sam igral'' ??? am...ja...tud prav... jaz pa sm tu zato da mojemu razložim da pač se ne more vedno in z vsemi igrat. ::)
Resnično se s haltijom nardiš mal tuptup in kar greš naprej tko .. ''kak pes, kje ???'' Če smo pri naravnem vodenju psa je to točno to. Vodja gre in ne dela nobene pozornosti.
Prav nasmejejo me tisti vodniki ki pse pocukavajo (ali še bolje-obešajo) zraven pa se ostro zadirajo ''NE, ne smeš, POLEG...'' ali pa jih dajejo prislino na sedi in izvajajo nadiranje. ::) Mi pa tko v zen stanju mimo odplavamo :P
-
Potem obstajajo tudi še bolj eksotične metode, ki temeljijo na kliker sistemu, ki pa zahtevajo zelo doslednega vodnika, ki točno ve, kaj potrjuje in kdaj. sama jih še nisem preizkusila, tako da ne morem reči nič konkretnega, tako od oka se mi zdi precej zakomplicirano, a tisti, ki zadevo znajo uporabljati imajo dobre rezultate.
-
Halti je bolj namenjen za odpravo vlečenja, pri skakanju in zaganjanju pa je lahko dokaj nevaren za psa, tako da previdno z njim. Kako je psa šolati na prostem tudi vem. Veliko bolje se je z nekom zmenit in dogovorjeno izvajat vaje.
Kalsang, rekel sem, da poznam pasmo, ne da samo vem kakšna je. Res pa je, da še nisem živel z njo. In kako/kaj pes razume, če ga vedno samo vlečeš stran od drugih psov in kadar njegov namen ni slab? Vem tudi, da zna biti 10kg terier bolj trmast kot mastiff, in ga verjetno ne boš kot žakelj vlekel stran, ali pač? In če imaš moč ga vleči stran (kadar je pes stabilen na vseh 4 tacah), naj bi jo imel tudi za ohranitev položaja kadar je na tleh? Tudi precej neodgovorno je od lastnika, če si kupi psa, ki ga fizično ne obvlada.
Korekcija s potegom je bila pri meni mišljena, da mu prekinemo določeno reakcijo (še preden se poskuša vstati, zagnati, lajati, ...), kako ga obdržati na tleh pa pač odvisno od psa in lastnika. Ampak še vedno ga je potrebno samo popravljati in ne konstantno tiščati k tlom. Tudi ni rečeno, da je samo ta vaja dovolj, da se odpravi takšno vedenje. Mogoče je hakeljc čisto drugje, tu pa se pač pokažejo "posledice". In žal res ne najdem vzgojnega sporočila, ki ga pes dobi ob takšni metodi kjer ga vedno vodiš stran. Da ne bo pomote, niti slučajno se ne kregam. Večkrat sem že delal s psi in je moja metoda v veliki večini delovala (tudi pri tako velikih in energičnih psih, nekateri so celo kazali znake agresije, ne samo nedolžne igre). Je pa res odvisno koliko volje in energije si pripravljen vložit v to. Vedno pa se rad naučim kaj novega in bi res prosil, če mi obrazložiš pasje dojemanje ob tej metodi? S tvojo metodo sem jaz učil pse, da ne more it k vsakemu psu, sploh pa ne kadar si sam to sprdne. Torej igra se začne, ko mu rečeš in tako tudi konča ... in seveda bi tako moralo biti pri vsaki stvari.
Problem je tudi, da to kar naredi omenjeni pes, ni veselje, pač pa napad hiperaktivnosti, kar je ravno tako potrebno odpraviti, saj je vedenjska motnja (pri vsaki pasmi). In tudi tukaj mi odpade omenjena metoda, saj se dejansko izogibamo situacijam ravno takrat, ko bi jih morali provocirati.
Lunette, cuk je zato, da se mu preusmeri/prekinja napačno osredotočenost in posledično, da ne pride do spremembe položaja. Če pa že omenjaš volkove v naravi ... ti se res ne cukajo ... se pa mirijo s prijemom z zobmi. Ampak volk v krdelu tudi nima vedenjskih težav, zato cukov niti ne potrebujejo. "Ugrizi" v smislu korekcij nezaželjenega obnašanja pa so precej pogosti. Posameznik pri volku tudi nikoli ne zaide brez dovoljenja alfe in nasploh vsako aktivnost narekuje alfa volk ...
-
Čisto na hitro, se mi mudi... Pri naju je pomagalo tole (približno): klik ko pogleda proti drugemu psu in je pri tem kolikor toliko skulirana + hitro nagrada. Ali pa namesto klika kar pohvala (je navajena, da temu najverjetneje sledi briketek; in na srečo je hudo požrešna) + hitro nagrada. Sem bila ravno zraven, ko se je razlagalo o nečem podobnem in sem si rekla: ''Zakaj pa ne poskusiti?'' Brez kakšnih pričakovanj, ampak nama je pomagalo. Niti nimam pojma, če sem si vso stvar sploh prav interpretirala, poleg tega sem delala predvsem po občutku (priznam da kar malo na blef, po principu kar bo bo)... Na srečo se je za naju kar obneslo. Seveda še zdaleč ni še vse popolno, je pa hoja mimo drugih psov v večini primerov postala veeeliko bolj udobna. Morda samo kot ena ideja (ki sicer kot že rečeno ni zrasla na mojem zelniku), upam da ne kvasim neumnosti...
-
Ne poznam specifike pasme. Ampak kadar mojo vznemirijo drugi psi ali v pozitivnem ali pa negativnem smislu mi pomaga dvoje. Ali jo dam na sedi z besedo in se umiri in potem greva naprej po sistemu "Look at that dog!"
Večinoma se igram "Look at that dog!" po Leslie McDevitt. Kjer je zanka v "tajmingu", ki mora biti odličen in pa da si pozoren na stanje psa, da ni vznemirjen, ker s tem potrjuješ tudi vznemirjenost. Zato moraš tudi začeti še na primerni razdalji, če hočeš kot rezultat umirjenega psa, ki je sposoben zaznati drugega psa in se za tem fokusirat nate in potem spet psa in nate, ob priliki spoznati psa, včasih pa iti mimo.
-
Opremo je treba prilagoditi, itd..............Ce prav razumem napisano, halti uporabljate kot "standard" opremo na sprehodih, oz. ali je halti pripomogel k temu, da pes ostale pse na spredodu ignorira tudi brez haltija?
Glede kaj je naravno kaj ni >:(.......................naravn o v kardelu je, da vodja, alfa pokaze zobe, ko se izvaja v kardelu nezazeleno vedenje, ki nima nobene veze z nasim pogledom "ignoriranja" kot ga opisuje Lunetta.
Ce kardelo sreca drugo kardelo, se preveliko priblizevanje konca s pretepom ali pa hujsimi posledicami (seveda pa se lahko ze prej brez navedenega oddaljijo :) ). Za igranje in navsezadnje prezivetje obstaja "svoje" kardelo. Kdo ga pa zeli zapustiti in preziveti ga pa tudi lahko :) . bla, bla, bla.....
Mene razne zgodbice o "naravnem" prav malo najedajo :'(
Glede nacinov kako prepreciti nezazeljeno se z vsemi strinjam. Obstaja vec nacinov in kateri vam rodi (rojeva ;D ) dober rezultat je OK.
Predvsem pa pes (kot druzabno bitje) gre mimo drugega psa ignorantsko zato, ker MI tako hocemo....................... ....in potem smo tam. Odlocnost in vztrajnost, nekaksna splosna nacela, kat je ze na zacetku povedala Simi in drugi. Iz taksne osnove naj si vsak izpelje svoj nacin. Je pa seveda stvar povezana tudi s karakterjem posameznega psa. Nekateri so bolj nekateri manj vodljivi. Ni pa res, da obstajajo ala "nic se ga ne da naucit".
Ali psom, ki silijo eden v drugega primanjkuje pasje druzbe pa se prej ne strinjam kot da. Tistim, ki tega primankuje prej manjka kaksno kolesce v glavi in lahko ravno tako silijo v drugega psa, vendar siljenje v drugega lahko postane nevarno oz. je resnicno nezazeleno :) ..............v vecini primerov.
-
Gleda haltija-jaz ga tudi občasno po potrebi uporabljam.
Sedaj ga mimo konja ne rabim več, pa je vseeno ohlapen povodec, če konj teče, galopira, pa dobi jackpot za lepo obnašanje. Sem tudi šla po sistemi Look at that horse! (lej konja). Isto delam pri mačkah. Kjer večinoma ne potrebujem več haltija, na določeni razdalji pa ga nadanem.
Je pa res, da se je s konjem samopotrdila samo 2x v svoji karieri in sem verjetno zato tudi prej lahko opustila halti. Mačke in psi pa so druga pesem, tu je ima za sabo že bogato kariero, ker je pač tak karakter psa in predno je prišla k meni in predno sem jaz ugotovila način ki deluje.
Meni je cilj neuporaba haltija. In zato tudi tako delam. Hkrati mi je cilj sproščen in zadovoljen pes in s tem tudi jaz.
-
Se bom še jaz oglasila, ker sem imela tudi tak problem. Pri moji sem zvozila samo s pravočasnim (to je preden opazi drugega psa) preusmerjenjem pozornosti. Ko pes enkrat začne noret, si prepozen za sedi, igračo, priboljšek, cukanje... Ampak za obdržat pozornost v taki situaciji mora biti pes v ostalih manj "kritičnih" situacijah dovolj poslušen. Tudi ujeti pravi moment z nagrado je pomembno. Naključni mimoidoči ti znajo pokvarit 2 meseca trdega dela, zato se raje s kom zmenite, da potrenirate točno take situacije. Na sprehodu je treba imeti pregled nad okolico, da se pravočasno ukrepa in dobro spoznati reakcije svojega psa. To je sicer bolj primerno za pse, ki sicer z veseljem delajo, prepričat tibentanca verjetno ni tako lahko.
Haltija nisem uporabljala nikoli. Se mi zdi zgolj pripomoček za prebroditi najhujšo krizo ali v kakih nujnih situacijah, kjer bi lahko bilo nevarno za psa ali vodnika, če bi pes preveč potegnil.
Moja je sicer tako zelo družabna, da bi še zdaj šla vsakega pozdravit in jo moram imeti pod ukazom, da gre mimo. Ali pa jo s čim zaposlim, ker ji je druženje sicer najboljša zabava. Sama od sebe se ne bo nikoli spomnila, da bi šla mimo psa, razen, če ji pes jasno pokaže naj se spelje...
-
Me veseli, da imam končno še jaz nekaj somišljenjakov. In super kar je Pidog napisal gledel haltija ... jaz sem se bal, da bom s tem sprožil še en val nestrinjanj in bi počasi odplavali stran od teme.
-
Halti-ja mi ne uporabljamo. Nekako ne vidim potrebe po njem. V bistvu to, kar je pisala simi, odločnost, da pač psa peljemo dalje tako ali tako počnemo, mogoče je bilo to slabo razvidno iz začetnega teksta. Vprašanje je bilo zgolj ali lahko naredimo še kaj in na podlagi napisanega je odgovor ne, delamo dalje tako kot do sedaj, z veliko potrpežljivosti. Edin premislek je tisto z dovolj pasje družbe, mogoče mu tega res manjka, ima namreč samo enega novofundlanca s katerim se lahko igra, občasno se ga pelje k sestrici na obisk, da se lahko divjata, pa tu in tam s kakšnim psom v bližnjem gozdu. Moji višavci mu niso glih v pomoč, dve psici se ga bojita, samec ga ignorira, ta stara psica ga pa samo komandira naokoli, igrat z njim se pa noče nobeden. :P
-
Družba ni enako igra ;) pa sigurno je lažje na okoli hodit s psom, ki ne vidi v vsakem psu subjekta za igro in nenadzorovano divjanje. Če je igra kontrolorana in tudi tam deluje odpoklic, je pa tudi v vsakdanjem življenju lažje. Pasja koncentracija ob visokem vzdraženju naredi razliko. Do nje pa pride z vajo in pasjim odraščanjem.
Brezglava igra je zato mimogrede lahko kontraproduktivna - ni pa nujno. Odvisno od posameznika. Če ima nekaj kompanjonov za igro, se mi zdi, da je čisto v redu. Ugotovit mora, da se bo igral s tistim za katerega boste vi presodli, da se lahko. Razloge pa si itak že navedla... Ostale se ignorira. Če se zraven vodnik ne razburja in ne vem kakega pomena daje lastnim strahovom ali pasji podivjanosti, ne vidim razloga, da bi se pojavila agresija do drugih psov.
Glede na prebrano in ostala mnenja nimam sicer kaj dodat, ustrajajte in sigurno bo iz tedna v teden lažje. :)
Srečno! :-*
-
Pri nama delujejo ukazi, dokler sva dovolj stran (30m +). Ampak mi pa ne uspe zadržati pozornosti, ko sva "nevarno" blizu. Če gre npr. drug pes po zgornji poti, midva pa po spodnji poti (imamo spodnjo in zgornjo sprehajalno pot ob reki), me je tudi sposoben pogledati, odreagirati na ime, pograbiti cufo...ampak direktno srečanje, na isti potki, tu se pa zaplete.
Mene ne moti, če maha z repom in se med srečanjem povoha, nočem edino skakanja in vlečenja, teženja. Ne čutim potrebe po tem, da bi mene gledal, ko srečava druge.
Saj psi se znajo zmenit, če tistemu drugemu kaj ne paše, bo že pokazal.
Kadar se s kakšnim potem malo poigra, tudi ponavadi nimam problema, da ga pokličem in greva naprej na sprehod (če ga spustim, da se ne zapletamo). Njemu je očitno najboljši del spoznavanje in nekaj minut igranja, potem brez problema greva.
-
Pri nama delujejo ukazi, dokler sva dovolj stran (30m +). Ampak mi pa ne uspe zadržati pozornosti, ko sva "nevarno" blizu. Če gre npr. drug pes po zgornji poti, midva pa po spodnji poti (imamo spodnjo in zgornjo sprehajalno pot ob reki), me je tudi sposoben pogledati, odreagirati na ime, pograbiti cufo...ampak direktno srečanje, na isti potki, tu se pa zaplete.
Vaja, vaja in še enkrat vaja. Jaz sem mojo v situacijah, kjer sem vedela, da ne bo šlo kar peljala s salamo pred nosom mimo. Ni ravno super vzgojno, ampak, ker zaradi tega sploh ni opazila, da greva mimo psa/gruče ljudi, se to na vzgoji ne pozna ;) . Pes more najprej dobro držati pozornost v nemotečem okolju, da lahko to preneseš v bližino drugih psov. Najtežje je pa itak prepričat psa, da gre mimo na ozki potki ali pločniku, kjer je psu kristalno jasno, da se boste srečali, mimoidoči pa bo po možnosti navdušeno svojega psa zraven rinil naj se povohata.
-
Pes ima neke osnovne potrebe in če je tem potrebam zadoščeno, se lažje skoncentrira in dela tisto, kar si mi želimo od njega. Te potrebe se od psa do psa razlikujejo. Recimo: delam s polarci. Pri teh je ena od najbolj osnovnih potreb tek. Dokler ni zadoščeno tej potrebi, toliko časa se s tem psom ne da delat nič resnega. Ker bo ob prvi priložnosti zviznil in nabijal kroge (če imam srečo, da ne leti kar naravnost) toliko časa, da bo potrebi zadostil. Zelo lačen ali žejen pes tudi ne bo dobro delal, ker bo samo gledal, kje je kaj za pit ali za pojest. Celo če delamo na hrano, se zelo lačen pes ne bo mogel skoncentrirati, čeprav je za nagrado točno to, kar najbolj potrebuje.
nekaterim psom ni do druženja z drugimi psi, večina pa to potrebuje. Kot je bilo že prej rečeno druženje ni samo igra - torej igra z lastnikom ne more povsem zadovoljiti te potrebe. Če pes tej potrebi zadosti, mu bo veliko manjši problem pustiti tuje privezane pse pri miru. In seveda ni mišljeno, da bi se moral igrati z vsakim, ki mu pride nasproti kakorkoli in kolikorkoli bi hotel.
Vedeti moramo, da smo psu na povodcu onemogočili normalno pasje vedenje ob srečanju, pogosto ga (nehote) silimo v situacije, ki si jih psi razlagajo za nesramne ali grozeče in temu primerno tudi odreagirajo.
-
Kako pa te zadeve usklajujete, če sprehajate dva psa.
Mi smo namreč svetovni prvaki v grdem obnašanju, ko srečamo psa. Tavelik bi rad čimhitreje mimo ( če je "nasprotnik" samec, ki bi rad povohal tamalo, še zagodrnja povrh). Tamala pa skače v luft od veselja in bi šla noret.
Včasih je malo težko manervrirat, za ločene sprehode pa res nimam časa, pa še psa se mi bilj zdivjata, če sta skupaj.
-
Mi imamo trenutno 2 psa. Ena je ovčar in zelo vodljiva, druge pse je imela rada vse po vrsti, dokler je bila mala, ampak z vodljivostjo nikoli nobenih problemov. Zdaj kot odrasla ji tuji psi niso več toliko zanimivi, z nepoznanimi se igra vedno manj, ma pa nekaj priljubljenih kolegov in kolegic. Če ji tuji ni všeč, se umakne.
Druga (v bistvu očetova/družinska) je pa trmast klovenček, vedno dobre volje, zelo aktivna, ki prav tako misli, da so drugi psi na svetu zato, da jo bodo imeli radi in da bodo navdušeni nad njo. Ne teži toliko z igro kot pa, da hoče it do njih in jih preljubčka in se meče pod tace. Za ljudi samo malo manj, razen pri otrocih na katere je prav tako nora.
V njenem primeru sem med drugimi psmi na dolgem povodcu vadila odpoklic in nagrada je bila hranca in vrnitev v igro. Zdaj ima leto pa cca 8 mesecev, nad drugimi psmi ni nič manj navdušena, še sedaj se jim polula, če jih ne pozna in k vsakemu plazi (oz. bi) in mu sili v gobec, ampak načeloma prileti na prvi klic, ko je spuščena, ali pa obstane. V časih moram poklicat dvakrat, ampak tega je vedno manj. ČE me ni ubogala tudi v drugo je šla pa na štrik >:D Če je človek dosleden zelo hitro pokapirajo kaj se jim bolj splača. ;)
Tako sem delala, ko je bila bolj ali manj prosta, kar je bilo z mano velika večina časa.
Ko je bila pa na povodcu na kratko (ponavadi v bolj obljudenih delih ali ob cesti) pa nikoli nisem dovolila niti ovohavanja, ker sicer verjetno nebi prišla nikamor. Sploh, če sem mela dva ali tri istočasno, bi me v tem primeru zvezali kot kaki salamin. Sploh ob cesti se pa res ni za hecat.
Čeprav je tudi takrat poskušala bremzat, da bi mi za ritjo zvizenla k psu (verjetno je to palilo pri očetu) sem šla dalje brez spremembe tempa. V bistvu je relativno hitro ugotovila da takrat se hodi in ne pomaga nič. Tudi če pride drug pes k nam, ga sicer pozdravi z mahajočim repom, ampak ga ne obrajta kaj dosti... večinoma ;)
Še vedno ji za nagrado za odpoklic vedno dovolim pozdravit poznane pse, ki so na povodcih, če njihovi vodniki kažejo znake, da so tudi oni za, s spuščenimi itak, če pa je kakšen nepoznan in na štriku pa nima da hodi zraven in moram reč, da če jo mamo na očeh je že zelo pridna. Sicer pa štrik 8) NA zečetku je rabila kakih 5 takih strehodov zaporedoma, da je skapirala povezavo in je bil nekaj mesecev mir, pol je malo pozabla na to ali pa samo poskusla, če še velja in pristala na štriku. Pol je bilo spet nekaj mesecev mir in nazadnje je poskusla kake 3 mesece nazaj.
Med pisanjem sem se spomnila še to...
Pri pohvalah in nagradah ne smemo pozabit, da nista nagradi samo hranca in igra z nami (pa besedna pohvala), ampak je lahko tudi tisto, kar si pes takrat želi. Če je to igra z drugim psom, je to igra, lahko tudi samo stik, če tega pač ne moremo omogočit. Lahko je to, da gre in polula vogal... ni da ni. Vse kar bi pes v tistem trenutku rad počel.
Če pes doseže svoj cilj na tak način, kot hočemo mi, smo zmagali tako mi kot pes 8) ;)
-
Vsekakor mora biti psu jasno, kdaj je čas za druženje in kdaj za delo (tudi če je to delo samo hoja ob vodniku brez ovohavanja vsega živega in neživega ob poti)
Več psov skupaj...zna biti silno prijetno, če se držijo skupaj in jih drugi psi ne zanimajo preveč ali skrajno zoprno, če je en od psov zaščitniški do drugega. Pri večih psih je disciplina še veliko pomembnejša kot pri enem, ubogat te mora tako vsak posamezen kot cela skupina. Skratka: treba je delat, postaviti meje in pravila obnašanja ter se "dogovorjenega" tudi striktno držat.
-
Skupina je res zakon :-* :-* :-*
-
1. Halti je bolj namenjen za odpravo vlečenja, pri skakanju in zaganjanju pa je lahko dokaj nevaren za psa, tako da previdno z njim.
2. In žal res ne najdem vzgojnega sporočila, ki ga pes dobi ob takšni metodi kjer ga vedno vodiš stran. Da ne bo pomote, niti slučajno se ne kregam.
3. Vedno pa se rad naučim kaj novega in bi res prosil, če mi obrazložiš pasje dojemanje ob tej metodi?
4. Problem je tudi, da to kar naredi omenjeni pes, ni veselje, pač pa napad hiperaktivnosti, kar je ravno tako potrebno odpraviti, saj je vedenjska motnja (pri vsaki pasmi). In tudi tukaj mi odpade omenjena metoda, saj se dejansko izogibamo situacijam ravno takrat, ko bi jih morali provocirati.
5. Lunette, cuk je zato, da se mu preusmeri/prekinja napačno osredotočenost in posledično, da ne pride do spremembe položaja. Če pa že omenjaš volkove v naravi ... ti se res ne cukajo ... se pa mirijo s prijemom z zobmi. Ampak volk v krdelu tudi nima vedenjskih težav, zato cukov niti ne potrebujejo. "Ugrizi" v smislu korekcij nezaželjenega obnašanja pa so precej pogosti. Posameznik pri volku tudi nikoli ne zaide brez dovoljenja alfe in nasploh vsako aktivnost narekuje alfa volk ...
Upam da bom vse lepo in razumljivo odgovorila. :)
1. Halti je ravno tako pripomoček, ki se ga uporablja samo začasno in seveda ob obvezni souporabi navaden ovratnice. Kako in zakaj smo poskrbeli za pasjo varnost mi sem dovolj dobro obrazložila. In halti ni samo za odpravljanje vlečenja ampak za lažjo fokusacijo psa na vodnika, za pse, ki se težje soočajo s strahom...(to je samo nekaj primerov uporabe) Ker ga halti ne davi (mu ne jemlje sape). Vsekakor je potrebna podrobna analiza karakterja psa pri tem. Ni vse za vsakega. ;)
2. Tudi moj namen ni kreganje ampak dajanje svojega mnenja oz osebne izkušnje. :)
3. Ni problema. Morda bom s svojimi večletnimi (več pasjimi ;) ) izkušnjami pomagat.
4. Tole moje konkretno omenjeno obnašanje pač ni hiperaktivnost (psica je vse prej kot hiper) ampak fizična rešitev kako te z naletno maso spravit do psa. Je malo večja mešanka in dobro ve da njena masa proti moji na ledenem pločniku pomeni jaz pri psu :). Pa nebi tu zdaj o neodgovornosti ob nabavi premočnega psa. Psica namreč ni čisto moja je pa pri meni na vzgojni ;) Odkar je povodec v moji roki se to ne dogaja več. Niti se mi ni pri še večjem psu.
In ja. Morda se narobe razumemo. S haltijom psa NE vlečeš nikamor. Ker ga pač ni priporočljivo vleči na čem takem.
Provociranje situacij tudi ni ravno najboljša rešitev. Je pa dobra rešitev soočanje s situacijo. Precej različen pristop. Praktičen primer ti je to - Provociranje: daš psa na sedi in ga korigiraš s cukom (sporočilo tu je da si fizično scukan če se premikaš) Soočanje: greš mirno nezategnjeno mimo situacije kjer se ne zgodi nič razen nagrada po soočenju (sporčilo mislim da je jasno).
5. Pomen cuka in pravilno nameščanje zatezne ovratnice mi je več kot jasna. Tako imam vzgojenega najstarejšega psa, pa nebi več...
Ravno zato ker se volkovi sankcionirajo samo za hujše kršiteve oz oddaljevanje od kardela je nesmiselno povezovanje, da če se pes oddalji na povodcu 120cm je sankcioniran. To se v naravi ne zgodi. Takšna oddaljenost od alfe je povsem normalna torej to ni hujša kršitev.
Poleg tega če smo že pri vodji. Samozavesten vodja gre samozavestno svojo pot in kaže vzgled s svojo mirnostjo. Je pravičen in zaupanja vreden. Ima vedno prave odločitve. Takemu pes sledi. Ne nekomu, ki ga mora ubogat, če ne...
Upam da sem lepo razložila moje videnje na to. :)
-
1. Opremo je treba prilagoditi, itd..............Ce prav razumem napisano, halti uporabljate kot "standard" opremo na sprehodih, oz. ali je halti pripomogel k temu, da pes ostale pse na spredodu ignorira tudi brez haltija?
2. Glede kaj je naravno kaj ni >:(.......................naravn o v kardelu je, da vodja, alfa pokaze zobe, ko se izvaja v kardelu nezazeleno vedenje, ki nima nobene veze z nasim pogledom "ignoriranja" kot ga opisuje Lunetta.
3. Mene razne zgodbice o "naravnem" prav malo najedajo :'(
4. Ni pa res, da obstajajo ala "nic se ga ne da naucit".
1. Da. Halti je samo začasna oprema. Ravno tako kot bi morala biti začasna oprema zatezna ovratnica. Ob pravilni uporabi ga lahko potem mirno snameš in hodiš po svetu s psom ki se zna soočiti z situacijo. Nam je več kot odlično uspelo pri večih kužih.
2. Saj zato pa so naši psi udomačeni volkci ki že dolgo ne vejo kako bi naj izgledalo življenje v divjini. Prav tako zelo dobro vedo da mi NISMO pripadniki njihove vrste. Poleg tega večina še zdaleč ne bo nikoli razumela natančnega obnašanja v kardelu. (npr. to kar kaže CM je daleč od naravnega kardela). Se pa strinjam z dejstvom, da funkcionirajo in se sporazumevajo bližje volkovom kot pa ljudem. Kar je seveda potrebno vzeti v zakup.
3. Jp tole o naravnem se strinjam. Psi so vzrejeni, da sodelujejo z ljudmi z neko svojo lastnostjo in nikakor da so člani našega ''naravnega krdela''.
4. Res je. Ni pasme ki bi se jo ne dalo načuiti nič. Je pa res da se z vsako pasmo da delati drugače.
-
S temi alfami se res že tako pretirava, da joj.
Še pri volkovih so prave Alfe samo v velikih tropih, ki se občasno združijo iz več krdel in pa seveda v umetno ustvarjenih krdelih, kjer v večjo ali manjšo ogrado/rezervat... spustijo volkove nabrane iz vseh vetrov. Žal je velikanska večina opazovanj narejena prav na teh volkovih. Drugače pa so volčja krdela bolj družine - starša in mladiči nekako do dveh let. Starša sta vodji že po defoju - si ne priborita tega ranga z bojem. Ko mladiči povsem zrastejo, gredo na svoje.
Psi niso volkovi in psi ločijo med ljudmi in psi (razen redkih izjem, ki od najzgodnejše mladosti niso bili v družbi z drugimi psi). Zato odnosov med psi ne moremo direktno prenašati na odnos med človekom in psom.
Tako da ima Lunette glede tega kar prav.
-
In ja, halti je pripomoček, s katerim lažje obvladujemo psa. Nič več. Pes, ki mu ga nataknemo, se seveda ne bo sam po sebi odvadil vleči, se zaganjati....To pa seveda ne pomeni, da psa, ki ima gor halty ne moremo učiti.
Kaj je naravno in kaj ni? Omejevanje psa na 1,2m, hoja ob prepočasnem človeku, približevanje drugemu psu v ravni črti brez spremembe hitrosti in smeri, ignoriranje mimoidočega psa, omejevanje stikov s pripadniki iste vrste - vse to ni naravno, nekaj od tega se med psi tolmači kot nesramno, predrzno ali celo grožnja.
Pasme (ali posamezni psi) ki se jih ne da nič naučiti ne obstajajo, obstajajo pa pasme (in posamezni psi) ki jih ni mogoče absolutno nič naučiti z nepravilnim pristopom in napačnimi metodami.
-
Jp.
Morda vidimo mini umetna kardela doma tisti, ki imamo po več psov hkrati. Pač ''pogovarjajo'' se nekaj podobnega volkovom, niti najmanj ne tako kot se mi ;) še manj pa vidim jaz pri svojih kakršno koli dogajanje alfe kot jo želijo nekateri prikazati. Pa sankcioniranje za vsako đabo. Pa metanje po tleh in dominiranje od-do. Fiksiranje sem pa tja v neke položaje, ki so naša domena in ne pasja. Ker pač niso volkovi. So samo pripadniki različnih pasem ali mixov in starosti. Skupaj so zato ker Jaz tako želim in ne oni. In skupaj sobivajo ker je meni tako prav. To da se pa pogovarjajo z GRR pa pogledi pa mimiko pa hov-hov itd. je pa normalno ker spregovoril pa še res niso po človeško. Niti ni to moja želja :D
-
Kaj pravi "oče" tega termina (alpha...):
http://www.youtube.com/watch?v=tNtFgdwTsbU
:)
-
Kaj je naravno in kaj ni? Omejevanje psa na 1,2m, hoja ob prepočasnem človeku, približevanje drugemu psu v ravni črti brez spremembe hitrosti in smeri, ignoriranje mimoidočega psa, omejevanje stikov s pripadniki iste vrste - vse to ni naravno, nekaj od tega se med psi tolmači kot nesramno, predrzno ali celo grožnja.
Dobro povedano. Pa da navežem...ker je to civilizirano bivanje nenaravno ne moremo živeti v utopiji da lahko psa učimo oz. obvladujemo naravno. Pa naj pri tem uporabljamo zatezno, halti, usnjeno ovratnico, oprsnik (ali celo nič od tega)...in seveda potem debate o tem kaj je bolj naravno pri učenju itd. Je pa morda smiselno (glede na posameznega psa) uporabiti opremo ki je psu najmanj stresna in najbolj razumljiva za dojemanje vaje.
-
Lahko kratek povzetek prosim...mi zvočniki ne delujejo :-[
-
No ja v našem krdelu je vodja vedno bila, ponavadi je bila to po defoju najstarejša psica, včasih si je mlajša svoj položaj tudi izborila. Enkrat so naredili celo pravo zaroto, mini državni udar, ko je stara vodja postala preveč senilna in zoprna. Celo zelo cenjen položaj pomočnika vodje je bil ponavadi zelo jasno viden. Vendar vodja silno redko "kaznuje" podrejene, dejansko večino stvari, ki bi jih lahko kaznovala mirno odignorira (recimo: mlada psica se hrši in napihuje, kaže vodji zobe in se sploh repenči - tastara se za take malenkosti ne bo niti zmenila (kaj šele, da bi šla nestramnico obračat okrog ali kaj podobnega). Jasno pokaže, da so takšne grožnje zanjo p... dim. Včasih celo obrne v igro (v kateri potem seveda zmaga). Če se podrejeni stepejo med seboj (ali če samo merijo moči na način, ki bi lahko prerastel v pretep) bo tastara lepo počasi primaširala in se postavila vmes, brez renčanja in kazanja zob ali podobnega in prepira bo v hipu konec. in če je že treba kdaj koga zlasati, tega ne bo naredila vodja, ampak njena pomočnica.
-
:D no pri naših zgleda podobno. S tem da je pri nas najmlajša vodja. Ker je 100% bolj brihtna ko tastara. Sicer je ob prihodu tamale bilo tako, da je bila starejša izredno posesivna na vse in se je zaganjala v malo. Mala pa brihta je vse lepo politično obrnala v svoj prid. Počasi je začela kazat svoj IQ in ostali so začeli sledit. Danes je neizpodbitno taglavna. Starejša pa je začela uživati udobje penzije in tega da ji ni potrebno preveč možgančkov naprezat ker ima tamala toooookkk dobre ideje.
Glede na fizično razliko v kilah (mala šefica slabe 5kg- največji ''sledilec'', ki je za laike po obnašanju dominantn ko pra... pa ima krepko čez 35kg) ni mala nikoli nikogar fizično sankcionirala in metala ob tla. Pa lahko rečem da imam svoj dream team. Nobenih ravsov. Nobenih težav z sankcioniranjem. Pa prav tako nikoli nisem resno koga morala prizemljit.
-
Ker smo morda malce zašli iz samega naslova teme... moj predlog kako se (recimo) konstruktivno lotiti težave s psom.
Najprej se pošteno izprašaš koliko si kot vodnik kriv da je temu tako - se pes dovolj giblje, mu dajem dovolj kvalitetnega časa, kje sem ga zalomil v odnosu pes-vodnik, od kdaj to počne in kaj je temu botrovalo...
Potem narediš plan oz oblikuješ željo kaj želiš (recimo pri siljenju k drugemu pesu- da gre skulirano naprej ali da sedi da pride drugi pes mimo)
Ko je želja oz plan določen pa se dodobra pozanimaš (ali greš do koga ki zna ali pa ti je njegov sistem všeč...) kako varno uporabit metodo. In seveda upoštevati tudi dejstvo kaj lahko katera metoda prinese. Ali lahko z napačnim pristopom tudi narediš več škode kot koristi. In s katero metodo narediš najmanj škode, če zamočiš.
Potem pa biti prvo pošten do psa (če mu ne daješ ne zahtevaj) , šele takrat začneš z delom ter nato dosleden, dosleden, dosleden....
-
Lahko kratek povzetek prosim...mi zvočniki ne delujejo :-[
V glavnem sporoča, da je ta izraz napačen oz. ni natančen.
To, da se mora volk borit, da bo šef ni pravilno, ampak je dovolj da ima mladiče in njegovi mladiči so v bistvu člani tropa. Kot bi dva človeka imela otroka - družino.
Znanstveniki ne uporabljajo več izraza alpha, ampak vodilni par ali vzrejni par, ali mama in ata volk ;D kar je doooosti bolj natančno kot alpha...
Pove, da je v bistvu med glavnimi krivci, da se je izraz aplha prijel. Izdal je knjigo 1970, ki ima vsaj 10.000 kopij v obtoku in v njej je razlagal o temu pojmu, ker je pač takrat to bilo vse kar so znanstveniki vedeli. A od takrat so ugotovili še veliko novih dejstev in posledično, da je izraz alpha napačen, če se nanaša na večino vodij krdel.
Lahko bi ga uporabili v primeru, če imamo umetno ustvarjeno skupino z veliko volkovi in iz raličnih skupin, ki niso med seboj v sorodu. Takrat se bo ustvarila neka hierarhija z vodilno živaljo, ampak to se zelo reko zgodi v naravi. Drugi primer je ta, ko imamo kompleksno krdelo z več vzrejnimi pari. V tem primeru lahko vodilni samici, ki je navadno mati ostalih samic z mladiči, rečemo alpha samica, a je v primerjavi z ostalimi krdeli volkov po celem svetu to redko.
o.p. V bistvu gre spet za "matriarhinjo" krdela...
Vsekakor ni tako črnobelo kot hočejo nekateri prikazat.
-
andreja, hvala :)
Ja saj tako nekako si tudi jaz predstavljam. Morda pa je tale ''alfa'' stil trenutno popularen tudi zaradi mlajših piscev knjig in oddaj kot je tale gospod ;)
Se mi pa vseeno zdi da je to res bolj pravilna teorija ''alfanja''. Mi je všeč tudi to kar je Zak George v enem od svojih videov omenil. Da ni point sobivanja s psom v domiranju ampak v sodelovanju s človekom, ker je bil ustravrjen s tem namenom.
Opažam pa da se bom tudi sama mogla naučit ne-uporabljati izraz alfa, ker resnično ni taprav opis naših medsebojnih odnosov v našem kvazi krdelu. :)
-
jp. Sodelovanje in medsebojno spoštovanje :D
-
No ja v našem krdelu je vodja vedno bila, ponavadi je bila to po defoju najstarejša psica, včasih si je mlajša svoj položaj tudi izborila. Enkrat so naredili celo pravo zaroto, mini državni udar, ko je stara vodja postala preveč senilna in zoprna. Celo zelo cenjen položaj pomočnika vodje je bil ponavadi zelo jasno viden. Vendar vodja silno redko "kaznuje" podrejene, dejansko večino stvari, ki bi jih lahko kaznovala mirno odignorira (recimo: mlada psica se hrši in napihuje, kaže vodji zobe in se sploh repenči - tastara se za take malenkosti ne bo niti zmenila (kaj šele, da bi šla nestramnico obračat okrog ali kaj podobnega). Jasno pokaže, da so takšne grožnje zanjo p... dim. Včasih celo obrne v igro (v kateri potem seveda zmaga). Če se podrejeni stepejo med seboj (ali če samo merijo moči na način, ki bi lahko prerastel v pretep) bo tastara lepo počasi primaširala in se postavila vmes, brez renčanja in kazanja zob ali podobnega in prepira bo v hipu konec. in če je že treba kdaj koga zlasati, tega ne bo naredila vodja, ampak njena pomočnica.
To pa je točno kot da bi naše krdelo višavcev opisovala, imajo prav podoben sistem. Ko pride še tale mastif zraven je pa on čisto na koncu vrste, čeprav največji ;)
-
Tukaj se je pa že čist zafilozofiralo, avtorja teme pa skoraj nikjer ni več :) Lunnete, hvala za obrazložitve ;) Drugače pa razen zadnje točke tisto ni bilo namenjeno tebi. Naprej sploh ne bom več komentiral, ker nas je na kupu že preveč ljudi, ki imamo vsaj malo različne poglede.
Motil me je samo odziv kalsang, ko sem napisal, da samo ignoranca drugih psov ni pravilen način reševanja omenjene težave, in niti ni fer do psa. Nasploh pa se je o psu vedelo zelo malo in veliko premalo, da bi postavljali prave metode. In kot sem že nekje prej napisal, mogoče problem tiči čisto drugje.
Drugače tudi sam še zdaleč ne primerjam psov z volkovi, če pa koga zanimajo največje zmote/razlike med njimi, pa lahko poskusim najti članek, kjer je to super na kratko opisano. Tudi kako izgleda hierarhija pri psih (vodja raziskave in avtor članka je Ian Dunbar).
-
Tukaj se je pa že čist zafilozofiralo, avtorja teme pa skoraj nikjer ni več :)
Aja, jaz sem še vedno tu :P :P :P :P :P
-
;) Ste že kaj delali z njim? Rezultati? :)
-
;) Ste že kaj delali z njim? Rezultati? :)
Mi itak skoz delamo z njim, a rezultat bo v enem dnevu ali kaj, tudi če bi kaj drugače delali ???
-
Pri meni je bil viden efekt (ne rezultat) v enem dnevu-po sistemu Leslie Mcdevitt-Look at that dog! Ki je opisana v njeni knjigi Control Unleashed.
-
Seveda rezultat ni bil mišljen kot končen, ampak ob intenzivni vaji za omenjen problem, bi bil delen rezultat-efekt lahko viden tudi v eni uri.
-
Seveda rezultat ni bil mišljen kot končen, ampak ob intenzivni vaji za omenjen problem, bi bil delen rezultat-efekt lahko viden tudi v eni uri.
Ta naš pes sploh ni tak problematičen, da bi bili kakšni blazni rezultati možni, že zato ker daleč od tega da reagira na vsakega psa in v vsakem trenutku in tudi ne vsak dan, kakšne je pač volje. To pomeni, da en sprehod spelješ brez da sploh trzne, na enem pa bi se šel z vsakim psom igrat - karikiram, da se razume. Drugič, ker tako ali tako mu ne pustimo da rine v pse in se enostavno gre dalje, mrtvo hladno, in kaj češ tu pričakovat drugega rezultata, kot pač čakat dan, ko bo skapiral, da pač nič ne doseže tudi če poskuša malo potegnit ali če cvili ker bi šel k psu. In glede na to, da se s psom dela že skoz in da se stvar izboljšuje, ampak itak da počasi, ne vem kaj bi ti ali vi ali kdo drug naredil da bi pa naenkrat bilo v eni uri efekt ??? To mi res ni jasno no. ::)
-
Jaz sem tvoje pisanje razumela kot da vsakič, pri vsakem psu rine, vleče in poskakuje. :-\
Taka je bila moja in zato je bil efekt viden takoj, ko sem začela prav delat.
-
Čara, a lahko še malo opišeš tvoj postopek? Na kratko :-[ ;)
-
Jaz sem tvoje pisanje razumela kot da vsakič, pri vsakem psu rine, vleče in poskakuje. :-\
Taka je bila moja in zato je bil efekt viden takoj, ko sem začela prav delat.
Jaz sem tudi tako razbral :-[ Psi imajo ravno tako slabe dneve in to vzamem v zakup, vseeno pa takrat opominjam, da je takšno obnašanje nezaželjeno. Brez napak nikoli ne bomo, ne mi in ne oni 8) A ga vi samo tiho peljete mimo, ali mu tudi glasovno poveste, da to, kar dela, ni ok? Drugače si pa že odgovorila, kar sem želel slišat ... stvar se izboljšuje ;)
V eni uri npr. sem jaz dobil efekt tako, da sem se z nekom zmenil in sva provocirala situacijo. Ker so bili intervali "opominjanja", da to kar dela ni ok, zaporedni in kratki, mu je hitro prišlo v kri kaj želim od njega. Energija mu je počasi padala, pes se je umirjal in tako postal lažje vodljiv. Če je imel pes visoki nivo energije, sem ga prej peljal na primeren sprehod (z uporabo pasjega nahrbtnika, ga lahko še hitreje utrudiš). Delal sem pa na način (ponavadi), ki sem ti ga opisal že takoj na začetku in očitno izgleda zelo podobno čarinemu, ki ga je napisala na prvi strani. Seveda poleg pohval in kakšnega priboljška (če je sploh haskal na to), sem mu čez čas, ko je situacijo začel mirno prenašati, občasno dopustil tudi igro s psom - da je bilo kdaj tudi po njegovem, vendar zasluženo. Seveda se je igra začela in končala, ko je to rekel vodnik. In to govorim o odraslih psih.
Čara, jaz bi si tudi želel kaj več prebrati o tvojem postopku ... :)
-
ha ha
ko smo že pri slabih dnevih.... glih pohvalim belo zver včeraj, že dela neumnosti danes. >:D
Nič več hvaljenja... O0
-
Filozofije tako ali drugače včasih prinesejo več informacija kot sam odgovor ;)
Geedee vidim da pri vas delujete povsem po enakem postopku kot Cesar. Enim očitno sede. Me pa pri vašem postopku zanima kako oz kaj sporočamo psu če ga non-stop opozarjamo, da to pa ni ok? Recimo v provociranju situacije s potegi z zatezno ovratnico v položaj sedi in z ostrim Ne ali Tscc npr.
Ker recimo tako smo delali mi s starejšim psom. Danes je končni rezultat miren pes med srečanjem, ampak v položaju sedi. Ker je skrajno moteče med potekom sprehoda. Se včasih kar zabetonira :D kar pa je nadležno če si kjer je velika frekvenca psov. Tako praktično sedimo več časa kot si jaz želim. ::) Itak da smo zadevo sanirali pa vendar je to bil stranski učinek opozarjanja psa in tega načina dela.
Opažam pa (česar se tudi držim) pri premiku moje skupine psov (ki je večinoma velika 4+) da se psi ne opozarjajo za napačne premike ampak leaderka pač gre svojo pot ostali pa zanjo. Ignorira poskuse drugih o spremembi smeri. Tako sem začela tudi sama ignorirat napačne premike posameznikov s tem, da ne dajem pozornosti na njihove ideje o spremembi. Pač grem svojo pot. Pes je na povodcu in se enostavno premika z mano, ker njegova ideja ni sprejeta. Moj namen na sprehodu je premik naprej in mimo drugega psa. Tako sporočam psu da me ne zanima nasproti prihajajoče krdelo, ker mi imamo pač svoje opravke.
Spremembe v obnašanju smo tudi z našo metodo dosegli v manj kot uri (v uvodni seansi smo tudi mi imeli statista). S tem da je nam bil cilj vaje hoja mimo psa. Je pa vsaj meni bolj pomembno da imam vedenje 100% zanesljivo na dolgi rok in ne da je kao učinek viden v eni uri.
Se pa največ pravzaprav naučim od svojih psov, ki več kot očitno podirajo vse stereotipe o kardelnih odnosih. Psica, ki je največji sledilec in podrejn član spi na postelji, se ne umakne, če leži med vrati, prva skoči čez vrata...pes, ki je pravzaprav pehota in uradno najbolj dominanten je čisti smrkelj, vsi mu lahko skačejo po glavi, minimira se da se ti lahko umakne, vse vsem odstopi...psica, ki je realno leader spi vedno na tleh, se ti uvidevno umakne spod nog, gre zadnja skozi vrata (a ostali jo upoštevajo ko, da je bog)...pa še je tega. Prav vse delajo kontra kot sporočajo knjige z vsebino o dominanci in alfah pa sledilcih :D
Se opravičujem za spet dolg post, ampak imamo na zalogi ogromno izkušenj glede na količino mrcin pri hiši :)
-
(http://a3.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash4/394779_3041326201132_1502373017_2929416_187513821_n.jpg)
Tole je ta naša zver mimogrede, sveže slike od včeraj. ;D
-
Opažam pa (česar se tudi držim) pri premiku moje skupine psov (ki je večinoma velika 4+) da se psi ne opozarjajo za napačne premike ampak leaderka pač gre svojo pot ostali pa zanjo. Ignorira poskuse drugih o spremembi smeri. Tako sem začela tudi sama ignorirat napačne premike posameznikov s tem, da ne dajem pozornosti na njihove ideje o spremembi. Pač grem svojo pot. Pes je na povodcu in se enostavno premika z mano, ker njegova ideja ni sprejeta. Moj namen na sprehodu je premik naprej in mimo drugega psa. Tako sporočam psu da me ne zanima nasproti prihajajoče krdelo, ker mi imamo pač svoje opravke.
Se pa največ pravzaprav naučim od svojih psov, ki več kot očitno podirajo vse stereotipe o kardelnih odnosih.
Točno to je tisto kar v življenju rabite. Ni fora v tem, da bo vaš pes "občudoval" mimoidoče pse v sedi ali kakšnem drugem nadomestnem vedenju. Vaša želja je, da greste mimo. Če želite, da se bo vaš kuža igral z drugim psom, mu boste rekli pojdi, ali kar koli že rečete, če ne boste nič rekli, je psu jasno, da ne sem in gre zato za vami.
Da to dosežete je ppopolnoma brezveze učenje in teženje psu z nekim nadomestvnim vedenjem, pa naj bo to sedi, ali pa kar koli drugega. Za začetek ga morate s svojim gibanjem naučiti, da mora mimo. Korekcije in neko povelje je spet še nekaj kar bo treba odnaučit. Oziroma so popolnoma nepotrebne. Stopiš in hodiš. Ker je pes na povodcu, pač mora it za tabo. S tem se veča tvoja avtoriteta. Ne s tem kako hitro znaš uporabit kroekcijo ali pa kliknit ob slučajnem pogledu stran.
In ja, vaš pes je najboljši učitelj, ker vam takoj pokaže ali delate prav :o
-
Meni je pravzaprav ta sistem, da greš pač mimo še najbolj všeč. Ampak jaz ga v večini primerov nisem mogla uporabiti. Živim v mestu, psov dnevno srečam veliko, večino na 2m širokem pločniku in večina lastnikov je prepričana, da se morajo psi povohati. Za povrh imam psico, ki je (bila) prepričana, da so vsi psi na svetu zato, da se bodo z njo igrali. V tem primeru grem lahko mimo samo, če vlečem psa za sabo za ovratnico ali s preusmeritvijo pozornosti, ker drugače psa prideta skupaj. Dajanje psa na sedi je brez veze, ker bi itak drugi lastnik prišel zraven, da se povohata... Moja je imela še dve skrajosti, ko je opazila drugega psa - ali se je ulegla na tla ali pa se zaganjala (ali pa kar oboje). Jaz sem se odločila za preusmerjanje pozornosti, ker je preveč divjala, da bi jo vlačila za sabo, še najmanj za ovratnico. Enak sistem lahko uporabim tudi, ko je psica spuščena. Sem prepričana, da bi brez komande šla še vedno do vsakega psa vsaj na hitro pozdravit tudi zdaj, ko je stara 6 let in sicer težav z zaganjanjem nimava več.
-
Zato pa je potrebno na začetku, ko se spraviš popravljat napake iz preteklosti, delat na samem in dodajat motnje.
Moje, mislim da ne skromne izkušnje s tem so, da je za začetek problem itak v vdljivosti psa. Ko je vodljivost normalno narejena se samo dodaja motnje in problem je rešen.
Preusmerjanje pozornosti....kaj pa, ko si prepozen? Potem pa vse odpove.
Pri učenju vodljivosti uporabljaš striktem korak in potem kasneje ne. In pes se nauči - hoja pomeni hoja, če se ne hodi se lahko igra, ko ti je to dovoljeno. Samo je pa res, da je to nemogoče narediti med hordo psov, s katerimi se je pes do sedaj lahko igral. Ampak ker ljudem primankuje vstrajnosti in odločnosti je ponavadi ravno to vzrok, da noben sistem ne deluje tako kot bi moral. Ampak problem je ravno v naši vstrajnosti in odločnosti - zato pa je problem :P
Spet problem, ki je naslednji je v pravilni vodljivosti psa. Vodljivost ni da ga cukaš in rukaš. Le pravilno uporabljen povodec in ovratnica.
-
Lunette: ko je krdelo stabilno (to pomeni, da vsak član ve, kakšen je njegov položaj) pravila, ki jih naštevajo knjige ne veljajo. Tudi pri nas zjutraj taglavna psica umije ostale okrog gobca in oči, čeprav naj bi to delali podrejeni nadrejenemu, leži vsak tam kjer se mu zljubi po principu kdor prej pride..., čez vrata se najprej zrine tisti, ki se mu najbolj mudi....Ampak ko krdelo pride v nestabilno fazo - ko se menjava vodja, ko pride nov član, ki ima prevelike ambicije....takrat pa pravila, ki so napisana v knjigah kar naenkrat začnejo veljati, zelo jasno in striktno.
Kar pa se tiče vedenja ob srečanju z drugimi psi pa....a je še komu skupina na izpitu za reševalce po novem pravilniku tako všeč kot meni?
-
Preusmerjanje pozornosti....kaj pa, ko si prepozen? Potem pa vse odpove.
Potem se greš tisti mimohod... S psom, ki se šetka po dveh nogah ;D . Če je situacija kritična (beri ob prometni cesti), pogoljufaš s priboljškom v roki... Da ne bo kdo tega slučajno jemal kot super nasvet, ampak nekako se je treba znajt v "kriznih" situacijah... Pa malo bolj zares. Ko je bila spuščena, se to ni zgodilo nikoli, ker sem ukrepala raje prej kot preizkušala meje. Na povodcu sva verjeno izapdli precej čudno. Pozornosti v takih situacijah ne moreš dobiti, če s psom tudi sicer ne delaš veliko, ker si mu drugače povsem nezanimiv in odveč, ker ga zadržuješ na povodcu. Jaz na splošno ne maram psa usmerjat s povodcem, ampak želim, da sam naredi tisto kar zahtevam. Zato sem se verjetno tudi odločila za preusmerjanje pozornosti.
Res je kar praviš, ko je bila majhna sem jo pustila, da gre do vsakega psa v imenu socializacije. Ampak tudi kadar sem ob prometni cesti želela mimo brez vohanja, ker sem vedela kakšen kraval bo, mi ni uspelo, ker so vsi vlekli svoje pse zraven k mladičku (tudi, če psi niso imeli te želje). Zdaj vem, da bi morala biti bolj tečna do vseh, ki so rinili zraven, vključno s tistimi, ki so bili brez psov... Šele nekje pri 4 mesecih ali kasneje, ko je bila večji in zelo živahen mladič, so se tisti z manjšimi psi začeli izogibat in sem to lahko začela vadit. Ni pa se nikoli igrala z vsakim psom, ki sva ga srečali, primernih za igro je bilo itak bolj malo. Jaz sem ta srečanja izkoristila za učenje pravilnega obnašanja, ker je na začetku itak vedno takoj navalila v igro. Ampak pri 4 mesecih je bil tak mimohod že praktično nemogoč, ker je na povodcu delala vse od piruet do vkopavanja v tla.
Zato pa je potrebno na začetku, ko se spraviš popravljat napake iz preteklosti, delat na samem in dodajat motnje.
V mestu je to praktično nemogoče, ker je psov veliko, prostora pa malo. Jaz sem srečala tudi po 3 pse v 10 minutah, ko sem Roxy peljala lulat. Na 2m širokem pločniku brez možnosti umika. Postopoma jo v situacije zato nisem mogla uvajat. Zato pa sem tudi goljufala s priboljški ali igračo v rokah (čeprav res redko).
Da ne bo zdaj slišati kot, da so bili najini sprehodi nemogoči. Niso bili, so bili čisto super. Kjer je bilo dovolj prostora, je ona hitro ugotovila, da jo bom brez pardona lahko odpeljala mimo psa in tam tudi ni bila preveč vztrajna pri siljenju do psa. Tudi iz igre s psom sem jo vedno brez problema poklicala. Druga zgodba pa so ozki pločniki ob zelo prometnih cestah... Tam ji je bilo kristalno jasno, da bo prišla na pol metra bližine od psa in je letela več po zraku kot po vseh štirih.
Preusmerjanje pozornosti sem uporabljala tudi pri srečevanju z ljudmi. Na začetku je ona dejansko želela pozdravit vsakega, ki je prišel v njeno vidno polje.
Res imam zdaj psa, ki mora biti večinoma pod komando, ker ji ne zaupam, da se bo sama od sebe odločila ne pozdravit. Sem veliko analizirala te najine težave, ker sem morala vložiti res veliko dela vanjo, da se je nehala vtikati v vsakega, ki je prišel dovolj blizu. To je počela od trenutka, ko je prišla k meni in tudi jaz sem od trenutka, ko je prišla k meni delala z njo. Nisem ravno čakala, da se bodo pojavile težave. Pa nekako vedno pridem do zaključka, da je bilo preusmerjanje pozornosti v najinem primeru najbolša rešitev in ni to glavni krivec, da jo moram imeti vedno pod komando. Je pač res družabno bitje in ji druženja ni nikoli dovolj. Razen, ko midve nekaj počneva. Delava, se igrava, nima veze, takrat so ji ostali odveč. Zato tudi pravim, da pravzaprav nimam problemov, ker sem se z njeno družabnostjo naučila živet in me ne moti. Ko grem na sprehod, se grem pa družit in delat s psom. Če se mi ne ljubi delat pa lahko tudi gledam ptičke, sem vložila toliko dela vanjo, da je dovolj poslušna, da na sprehodu nikogar ne motiva, ko je spuščena. To je tudi bil moj cilj.
Uf, sem se razpisala :) . Predvsem zato, da se kdo na podlagi teh izkušenj lahko odloči kakšen sistem mu je bolj všeč. Meni se zaenkrat zdi najboljša kombinacija tega mimohoda in uporabe pozornosti. Pozornost oz. poslušnost za uporabo v situacijah, kjer veš, da pes ni tako zanesljiv, da bi šel brez kravala mimo in je recimo premočen, da bi ga kar odvlekel mimo.
-
Kar pa se tiče vedenja ob srečanju z drugimi psi pa....a je še komu skupina na izpitu za reševalce po novem pravilniku tako všeč kot meni?
Ha ha :D
Meni je po pravici povedano vseeno, kakšnim sigurno ni niti malo všeč... Kot organizatorju izpitov pa moram reč, da nisem preveč nadušena, ker ne vem kje bom pse dobila?! ??? Še dobro, da niso napisali še to, da ne smejo bit kastrirani >:D
-
Kako pa je po novem? Z več psi v skupini?
-
Ha ha :D
Meni je po pravici povedano vseeno, kakšnim sigurno ni niti malo všeč... Kot organizatorju izpitov pa moram reč, da nisem preveč nadušena, ker ne vem kje bom pse dobila?! ??? Še dobro, da niso napisali še to, da ne smejo bit kastrirani >:D
Nisem v vaših vodah, me pa po tem, kar si napisala zelo firbec matra, kakšno skupino imate. Mi lahko prisim napišeš.
Hvala
Alenka
-
Štirje ljudje v skupini, dva imata s sabo psa, en pes in ena psica, ljudje krožijo tako da sta psa na zunanji strani. tisti, ki dela izpit gre z (odvezanim seveda) psom v nasprotno smer, tako da se psi srečajo. Potem se vodnik ustavi, skupina pa še kroži, tako da se psi srečajo še enkrat (pes od tistega, ki dela izpit sedi). zatem se skupina ustavi, vodnik gre v skupino, naredi osmico, se sredi skupine ustavi in to je to. (če sem kaj si narobe zapomnila me popravi, zadnjič smo zadevico prvič vadili in moram reči, da je ful dobr zgledalo)
Predstavljam si, da bi na izpitu porabila za v skupino tiste pse, ki bi poslušnost že opravili, rabila bi samo dva za na začetek.
-
V mestu je to praktično nemogoče, ker je psov veliko, prostora pa malo. Jaz sem srečala tudi po 3 pse v 10 minutah...
No pri naši kuži je bilo točno to problematično. Da bi za vsak izhod režirali statiste in situacije preprosto ni bilo realno. Prav zaradi tega se je meni zdela uporaba haltija smiselna. Ker psico cukalo pa rukalo po starem sistemu se je dobre 2 leti pa brez učinka. Udeležena je bila v parih tečajih klasične šole, ki dela po tem sistemu. No, ko je povodec prišel v moje roke pa se pač nisma šle več kdo bo koga. Glede na to, da je bila dodatna vodljivost potrebna samo pri srečanju z psom je halti nosila samo za okras do srečanja s psom. Ravno zato smo imeli tinimini povodec pripet. Torej če bi bila uporabljena sila bi prej šel povodec kot da bi psa bolelo. Glavno uporabljena je bila mehka bombažna široka ovratnica. Največ je sigurno pomembna doslednost in vaja. Predvsem pa spontanost. Nikakor ni dobro dodajanje pomembnosti situaciji. Ja pač tam je pes ki prihaja naproti- in kaj potem! Naj gre, nas ne zanima. ;)
Pri eni od prejšnjih psic, ki je imela pridelan strah na velike pse ter poseldično agresijo zaradi strahu smo pa uporabljali ''look at that'' sistem. Poglej in uvidi da se ne zgodi nič strašnega. 8) Na klasični ovratnici se je dušila, ker je hotela zbežat in ker ni mogla je popi***. Inštruktor v šoli je svetoval zatezno ::) kao da se ne bo mogla snet z ovratnice in da se bo lahko v provocirani situaciji soočila s strahom ::) oprsnik pa je bil tudi del opreme ki ga nikakor ni prenašala. Pri njej je halti pomagal ravno zato, ker pripet tako da se ne zategne je ni dušil in ji povzročal dodatne panike. Manj kot mesec dni kasneje je lahko brez problema delala 100% odpoklic na poligonu mimo drugih psov, sprehodi pa so postali milina.
Ne da sedaj zagovarjam halti kot edino možno opremo, ampak želim predstaviti več opcij uporabe in predvsem varne uporabe. Sigurno je (za moje pojme) najbolše uporabiti klasične ovratnice in povodce v nezategnjeni obliki, zraven pa ogromno volje. Drugače pa toliko kolikor je psov toliko je možne kombinacije opreme in dela z njimi.
Lanabela: mi smo očitno ne-standardno kardelo glede na to da se redko kdaj (tudi pri menjavi članov kardela ali pri začasnih dopustnikih) zgodi, da kdo koga grdo pogleda. Če pa že je dovolj samo en moj grd pogled nazaj pa je mir :D Je pa res, da je tazadnja psica umetnica v politiki in igralstvu. Vse situacije obrne na hec in si ostale premeteno naštima nase, brez fizične sile in spodrivanja (jih niti ne more ko je pa tak mini :P ).
-
Tole je ta naša zver mimogrede, sveže slike od včeraj. ;D
MAAA je leeep :-* Nekaj na masi bi še pridobil, ane? Take vlke mrcine so pa ljubezen mojega otroštva.
Sicer ne vem kako ste v šoli delali in če je slika to kar mislim...ampak...A je v desni roki vodnika hrana? Kam točno pa pes gleda je težje razbrat, ker je kosmat pa temn (ali v oči ali v roko). Recimo, da bi bilo malce bolj pravilno delanje pozornosti na vodnika tako, da bi pes ostal v poziciji s pogledom v oči, roki vodnika pa bi bili ob telesu. Da ne prihaja do pasje ideje ''maš hrano, če ne si BV''. Sej se da to tudi preposto preverit. Enostavno pospravite roke ob telo pa se takoj vidi. ;) Glede na to, da je to res pasma, ki ni tipično šolska vem, da je težje kot s kakšnim NO pa vendar verjamem, da boste našli pravi način.
-
Štirje ljudje v skupini, dva imata s sabo psa, en pes in ena psica, ljudje krožijo tako da sta psa na zunanji strani. tisti, ki dela izpit gre z (odvezanim seveda) psom v nasprotno smer, tako da se psi srečajo. Potem se vodnik ustavi, skupina pa še kroži, tako da se psi srečajo še enkrat (pes od tistega, ki dela izpit sedi). zatem se skupina ustavi, vodnik gre v skupino, naredi osmico, se sredi skupine ustavi in to je to. (če sem kaj si narobe zapomnila me popravi, zadnjič smo zadevico prvič vadili in moram reči, da je ful dobr zgledalo)
Predstavljam si, da bi na izpitu porabila za v skupino tiste pse, ki bi poslušnost že opravili, rabila bi samo dva za na začetek.
Majčken popravkec ;) Kar je odebeljeno ne drži, ostalo pa ja :)
In problem bo dobiti prvo oba spola+dovolj veliko število psov za v skupino. Že tako je vedno več psic plus da ne more ena in ista žival ves dan tam krožit. In že zdaj je bilo težko dobit dva, da sta se izmenjevala ketrima dol visi za strel. Je v bistvu kar utrujajoče zanje že samo to kroženje kaj šele ostali hrup in direndaj. Zdaj bo treba dobiti 4, da bo prav (ali več ;) )! Še z "družinskimi" psmi se ne morem šlepat, ko pa mamo "samo" še eno psico :P
Uf... smo zarili... :-[
-
Šit. Na streljanje sem pa pozabila....Ampak če bi vsak, ki bi končal s poslušnostjo šel še en krog s psom v skupino bi tudi ne bilo prehudo menda. Bomo morali tudi mi na to misliti - mamo izpite junija. Meni ne pokaže odebeljenega. Kaj ne štima, da ne bomo narobe vadili?
-
To je za enkrat samo pri reševalcih? Se kaj kaže ta vaja tudi pri b-bh? Bi mi bilo prav zanimivo, ker bi se potem v nekaterih klasičnih šolah (beri: star sistem šolanja) morali naučiti delat tudi izven vrste >:D Pa bi morda psi iz šole prišli celo vodljivi :P Žal je tako da v določenih koncih Si res ne prideš do kvalitetnih inštruktorejv, ki bi znali naučit gibanje izven poligona.
-
Kopirano iz pravilnika:
Iz osnovnega položaja vodnik s privezanim psom enkrat v koraku zakroži v obratni smeri urinega kazalca tesno ob skupini, tako da njegov pes sreča vsakega od psov v skupini. Vmes se mora enkrat ustaviti med tem pa se skupina premika naprej tako da gre vsaj ena oseba iz skupine mimo sedečega psa.
Nato vodnik psa v obliki osmice v koraku vodi skozi skupino, na sredini se ustavi in pes mora samostojno zavzeti osnovni položaj. Na koncu vodnik in pes v koraku zapustita skupino ter vajo zaključita z osnovnim položajem.
Lanabela, mene potem ne bo k vam na izpit :P Če nama bo uspelo natrenirat streljanje do te mere, da bom lahko šla na izpit, vsekakor ne bom vesela, če bom morala čez to 2x. Poleg tega moraš računati na to, da imajo izpitniki za opravljat še ostale discipline in nimajo kaj dosti ekstra časa. No, odvisno od časovnice. In ni nujno tudi, da imaš v paru pse različnih spolov, torej imaš spet problem :)
-
Roxy-se vsedeš v avto in odpelješ na primerno lokacijo.
Pri meni je obratno-jaz sem se z avtom peljala do bolj "prometne" sprehajalne poti, živim pač v majhnem kraju. In delala, delala, delala.
Preusmirjanje pozornosti uporabljam kar se da redko, veliko raje ji pokažem "lej tamle je pes" in miren pogled, nagrada in gremo dalje mirno svojo pot. Očitno jo tudi pomiri, da jaz vidim da je tam pes in da je OK.
Če je drugi pes histerik v pravem pomenu besede-preusmirjam pozornost, ker se sicer moja zelo rada pogovarja nazaj in mi ni do tega.
Sicer ni moja metoda, sem jo pobrala iz knjige, se splača prebrat/pogladat dvdje.
Look at that dog! Glej psa!
1. Začneš na dovoljšni razdalji, ko se pes še obvladuje in je miren.
2. v trenutku klikneš pogled proti psu/mački/konju in nagradiš (pes mora biti blizu tebe)
3. Sčasoma bo dojel zadevo pogledam psa-dobim nagrado in zadevo poimenuješ, jaz kar po slovensko-lej psa!
4. razdaljo manjšaš glede na psa, pa malo paralelno hodiš, malo se v loku bližaš
in potem nadaljuješ glede na pasje stanje, pomembno je da ni nervozen ampak sproščen in absolutno NE BULJIMO V PSA.
Na tak način je moja spoznala, da se je možno približat psom, iti mimo njih brez nervoze, na ohlapnem povodcu, da jih lahko pogleda, s kakšnim se lahko povoha in s kakšnim poigra.
Prej sem pa imela probleme podobne kot Roxy vlegla na tla in štaaaart!, skakanje po dveh tacah, če se je kakega bala je pa odskočla in lajala ko pri norcih-vse to dokler se nisem naučila kako ravnati.
-
Preusmirjanje pozornosti uporabljam kar se da redko, veliko raje ji pokažem "lej tamle je pes" in miren pogled, nagrada in gremo dalje mirno svojo pot. Očitno jo tudi pomiri, da jaz vidim da je tam pes in da je OK.
Dober sistem. Tako smo našo staro bučo naučili, da ni panike, če je tam pes. Vedela je, da ga jaz vidim pa, da točno vem kako naprej. Dobila je občutek varnosti in dobrega vodje, ki mu lahko zaupa. Pred tem smo jo mirili, pa dajali na sedi, pa vlekli stran, pa opozarali da naj ne laja, pa ne vem kaj vse še ne, kar priporoča star sistem. In seveda poslabšali situacijo.
-
Končno realna, žiljenjska skupina. Še bolje bi bilo, da psu ne bi smel poveljevati poleg, ko dela to vajo - ja, ta je zlobna.
Na bbh bo ji skoraj da morali uvesti, ker bi moral biti smisel pasje šole pripravit psa na življenje, ne pa na delo na poligonu, po možnosti še v vrsti.
-
mhm. Mene je inštruktor čukasto gledal, ko sem prosila, da bi se psi pač postavili v ''špalir'' in se eni recimo igrali, drugi delali nek vajo...vsak malo drugače in da bi moja psica med njimi vadila ''ne bati se psa'' in utrjevati odpoklic. A moj namen je bil prav to - v kontrolirani skupini utrditi vajo. Ker češ to se na poligonu ne da in da je edino možno gibanje ravna vrsta ter drilanje gor pa dol 2 uri. Še najbol hecno je to da to ni bilo 20let nazaj ampak ene 3-4 ::)
-
Zoe, bomo imeli kakšnega v rezervi, da tistim taboječim ne bo po nepotrebnem živce žrlo, nč se bat. Glede na to, da bosta sedaj samo dve disciplini (ovire in poslušnost sta skupaj) bi moralo biti toliko časa vmes , da greš še v skupino.
Simi, saj prav velikokrat povelja itak ne smeš izreči (samo ob vsakem začetku gibanja). Pa še to bi bilo čist vseeno če ne bi, potem ko psi enkrat na pamet vedo, kako poteka vaja. Sicer se pa baje pripravljajo neke spremembe za bbh - a se že kaj ve kakšne? meni bi se zdelo smiselno uvesti več stopenj, tako kot imajo več stopenj razni cgc programi - povsem brez veze je obesit ne vem kaj na povsem osnovni program, če naj ga naredi čim več psov. (še bolj brez veze pa je še poenostavljat že sedaj povsem okleščen program kot nekaj tički čivkajo, da naj bi ga.)
-
Famozna skupina 1. (https://plus.google.com/photos/116331087374697994865/albums/5697898855125527329/5697899702039242402?banner=pwa) in še Famozna skupina 2. (https://plus.google.com/photos/116331087374697994865/albums/5697898855125527329/5697900016133992914?banner=pwa);) ... Takole se bomo po novem reševalci okoli in okoli skupine vrteli :P.
@ Lanabela: psi za skupino so skrb organizatorja in nikakor ne skrb izpitnikov, tako da na to idejo raje pozabi ;)
LP M
-
KAr se povelij tiče... Je itak vse po enakem principu in povelje sploh pri prosti vodljivosti skoraj da ne pomeni več nič. Če je pes pozoren in hodi z vodnikom, bo s poveljem ali brez ravnal enako, ker bo itak vedu kaj sledi. :D Mali pametnjakoviči... ::)
Kar se skupine tiče sem pa res zarila... je vse prav :-[ :P
-
Bomo še vidli, kako bo stvar potekala in kdo bo mogu kej zrihtat, pa čigavi psi bodo v skupini hodili - eno par jih tudi svojih premoremo, eno par si jih pa lahko sposodimo. Hoja v skupini pa vam ne uide, enako kot markiranje ne, niti po novem pravilniku.
-
KAr se povelij tiče... Je itak vse po enakem principu in povelje sploh pri prosti vodljivosti skoraj da ne pomeni več nič. Če je pes pozoren in hodi z vodnikom, bo s poveljem ali brez ravnal enako, ker bo itak vedu kaj sledi. :D Mali pametnjakoviči... ::)
Kar se skupine tiče sem pa res zarila... je vse prav :-[ :P
Saj zato bi morali narediti nekako tako, da bi se dalo ocenit realano vedenje psa. Torej, ko ni od poveljem in v vodljivostnem položaju - upam da razumete kaj hočem povedat. Ko se mu s položajem in gibanjem ne poveljuje.
-
Me zanima kdo bi v tem primeru hotel delat z našimi severnimi sosedi >:D hec...
Sicer je pa čisto v redu tako kot je. Na izpitu se pač izvaja vaje, pasje obnašanje se pa ocenjuje ves čas. Agresije se ne tolerira in vodnik mora dokazat, da ima psa pod kontrolo. Ostalo je stvar vodnika, njegovega psa in njunega odnosa... Tale skupina je še najmanj... :)
-
Vem, da je tema več ali manj že zašla v druge vode, vendar želim vseeno razčistiti par stvari, ki si jih omenila Lunette.
Naj prvo opomnim, da ni šlo za psa, ki ga samo zanimajo drugi psi, pač pa za psa, ki naj bi se med drugim tudi zaganjal, torej z odzivno motnjo (čeprav je bilo kasneje napisano, da ni tako hudo, vendar je bila moja metoda mišljena prvotni inačici). In pri tako težkemu in močnemu psu, ki se zaganja, bi jaz vsekakor odsvetoval uporabo haltija.
Kje pa sem v moji metodi omenjal zatezno ovratnico? In da psa siliti s povodcem v sedeči oz. ležeči položaj? Rekel sem, da se psa s povodcem samo trzne, toliko da se mu prekinja miselni proces, položaj pa se mu ukaže oz. ukazuje kadar želi le tega spremeniti v neželjenega. Pes, ki se v omenjeni situaciji zaganja in cvili, te ponavadi ne da noče poslušati, ampak te enostavno ne sliši, ker tako pasja psiha v 100% osredotočenosti pač deluje. Temu pa je namenjen tisti cuk, ki mu prekinja takšno stanje. Metoda, ki sem jo omenil, pa še zdaleč ni po CM, pač pa od Iana Dunbara. Kdo je on, ne bom pisal, bi bilo pa dobro prebrati, če ga še ne poznaš. In kar bom pisal v nadaljevanju je skoraj povsod imel vmes prste.
Komunikacija s psom mora biti vedno dvosmerna in čim bolj poenotena-enostavna. Za primer bom npr. vzel kar besedo “ne” (njen pomen), ki je v odnosu človek-pes izmed bolj pomembnih, in kako lastniki hitro naredijo komunikacijo kompleksnejšo:
- ko hoče pes na kavč, mu to ne dovoli z besedo “ne”,
- ko hoče pes nekaj pobrati iz tal, mu to ne dovoli z besedo “fuj”.
Pes ne razume pomena besede, pač pa besedo poveže z določeno situacijo, položajem, krajem, miselnim stanjem, predmetom, … . Iz zgoraj omenjenih primerov, bo pes povezal “ne” s kavčem, in “fuj” z pobiranjem, torej bo besedi povezal z situacijo. Če pa bi se za oba primera uporabila ena beseda, in se konsistentno uporabljala vedno, kadar nekaj ne želimo od njega, pa bo besedo povezal z miselnim stanjem in mu bo sporočala, da njegov trenutni namen ni zaželjen. Iz tega bi vprašal zakaj potem s psom enkrat komunicirati samo preko povodca (iz metode, kjer se njegov namen ignorira in se gre naprej svojo pot, sklepam, da se povodec napne in se ga vleče za seboj?), drugič pa verbalno?
Bom še napisal zakaj je verbalna komunikacija pomembna (nekateri so se zgražali kaj psu sporoča stalno opominjanje itd. in verjetno posledično dajali prioriteto povodcu). Pes je resnično vodljiv šele, ko brez povodca 100% sledi vodniku, takrat pa ti ne preostane drugega kot verbalna komunikaija. In zopet, zakaj bi potem komplicirali in uporabljali dva načina komunikacije?
Še en znanstveno močno podkrepljen razlog zakaj ne takšna uporaba povodca. Napet povodec nikoli in še enkrat nikoli ne vpliva pozitivno na psiho psa. Napet povodec je fizična sila, in jo pes dojema popolnoma drugače kot verbalni ukaz. Pot informacije pri verbalnem ukazu gre najprej skozi možgane in se nato odzove s telesom, pri fizičnem ukazu, pa se pes najprej odzove s telesom in šele nato z možgani, s čimer pa lahko negativna energija pri psu eksponentno naraste. Da bo željen rezultat res dolgoročen, mora torej pes dojemati naše želje/zahteve preko možganov (verbalna komunikacija se je v 30 letih izkazala za daleč najbolj učinkovito), zato nobena nezaželjena stvar ne bi smela ostati ignorirana.
Zakaj dati psa v sedeči položaj. Pes ima tri položaje telesa, ki ga velikokrat povežejo kar s semaforjem. Ležeči (zelena), sedeči (rumena) in stoječi (rdeča). Upam, da barve govorijo same zase. Skratka pes v sedečem položaju enako situacijo dojema precej drugače kot v stoječem. V stoječem je stabilen, močan, samozavesten, … skratka pripravljen na vse. V sedečem položaju pa mu že samo telo ne dopušča takšnega odziva … na kratko, sedeči položaj njegove možgane samodejno postavi v bolj umirjeno stanje.
Lunette, ne vem zakaj si sploh začela omenjat volkove, naravno vodenje, hierarhijo, itd... Ampak ker si že omenila, bom povedal še nekaj o pasji hierarhiji in alfah. Ne da se mi brati, kdo je napisal, da je pri volkovih alfa umirjen odločen, samozavesten, brez fizičnih korekcij, … in to potem celo primerjal s psi. Pri volkovih je ogromno groženj, fizične korekcije pa zaradi visokega spoštovanja ponavadi res niso potrebne. Samo ena napaka nadrejenega ga lahko stane položaja in zato je hierarhija pri volkovih precej dinamična. Kot je bilo že napisano, se krdelo začne razvjiati, ko se najdeta samec in samica in in tako prevzameta vlogo alfe nad svojimi potomci. Ni pa nujno, da potomec zapusti krdelo, ampak nadomesti svojega očeta/mater. V redkih primerih se celo zgodi, da v krdelo vzamejo tudi drugega volka samotarja. Ta ponavadi zavzame najnižji položaj, nikjer pa ne piše, da bo tam ostal. Ko pa alfa volk ob svoji nezmožnosti sam ne preda svoje vloge, takrat lahko pride tudi do fizične korekcije, v redkih primerih celo z možnostjo tragičnega konca.Tukaj bi se dalo še marsikaj napisati, vendar se bom vrnil nazaj k psom, kjer je hierarhija veliko bolj toga. V pasji hierarhiji obstajajo nekako tri skupine; nižji sloj, srednji sloj, “alfa” sloj. In živijo premalo organizirano, da bi bilo posnemanje “alfe” dovolj za življenje med ljudmi. Nižji sloj predstavljajo psi, ki se zavedajo, da bi izgubili kakršnokoli borbo (ali pa enostavno nimajo želje po njej), zato mirno sprejmejo svoj položaj. Srednji sloj predstavljajo psi, ki niso sigurni vase, svoj status in po domače povedano so najbolj tečni. Ti so tudi tisti, ki “šolajo” potomce v pasjem krdelu - brez uporabe fizične moči, temveč jih psihično maltretirajo, da najprej sprejmejo nivo nižjega sloja. Pasje alfe pa se sploh nikakor ne ukvarjajo s psi nižjega ranga (kje se giblje, kako se giblje, kaj počne, …), kar pa je v človeškem svetu nesprejemljivo. Tako zaradi naših pravil nekako avtomatsko pademo v srednji sloj. Edina stvar, ki človeka veže z pasjo “alfo”, je kontrola nad dobrinami (pravila, meje, omejitve, hrana, igra, … ) Zato je zelo pomembno, da smo pri teh stvareh vedno dosledni in odločni. Kontrola nad tem kaj pes potrebuje in si želi, je glavni ključ do pravega vodje pasjega krdela. Napisano je bilo znanstveno dokazano (raziskava, ki je razdrla mit o povezavi psov z volkovi) z 30 letnim preučevanjem in 19 letnim opazovanjem pasjega kardela mešanih pasem in danes velja za zadnjo točno informacijo.
Naj tukaj še omenim, da so vodniki pri sprehodih velikokrat preveč striktni glede pozornosti svojih psov (spremljanje z očmi). V mestu se npr. dogaja veliko več stvari kot na poligonu, vsak dan drugi avtomobili, ljudlje, …, zato je za psa normalno, da pogleduje naokoli in dojema dogajanje - to je del socializacije, ki traja do zadnjega dne. Če psu to onemogočamo, stopnjujemo njegovo živčnost/zmedenost. V dinamični okolici kadar pes bega z pogledi je celo priporočljivo, da se ustavimo in pustimo psa, da se v miru privadi na okolico. Na sproščenem sprehodu je torej zaželjeno, da pes pogleduje naokoli, saj pri odraslemu psu to predstavlja velik del socializacije. Dovolj je, da vas ima v kotičku očesa, čeprav se ustavi pol metra pred vami.
Za konec pa še nekaj o zatezni ovratnici. Pravilno nameščena psu ne predstavlja nikakršnega nelagodja (če seveda ne vleče premočno, drugače dobi dovolj informacij tudi že iz navadne :)), zategovati pa se začne še preden se napne povodec. Poleg tega pa je vrat najmočnejši del pasjega trupa. Namen je ravno sproščujoči sprehod, da pes brez pogleda na skrbnika dobiva nazaj informacije le kje se ta nahaja. Moj pes ima 85kg in napet povodec bi predstavljal že kar lepo silo v ramenih. Ker mu jaz dovolim, da pogleduje po okolici, je ravno zatezna ovratnica tista, ki mu sporoči, da se je preveč oddaljil. Na to ga opomni že prvi zven člena zatezne verige, tako da se mu ovratnica nikoli ne zategne, kaj šele povodec.
Včasih je potrebno prebrati še kaj več kot samo vodiče za šolanje psa ...
Ura je že pozna, zato se opravičujem za napake … oči so že napol zaprte :) Lunette ... pa premagaj to dolžino posta ;) :)
Lahko noč ...
-
GeeDee bi samo pripomnila, da so psi različni in pri nekaterih psih cuk s povodcem (zatezna ali ne) samo spodbudi neželeno vedenje. V stilu "AHA! Treba je biti v pozoru, napet, prav imam!" In potem je rohneča zverina, ki se je vsi bojijo.
-
Lunette, ne vem zakaj si sploh začela omenjat volkove, naravno vodenje, hierarhijo, itd... Ampak ker si že omenila, bom povedal še nekaj o pasji hierarhiji in alfah. Ne da se mi brati, kdo je napisal, da je pri volkovih alfa umirjen odločen, samozavesten, brez fizičnih korekcij, … in to potem celo primerjal s psi. Pri volkovih je ogromno groženj, fizične korekcije pa zaradi visokega spoštovanja ponavadi res niso potrebne. Samo ena napaka nadrejenega ga lahko stane položaja in zato je hierarhija pri volkovih precej dinamična. Kot je bilo že napisano, se krdelo začne razvjiati, ko se najdeta samec in samica in in tako prevzameta vlogo alfe nad svojimi potomci. Ni pa nujno, da potomec zapusti krdelo, ampak nadomesti svojega očeta/mater. V redkih primerih se celo zgodi, da v krdelo vzamejo tudi drugega volka samotarja. Ta ponavadi zavzame najnižji položaj, nikjer pa ne piše, da bo tam ostal. Ko pa alfa volk ob svoji nezmožnosti sam ne preda svoje vloge, takrat lahko pride tudi do fizične korekcije, v redkih primerih celo z možnostjo tragičnega konca.Tukaj bi se dalo še marsikaj napisati, vendar se bom vrnil nazaj k psom, kjer je hierarhija veliko bolj toga.
Tole glede volkov ne bo držalo. Kot s(m)o že pisali je naravni volčji trop sestavljen in staršev in potomcev. Nikoli potomec ne prevzame mesta svojega starša, saj imajo zelo dobro razvit sistem proti parjenju v sorodstvu.
Šefa v tropu sta mama in ata, mladiči so pač mladiči. Od tega s kakšno hrano se prehranjujejo je odvisna velikost tropa. Trop, ki se hrani s severnimi jeleni je večji kot trop, ki se hrani s srnami. Zakaj? Zato, ker je pri uplenjeni srni dovolj hrane za manj osebkov, kot pri jelenu. Prednost pri hranjenju imajo starši in najmlajši mladiči, se pravi pri majhnem plenu starejši mladiči ostanejo lačni in zato gredo svojo pot. Ko zapustijo svoj trop, si morajo poiskati svoj teritorij in svojega partnerja. Če se slučajno med iskanjem srečajo s svojim sorodnikom, se ne bodo parili, zaradi prej omenjenega sistema proti parjenju v sorodstvu.
Če ata volk umre (odstrel, nesreča, bolezen...) za trop obstajata dve možnosti. Najverjetnejša je. da trop razpade, druga manj verjetna možnost pa je, da samica sprejme volka, ki ni iz njihovega tropa.
Ker so zelo teritorialne živali, stabilen trop označuje svoj teritorij in napade/napodi vsakega vsiljivca.
lp
-
Dinamika v pasjem krdelu je malo drugačna od opisane. Najprej. Mišljenje, da dva psa (ali več psov) v istem gospodinjstvu po defoju tvorita krdelo je zmotna. Večina psov, ki po sili razmer živi v skupnem gospodinjstvu se med seboj ne povezuje v krdela, bodisi zaradi prirojenih lastnosti psov, ki se navezujejo samo na človeka in ne na drugega psa ali pa zato, ker jim to lastniki hote ali nehote preprečujejo. Med seboj se po sili razmer tolerirajo, če so že ravno prisiljeni v to, kaj več pa že ne.
Če se psi že povežejo v krdelo, pa so ta krdela med seboj izredno raznolika.
Načeloma pa je tako: krdelo funkcionira, če je v njem nekako 4 - 8, mogoče 10 psov, ne več. Ponavadi obstaja vodja, za vodjem en mogoče dva pomočnika vodje. Po mojih izkušnjah s temi in tudi še kakšnim, ki se uvršča za njimi ni nobenih problemov. Problemi so s psi na dnu - ki se silno radi znašajo nad tistim čisto taspodnjim, ker nikakor nočejo priti na najnižji klin. In tisti čisto taspodnji, če ni povsem zatrt in apatičen, bo poskusil priti iz tega najbolj zoprnega položaja. In prav s temi konflikti ima tudi vodja največ dela - ne s tekmeci, ki bi ga radi izpodrinili. Namreč ena od glavnih nalog vodje je preprečevanje konfliktov med člani.
Ko pridejo v krdelo mladiči...Če so od glavne ali zelo visoko uvrščene psice, si jim podrejeni ne upajo skriviti niti dlakce, kaj šele, da bi se šli nad njimi kakšno psihično ali fizično izživljanje. Jih takoj zaščitijo vodja in pomočniki, ti mladiči, ko zrastejo so po rangu takoj za materjo. Jih pa pogosto maltretira mati. Če pride mladič od zunaj, ga ponavadi en od članov krdela vzame v zaščito. Najpogosteje je to nekdo iz dna krdela, mogoče psica, ki še ni imela mladičev (si na ta način vzgoji zaveznika in si poveča možnost za dvig na lestvici). Sem pa imela prav zdaj primer, ko je vzela mladičko v zaščito že zelo stara vodja krdela, vzgojila si je močno pomočnico in ostaja nesporna vodja pri 15 letih in po preboleli težki bolezni.
Ljudje, ki živijo s takim krdelom NE pridejo v njegovo hierarhijo, ampak so zunaj.
Dejstvo, da pri dominanci gre za kontrolo nad dobrinami seveda drži. In drži tudi, da si lahko človek, ki je bil tako nesposoben, da so mu psi zrasli čez glavo z doslednim spoštovanjem tega (da so vse dobrine njegove in jih da psom samo po svoji volji kadar se njemu naprdne) popravi položaj. Dejstvo pa je tudi, da pri normalnem odnosu med človekom in psom lahko na ta pravila povsem mirno pozabimo. Lahko jih celo obrnemo na glavo, če hočemo povečati samozavest psa.
-
Aja še to: saj pri BBh že obstaja taka vaja - psi so privezani, niso pod poveljem, mimo se pelje neznanega psa. Ne vem sicer, kako sodijo urbani del drugje, pri tem zadnjem, v katerem sem igrala moteče elemente, je bil kar konkreten.
-
Roxy-se vsedeš v avto in odpelješ na primerno lokacijo.
Pri meni je obratno-jaz sem se z avtom peljala do bolj "prometne" sprehajalne poti, živim pač v majhnem kraju. In delala, delala, delala.
Čara, ne morem za vsako 10 minutno lulanje psa tlačit v avto. In mi kaj dosti ne bi pomagalo it enkrat na dan nekam vadit, če bi si 3x na dan sproti rušila kar naučim. O tem jaz govorim, ko govorim o ozkih pločnikih, mestu in malo prostora. Skoraj za vsako lulanje nekje srečaš psa. Pa še to, ker se mi zdi, da je zdaj izpadlo kot, da še vedno dajem Roxy vsakič v pozornost, ko srečava psa. Ne dam je. Ravno tako gre zdaj mimo tako, da lahko gleda psa, samo ne nori več (večinoma :P ). S pozornostjo sem si samo pomagala, da ni zapadala v evforično norenje, ko je videla psa. Meni jo je bilo najlažje preusmerit nase, ker je s tem lahko izbrala zabavno aktivnost z mano, namesto s psom in je tako pes dobil manjšo vrednost.
Pri BBH se pa res obetajo spremembe, kjer se bo treba bolj potruditi za vodljivost psa. Ampak še vedno ne bo psov v skupini.
-
Ja, kakšne pa? Kolikor sem jaz slišala, bodo sedaj pravilne napol narejene vaje (torej pri usedanju psa med gibanjem se bo vodnik ustavil, v položaj prostor bo šel pes iz sedi in ne direktno, razdalje pri odpoklicu ali vrnitvi do psa bodo krajše). Edino odlaganje bo brez priveza.
Psov v skupini ne rabiš, ker imaš psa v urbanem okolju, ko so sami na privezu.
Sploh pa: prav za vse te "težave" psov smo krivi mi, ker jih na tako skrajno trapast način omejujemo in zahtevamo od njih najbolj nemogoče in najbolj nenaravno vedenje.
-
Ja, vaj v gibanju kot so zdaj v bistvu ne bo. Skupina bo bolj podobna tistim v višjih programih pa pred samim izpitom bo že preizkus značaja s sprehodom čez skupino (brez povelja, če sem prav razumela).
Sploh pa: prav za vse te "težave" psov smo krivi mi, ker jih na tako skrajno trapast način omejujemo in zahtevamo od njih najbolj nemogoče in najbolj nenaravno vedenje.
Itak, reveži, kaj jim delamo :P . V bolj sproščenem okolju, je sigurno manj težav. To opažam jaz sedaj, ko sem se preselila. Prej sem živela na območju, kjer je spuščanje psov, da se družijo nekaj najbolj normalnega in ti psi se tudi na povodcih lepše obnašajo ob srečanjih s psi tudi, če svojega lastnika privlečejo zraven. Tu zdaj srečujem večinoma zaskrbljene lastnike, s psi, ki nimajo pojma kaj jim prihajajoči pes sporoča. Zelo poredko srečam kak parček psov, ki se igra pa še to tak, kjer se med sabo psa poznata. Saj ne pravim, da se morajo pa zdaj vsi psi družit, ampak, če imaš zelo družabnega psa, mu druženje moraš omogočit. Si vzeti čas in psu pustiti, da se nauči komunikacije, ne pa le te vedno preprečevati. Zraven pa vaditi poslušnost za takrat, ko ni časa ali možnosti za igranje.
-
Itak, reveži, kaj jim delamo :P
Mišljeno je bilo povsem resno.
zelo me je razveselilo, ko sem videla, da je izšel slovenski prevod. Mogoče bo kdo prebral in se celo malce zamislil.
http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/zivali/Zivali-nas-clovecijo (http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/zivali/Zivali-nas-clovecijo)
-
Dobra! Sporoči, ko bo izšla (če še ni) oz. če se jo lahko naroči ali je treba it kupit?
-
Mišljeno je bilo povsem resno.
Vem, da je bilo. Ampak žal brez omejevanja ne gre, nas je preveč stlačenih skupaj, da bi lahko gledali samo nase in ne omejevali svojih psov. Dokler dobijo tudi možnost tudi za "normalno" vedenje, mislim, da jim ni hudega.
-
Seveda. Točno morajo vedeti, kdaj delajo (tudi hoja ob vodniku brez vohanja, lulanja in komuniciranja z drugimi ljudmi in psi je delo) in kdaj so prosti - sem ne sodi samo nabijanje krogov in mogoče še prinašanje žogic, ampak tudi prosto druženje z drugimi psi. Tako kot si želijo psi (v mejah vljudnega vedenja seveda) in ne tako kot si zamisli vodnik.
Žal sedaj že prihaja do tega, da se večini psov preprečuje sproščeno druženje vedno in povsod. Potem se pa na veliko čudijo, da ima pes izpade, da ga drugi "napadajo"....
nekako tako kot otroci: povsem v redu je, da otroci ne smejo klepetat med poukom, pa da morajo doma narediti domačo nalogo in ostalo za šolo ne da bi vmes nenehno klicali prijatelje - ampak potem morajo imeti tudi prosti čas, ko gredo lahko z mulci nabijat žogo ali kar se jim že ravno naprdne - v dogovorjenioh mejah seveda. Si predstavljate, kakšne posledice bi imel otrok, če bi mu povsem onemogočili normalne stike z vrstniki?
-
Lanabela, hvala za tale link o knjigi Temple Grandin - fascinantno! Nisem prej poznala. Prebrskala sem, kolikor se njenih knjig da prebrati online (v bistvu kar precej poglavij že prek predogledov na google books), na youtubu je dokumentarec o njej (BBC-jev - lahko bi bil manj pedagoški, ampak ok), da se pogledati tudi film o njej s Claire Danes (me zanima, koliko so jo romantizirali). Res fascinantna ženska.
-
In pri tako težkemu in močnemu psu, ki se zaganja, bi jaz vsekakor odsvetoval uporabo haltija.
Je pa treba opremo prej dobro poznati in pravilno uporabiti, da lahko sodimo o njeni uporabnosti ter zadevo seveda prilagditi psu.
Metoda, ki sem jo omenil, pa še zdaleč ni po CM, pač pa od Iana Dunbara. Kdo je on, ne bom pisal, bi bilo pa dobro prebrati, če ga še ne poznaš.
Jih poznamo še dosti več kot samo ta dva. ;)
Komunikacija s psom mora biti vedno dvosmerna in čim bolj poenotena-enostavna. Za primer bom npr. vzel kar besedo “ne” (njen pomen), ki je v odnosu človek-pes izmed bolj pomembnih, in kako lastniki hitro naredijo komunikacijo kompleksnejšo:
- ko hoče pes na kavč, mu to ne dovoli z besedo “ne”,
- ko hoče pes nekaj pobrati iz tal, mu to ne dovoli z besedo “fuj”.
Hm. Kolikor je meni znano psi ne razumejo NE-početja. Namesto tistega Ne počnejo nekaj drugega. Vedno je nekaj kar počnejo. NE-delati je domena ljudi. O tem je tudi ogromno napisanega in predvsem preizkušenega. Pa samo kratka razlaga tega. Če psu, ki pobira nekaj rečem ''fuj'' in s tem prekinem tisto dejanje bo pes npr. šel naprej z mano. Zakaj torej dam prepoved, če pa lahko dam signal ''pridi greva''? Učinek vaje je isti - pes pusti stvar in mi sledi (kar je moj 1. namen). Razlika je v tem, da ne dajem prepovedi ampak ideje.
Iz tega bi vprašal zakaj potem s psom enkrat komunicirati samo preko povodca (iz metode, kjer se njegov namen ignorira in se gre naprej svojo pot, sklepam, da se povodec napne in se ga vleče za seboj?), drugič pa verbalno?
Vleči povodec ali pa dajati minimalen pritisk, ki ga pes razume kot premik v tvojo smer je hudo velika razlika. Verbalno se daje samo povelja, ukaze, ''želje'', signale... za določeno vajo. Hoja na sprehodu pač zame ni vaja ampak mišični spomin. In psi se neverjetno radi gibajo. Pa če to pomeni proti drugemu psu ali stran od njega. Pri dosti težkih psih (ravno tako pri konju) se ogormno da delati na minimalnem pritisku, pri čemer se povodec drži trdno v eni roki, v drugi pa samo z dvema prstoma. In samo z močjo dveh prstov, na rahlo, se daje dinamika povodcu. Sistem je seveda prej treba dodobra osvojiti preden ga lahko povsem razumeš in učinkovito uporabiš.
(verbalna komunikacija se je v 30 letih izkazala za daleč najbolj učinkovito)
No jaz vidim velik problem ravno v mišljenju in teoriji izpred 30 let. Kot primer. Poznam kar nekaj psov pomočnikov, ki z svojimi vodniki (oz njihovimi oskrbovanci) več kot odlično sodelujejo brez besed. Prav tako je tudi splošno znano, da psi znajo neverjetno dobro brati mimiko obraza in telesa. Besede so žal spet domena ljudi.
Zakaj dati psa v sedeči položaj. Pes ima tri položaje telesa, ki ga velikokrat povežejo kar s semaforjem. Ležeči (zelena), sedeči (rumena) in stoječi (rdeča).
Ležanje in čakanje je dostikrat zelo grozeča drža psa. Oz bolj stanje agresije iz strahu. Sedeči je pravzaprav stanje kjer si lahko situacijo ogleda. Stoječi pa je pripravljen na akcijo. In smo spet tam. Meni je namen psa odvoditi naprej. In psu dam sporočilo, da je akcija hoja naprej.
Lunette, ne vem zakaj si sploh začela omenjat volkove, naravno vodenje, hierarhijo, itd...
Ker je bilo govora o naravnih in psu razumljivih korekcijah.
Na sproščenem sprehodu je torej zaželjeno, da pes pogleduje naokoli, saj pri odraslemu psu to predstavlja velik del socializacije. Dovolj je, da vas ima v kotičku očesa, čeprav se ustavi pol metra pred vami.
Nikjer v mojem načinu dela ni prepovedano gledanje okoli. Namen hoje je točno to - da gre sproščeno skupaj z mano, brez verbalnega ukaza- Gledanje v oči in fiksiranje s pogledom v točno določeni situaciji je vaja za katero obstaja signal in po koncu vaje dobi pes sprostitveno povelje. To je samo dodatna vaja za na poligon, ki jo za hec utrjujemo tudi v okolju. Princip učenja verbalnih vaj je tudi v tem, da pes dobi nalogo, jo opravi in po opravljeni nalogi dobi sprostitveno povelje.
Za konec pa še nekaj o zatezni ovratnici. Pravilno nameščena psu ne predstavlja nikakršnega nelagodja (če seveda ne vleče premočno, drugače dobi dovolj informacij tudi že iz navadne :)), zategovati pa se začne še preden se napne povodec. Poleg tega pa je vrat najmočnejši del pasjega trupa. Namen je ravno sproščujoči sprehod, da pes brez pogleda na skrbnika dobiva nazaj informacije le kje se ta nahaja. Moj pes ima 85kg in napet povodec bi predstavljal že kar lepo silo v ramenih. Ker mu jaz dovolim, da pogleduje po okolici, je ravno zatezna ovratnica tista, ki mu sporoči, da se je preveč oddaljil. Na to ga opomni že prvi zven člena zatezne verige, tako da se mu ovratnica nikoli ne zategne, kaj šele povodec.
Kako pa je pravilno nameščena? Me zanima, če misliva isto.
Vrat je najbolj ranljiv del pasjega trupa. Vsaj tako so nas naučili v šoli. Se pa strinjam, da psi, ki velikokrat uporabljajo zatezne ali pa nikoli niso bili naučeni lepe hoje dobijo ''železni vrat''.
Včasih je potrebno prebrati še kaj več kot samo vodiče za šolanje psa ...
Mhm. Se strinjam. Je potrebnega veliko branja večih avtorjev in predvsem imeti v rokah precej povodcev, da lahko nek sistem dodobra poznaš. Sicer pa vseskozi trdim, da toliko kolikor je vodnikov, toliko je sistemov. Ravno včeraj sem bila na sprehodu, kjer sem mojo psico ''posodila'' drugi vodnici ona pa meni svojega. In v manj kot parih sekundah je bila potrjena teorija, da je vse na drugi strani povodca. 8)
Ura je že pozna, zato se opravičujem za napake … oči so že napol zaprte :) Lunette ... pa premagaj to dolžino posta ;) :)
Ni problema. ;) :)
-
Zakaj torej dam prepoved, če pa lahko dam signal ''pridi greva''? Učinek vaje je isti - pes pusti stvar in mi sledi (kar je moj 1. namen).
In pes navdušeno pobere stvar s tal, pride za mano ves vesel, ker bo dvojno nagrajen :D . Zato moja vedno dobi najprej prepoved, potem kaj želim od nje in potem še nagrado (če pusti svinjarijo, vedno dobi nagrado in jo vedno bo). Niso vsi psi enaki, pri tahudih drekožerih ne prideš tako lahko skozi ;) .
Gledanje v oči in fiksiranje s pogledom v točno določeni situaciji je vaja za katero obstaja signal in po koncu vaje dobi pes sprostitveno povelje. To je samo dodatna vaja za na poligon, ki jo za hec utrjujemo tudi v okolju. Princip učenja verbalnih vaj je tudi v tem, da pes dobi nalogo, jo opravi in po opravljeni nalogi dobi sprostitveno povelje.
To ni samo vaja za na poligon in se jo v vseh okoljih ne vadi samo za hec. Prav dobro se jo da uporabiti tudi v vsakdanjem življenju. Ni pozornost v gibanju tudi vedno samo vaja poleg. Dostikrat je dovolj tudi samo kratka preusmeritev, ki psa potegne ven iz neželenega vedenja preden se pes čisto odklopi. Spet odvisno od psa in kaj pričakuješ od njega. En tak primer je gužva v mestu. Mislim tako gužvo, kjer moraš dejansko pazit, da ti ne pohodijo psa. Pa greš mimo štanta tako blizu, da lahko pes samo malo obrne glavo in kaj oslini (če je pes velik firbec, je to zelo možen scenarij). Jaz pač ne vlačim psa mimo s povodcem, ampak preusmerim pozornost k sebi. Simpel kot pasulj, potrebna je samo besedica.
Ležanje in čakanje je dostikrat zelo grozeča drža psa. Oz bolj stanje agresije iz strahu.
Ni res. Veliko psov v ležečem položaju prihajajočim psom sporoča, da niso nevarni in jim nič nočejo. Večina psov sicer ne ve kaj naj si ob takem obnašanju mislijo, ampak še nisem uspela ugotoviti, če to ni mogoče zato, ker njihovi lastniki ne vejo kaj naj si mislijo...
-
Jih poznamo še dosti več kot samo ta dva. ;)
Če ju, potem ju očitno samo po imenih, drugače bi vedela čigavo metodo sem omenil ;)
Hm. Kolikor je meni znano psi ne razumejo NE-početja. Namesto tistega Ne počnejo nekaj drugega. Vedno je nekaj kar počnejo. NE-delati je domena ljudi. O tem je tudi ogromno napisanega in predvsem preizkušenega. Pa samo kratka razlaga tega. Če psu, ki pobira nekaj rečem ''fuj'' in s tem prekinem tisto dejanje bo pes npr. šel naprej z mano. Zakaj torej dam prepoved, če pa lahko dam signal ''pridi greva''? Učinek vaje je isti - pes pusti stvar in mi sledi (kar je moj 1. namen). Razlika je v tem, da ne dajem prepovedi ampak ideje.
To je res, ne-početja ne razumejo, razumejo pa, kadar nekaj ne želimo od njih. NE ne pomeni ne delaj ničesar, ampak ne naredi tega kar imaš trenutno v mislih. Pa naj še !enkrat! opomnim, da ne gre za psa, ki ga samo zanimajo drugi psi, ampak dobi nezaželjen izpad. In po tvoji metodi, ga boš res naučila, da bo šel mirno mimo - kadar bo s teboj in na povodcu. Ampak, ko bo stuacija pa takšna, da mu boš dovolila, da se s psom povoha, in ko se mu bosta pribljiževala, je pa 99% možnost, da bo spet doživel napad prekomernega vznemirjenja. In napisala si, da se psi zelo radi gibajo - se strinjam! Pa ravno to je poanta, da je vsak premik naprej, ki ga napravi ob takšnem neprimernem vedenju, zanj "nagrada" in tako nagrajuje tudi njegovo vedenje.
In roxy ti je dala več kot odličen primer … tudi sam sem tako svoje pse naučil, da ne smejo jesti iz tujih rok, da ne smejo jesti iz posod drugih psov, da ne smejo jesti iz mačje posode … tudi takrat, ko me ni zraven, da bi mu dajal signale.
Vleči povodec ali pa dajati minimalen pritisk, ki ga pes razume kot premik v tvojo smer je hudo velika razlika. Verbalno se daje samo povelja, ukaze, ''želje'', signale... za določeno vajo. Hoja na sprehodu pač zame ni vaja ampak mišični spomin. In psi se neverjetno radi gibajo. Pa če to pomeni proti drugemu psu ali stran od njega. Pri dosti težkih psih (ravno tako pri konju) se ogormno da delati na minimalnem pritisku, pri čemer se povodec drži trdno v eni roki, v drugi pa samo z dvema prstoma. In samo z močjo dveh prstov, na rahlo, se daje dinamika povodcu. Sistem je seveda prej treba dodobra osvojiti preden ga lahko povsem razumeš in učinkovito uporabiš.
Kot sem že zgoraj napisal, za omenjen problem pritisk z dvema prstoma pri 65kg psu, ki sam vleče v prekomernemu vznemirjenju ne bo deloval. Samo (pre)usmeritev mislim, da tukaj ni celovita rešitev, ampak ga je potrebno še naučiti kako se pravilno obnašati/odzvati.
No jaz vidim velik problem ravno v mišljenju in teoriji izpred 30 let. Kot primer. Poznam kar nekaj psov pomočnikov, ki z svojimi vodniki (oz njihovimi oskrbovanci) več kot odlično sodelujejo brez besed. Prav tako je tudi splošno znano, da psi znajo neverjetno dobro brati mimiko obraza in telesa. Besede so žal spet domena ljudi.
Zopet narobe razumela. Teorija ni stara 30 let. Teorija je zelo mlada in trenutno veljavna za vedenjske modele v znanstvenih inštitucijah po svetu … je pa nastajala 30 let v družbi strokovnjakov za živalsko vedenje, ki naj bi veljali za najboljše ta hip (med drugimi omenjeni Ian).
Ležanje in čakanje je dostikrat zelo grozeča drža psa. Oz bolj stanje agresije iz strahu. Sedeči je pravzaprav stanje kjer si lahko situacijo ogleda. Stoječi pa je pripravljen na akcijo. In smo spet tam. Meni je namen psa odvoditi naprej. In psu dam sporočilo, da je akcija hoja naprej.
Je zopet roxy odgovorila namesto mene. Uleže se vedno tisti pes, h kateremu prihaja drugi pes in mu s tem spročoča, da je kul in da nima slabih namenov. Za psa, ki se približuje pa je možno kot je napisala roxy. Ker drugače je to enaka telesna govorica kot pri volkovih in tam v večini uspešno deluje.
Kako pa je pravilno nameščena? Me zanima, če misliva isto.
Vrat je najbolj ranljiv del pasjega trupa. Vsaj tako so nas naučili v šoli. Se pa strinjam, da psi, ki velikokrat uporabljajo zatezne ali pa nikoli niso bili naučeni lepe hoje dobijo ''železni vrat''.
Ranljivost in moč imata bolj malo skupnega … kar sama pomisli. Ranljiv je zato, ker ima goltanec, žile, … skoraj nezaščitene in tik pod kožo. Zaradi izredno razvitih(močnih) vratnih mišic, pa mu težko kakšna ovratnica pride do živega, razen ob res ekstremnih situacijah (takrat mu lahko tudi navadna) … in seveda z ozirom, da je nima nameščene kot pri CM, kjer se samo čudim, da ne polomi več podjezičnic. In tako je tudi pravilno nameščena - v korenu vratu in da se ob sprostitvi sile na povodcu nemudoma sprosti tudi ovratnica.
Zoe, ni res to kar si/ste napisali. Največja prioriteta tropa je preživetje in šele nato razmnoževanje. In vse bodo naredili, da bodo preživeli. Celo brat in sestra lahko prevzameta pozicijo alfa para in ob takšni stuaciji se lahko parita z volkovki nižjega položaja. In tudi to ne drži, da se lahko parita samo ona. Če alfa par ni preveč dominanten, da bi to prepovedoval, se lahko parijo vsi, ki so enakega ali približno enakega položaja (jasnega pravila ni). Problem pa je ponavadi v tem, da imajo ostali na razpolago premalo svobode in hrane, da bi mladiče preživeli do samostojnosti in potem tega raje sploh ne počno. Sama dinamika hierarhije pri volkovih pa je lahko tako dinamična, da deluje krožno. To pomeni, da istočasno volk A dominira volku B, volk B dominira volku C, volk C pa dominira volku A.
Lanabela, opis kardela je bil povzet iz raziskave, ki sem jo omenil zgoraj in danes sestavlja veljaven vedenjski model pasjega kardela v znanstvenih inštitucijah po svetu (opazovan brez vmešavanja človeka). V bistvu pa pasje kardelo sploh nekako ne funkcionira, ker se obnašajo precej individualno. Nekatere alfe kot sem napisal, omejujejo dobrine, nekaterim je za to popolnoma vseeno. Eni so celo rahlo agresivni (ti so ponavadi hitro izključeni iz krdela s prezirom). Samci imajo bolj statična pravila in se jih poskušajo čim bolj držati, medtem ko psice pogosto menjujejo svoje zahteve. Problemi so ponavadi samo s srednjim slojem, ki se buckajo med seboj (za je žal ponavadi največji :)). S konflikti se vodja sploh ne ukvarja, ker so v njegovih očeh brezupen primer. Vloga peacemaker-ja pa prihaja še iz volkov in so v pasjem kardelu nezaželjeni, kadar to počno fizično. Verjamem pa, da so krdeli v našem svetu kjer se vmešava človek, lahko popolnoma različni od opisanega. Namen raziskave je bil ravno ta, da so ugotovili, da pes še zdaleč ni več volk, in da z uporabo agresije/agresivne dominance pri psu izpadeš kot nekdo iz srednjega ranga in ne alfe. Pokazala pa je tudi to, da posnemanje pasjega vodje krdela (tako kot CM posnema alfo volkov :)) za našo vzgojo psa ni uporabno, saj je le ta preveč ravnodušen in ignorantski.
-
Ah joj. Prepričati prepičane je jalovo delo. Sicer pa ni moj namen nikogar zares prepričati ampak pokazati, da se je mišljenje v kinologiji razdelilo na več polov. Kaj pa je bolje ti pa pomaga pokazati PES kot posamezna osebnost. Ker ga ni enakega.
Ker recimo uleganje ni samo signal ''jaz sm čist mejhn, ne boj se me in me pridi pozdravit''. Je tudi signal ''čist mejhn sm, u bistvu me ni in pojdi raje stran''. Lahko je tudi signal za ''pasenje'' ali zalezovanje, kar tudi ni recimo zaželjena pozicija pri nekaterih. Je seveda ogormna razlika tudi kje ima pes rep pa kako postavljena ušesa itd. Ker žal tudi veliko nasprotihodečih psov (in seveda vodnikov) tega ne razume pravilno. Torej je to lahko recept za katastrofo. Če bi vsi po ulici hodili s skuliranimi psi bi to bilo idealno, tako pa ni. In žal ni tu vse v vodniku da bi moral vedeti kaj naj s tem počne ampak v nasproti hodečih. Real life, pa to...
Pes itak mora biti pod kontrolo, če ti pobira stvari po tleh. Ker bog ne daj, da ti poje strup. :-\ Tako da jaz tu ne vidim problema. Imam trenutno dva mixa z labijom (njuno delovno ime je Vorverk :D ). Pa nimam nobenih problemov z pobiranjem. Ker je nagrada vedno bila večja od pobranega. Pravzaprav smo iz vsega naredili vajo - prinesi pokazat. Dokler smo jih opozarjali s Fuj je bilo večinoma bolje ''zaklad'' čimprej pogoltnat ::) oz še bolje ga pogoltnat tako da se to skoraj ni videlo.
Kar se pozornosti tiče se sicer strinjam z Roxy, sem pa želela malce bolj nazorno pokazati da je to Vaja ki ima začetek, trajanje in konec. V povezavi s tem da je neumno psu 1000X na sprehodu ponoviti ''poleg, ne, ne, sem...bla blabla'' če temu stanju ne daš tudi ''free'' pozicije. Če kdo tega ne razume dovolj dobro se lahko še potrudim dodatno obrazložiti.
Sicer pa če analiziram ta posnetek gospoda Dunbarja...
http://www.youtube.com/watch?v=DXQJdh_-TbM&feature=related
...v nekje v 1minuti in 10s dela pravzaprav različico vaje ''look at that'', kar je že lepo razložila Čara, pa se tudi nekateri niso/niste najbolj strinjali oz razumeli poanto tega.
...tam v 2 minuti pa mi je analiza res zanimiva. Nemški ovčar (kot statist) je obešen na ovratnici in odnešen mimo labija... labi pa se zažene ko zmaj in naredi na koncu povodca salto na vratu.
...in nekaj sekund za tem ko psa dajo v osnovni položaj se mu z roko na križu pomaga v sedi.
Malo za primerjavo še Turid Rugaas (ki je dobra avtorica knjih o miritvenih signalih). posnetek je trailer za njen dvd tako da žal povsem šolska varianta ni, pa vendar...
http://www.youtube.com/watch?v=QsUcD1Ebfzw&feature=related
...tu bom izpostavila samo 1minuto in 45s. Gre sicer za mimohod tekačev, kar je veliko psom enako mamljivo kot mimoidoč pes. Tako bi naj izgledal mimohod. Greš, hvališ sicer pozitivne reakcije. Recimo tudi ''look at that'', je povsem sprejemljiv.
Se pa opravičujem, ker me je opisovanje vodij, sledilcev in popravljanje s cuki v fixiran položaj asociiralo na CM. Sicer pa toliko kolikor on danes zna se je naučil tudi iz starega sistema. Tako da tople vode žal ni odkril. ;)
In ja tudi 65kg težkega lahko lažje obržiš z dinamiko dveh prstov kot pa pri štartu do konca povodca (če se spomnemo posnetka)...je pa naletna masa večja kot mirujoča masa .
Če seštejem maso, ki jo ponavadi šetkam se giblje od 85kg pa do 385kg, brez kakšnih posebnih težav (težava se pojavi samo takrat ko nam slučajno zmanjka vrečk za kakce :P ). Pa so bili skoraj vsi primerki prej težavni za vsaj n-kratno težo. Od plašnih do agresivnih.
-
Oh ja in še nekaj.
OGORMNA razlika je psa vlečit, cukat ali odvodit.
Če ga vlečeš ga načelom obesiš na svojo maso in ga hm...odvlečeš. Masa psa proti tvoji masi. Pritisk na vratu.
Cukov obstaja malo morje, od cukanja v stran, navzgor, navzdol, s prav obrnjeno ovratnico, z narobe obrnjeno(vse prilagodijo tipu psa ::))... namen je nazorno, s kaznijo pokazat, da nekaj ni zaželjeno. Seveda se pes nauči, da, ko poči prvi člen ovratnice je bolje nehat, ker drugače bo ovratnica bolela. Seveda se da tudi zatezno uporabiti malce bolj ''humano'' pa vendar je namen da se zategne (drugače nebi bila zatezna, a ne). Zato se uporabljajo tudi silno tanke, ker najlonska široka zatezna pač ni isti učinek. To lahko potrdijo tisti, ki vedno kako točno pes ve na čem je pripet. Ker to, da pes ve kako daleč je oddaljen, ker jo sliši...ja bo držalo, ampak bo držalo tudi to, da, če pes nosi oprsnik in čuti, da povodec ne visi na njegovem hrbtu je blizu tega, da je predaleč. Se pa, da to brez cukov naučit.
Cukanje in obešanje na klasični ovratnici seveda tudi ni ok ali pa celo bolj nevarno, ker pride do statičnega naleta ter lahko tudi do poškodbe vretenc.
Odvodit pa pomeni se od-gibati z minimalnim pritiskom. Kot sem že omenila. Psi se radi gibajo pa nima veze kam. Povodec samo zadržiš na masi psa in ne na dodani tvoji masi. Ter z rahlim signalom daš psu idejo, da gibanje v tvojo smer pomeni gibanje. Za to uporabiš maso dveh prstov. 8) Vse skupaj potrjuješ z striktno hojo-gibanjem. Vsak njegov gib v neželjeno smer pomeni ustavljanje na njegovi masi. Pes hitro dojame, da je sam ''butnil ob zid''. Tu nikakor ne uporabljaš sunkovitih gibov. Dobro je tudi, da pritisk ni na sapniku ampak tako, da je karabin pripet na ovratnici ali ob strani še bolje pa, če karabin ostane pod brado. Tako pride vsa minimalna sila pritiska na dejansko vratne mišice in ne na sapnik. S tem tudi psa ne ''dviguješ''. Ne njegove ideje, ne njegovega outfita...
-
Gee Dee: o vedenju psov v krdelih je bilo narejenega precej, rezultati pa so povsem različni, glede na to, kakšna krdela so opazovali: divje pse (dingo), "krdela" pocestnih psov, krdela psov gojenih v ogradah brez stika s človekom ali krdela psov, ki živijo z ljudmi. Kaj je naravno okolje za psa je seveda jasno. Smetišče in ograda vsekakor ne.
Kar sem napisala vsekakor drži vsaj v mojem primeru ( kontinuirano krdelo staro prek 30let) in v primerih parih znancev, ki imajo tudi stara ustaljena pasja krdela.
A potem praviš, da je Ian zadnje, najboljše in najnovejše na pasji sceni?
-
Sem si ogledala ta posnetek. To, da je labi naredil salto pravzaprav ni nič čudnega, se zgodi, ko se pes zažene in ne spustiš štrika. Verjetno se vsi strinjamo, da štrika v tem primeru ne smeš spustiti... Očitno gre za psa, ki že ima problem in se mu tekom prevzgoje taki izpadi še dogajajo. Bi pa te izpade lahko preprečili, če bi se zadeve lotili bolj postopno, z večje razdalje. In ja, delajo pravzaprav "look at that", samo prehitro so zvišali kriterije. Meni se zdi "look at that" sistem zelo dober, ampak bi se ga spravila uporabljat le pri plašnem ali agresivnem psu, ker moraš biti res zorganiziran pri vadbi.
Za manj hude težavice raje uporabim kaj bolj simpel. Npr. meni ljubo preusmerjanje pozornosti ;) . Kot si rekla, Lunette, to je res vaja, ki mora imeti svoj konec, sicer je neuporabna, ker se pes začne sam odločati kdaj bo konec. Žal, če imaš takega psa, ki bi vse pozdravil imaš na sprehodu dve opciji. Psa na povodec ali psa pod povelje.
Pri filmčku od Turid Rugaas je pes, ko gre mimo tekačev pravzaprav v pozornosti (hote ali nehote, ker ve, da vadijo), vmes pa pravzaprav izgubi pozornost, ko pogleda tekača. Ker se odloči obrniti nazaj proti vodniku, je seveda nagrajen. Moj sistem dela torej. Pozornost pred srečanjem je zato, da pes ne zapade v "norenje". Od začetka pes seveda tudi izgublja vmes pozornost in nagrajuješ tiste majhne napredke vmes.
Tisto z dvema prstkoma in 65 Kg. Malo manj izvedljivo, če se teh 65 Kg zaganja (ne samo vleče) naprej, ker tam nasproti prihaja pes, v tisto smer pa si namenjen tudi sam. Pustiti, da se povodec odvije do konca je itak bedarija. V posnetku mislim, da je bila to bolj nespretnost vodnice. V vlečenju in zaganjanju je sicer velika razlika. Pri vlečenju lahko normalno hodiš naprej, pri zaganjanju pa ne, še posebaj, če je pes močen. Spet moram poudarit, da imam pri tem v mislih srečanje na ozkem pločniku ob prometni cesti. Kjer je dovolj prostora, se lahko umakneš na primerno razdaljo. Kasneje, ko prideš do stopnje, da se pes ne zaganja več, sta pa res dva prstka dovolj.
Naj še povem, da jaz ne kontriram vsemu napisanemu. Samo debatiram o tem, ker mi je zanimivo in en sistem, tudi, če je zelo dober lahko za določenega psa ni primeren. Lahko zaradi karakterja psa ali vodnika, lahko pa tudi zaradi okolja, kjer živita.
Pa še o ležečem položaju in drekožerih :) .
Ja, ležeči položaj je lahko vse to kar je opisala Lunette, ampak večinoma ni grožnja. Če se nek pes v tem položaju počuti varno, ga v kritičnih situacijah lahko uporabiš. S tem sicer zmanjšaš možnost komuniciranja z drugimi psi in moraš preprečiti, da drug pes pride do tvojega psa.
Nekaj drugega je, če pes tak signal uporabi sam. Pasenje je sicer bolj drža in ne sporočanje drugemu psu, da ga pase.
Žretje svinjarije... Jaz imam kar čistega labija :). Problemov z žretjem svinjarije nimam, dokler ne pride do človeških drekov (za ostalo svinjarijo sva zmenjeni, da se ne sme). Vedno in povsod je ne morem imeti toliko pod kontrolo, da bi jo v hipu lahko ustavila, je pač nimam 24/7 na 1m dolgem povodcu. Prinesi mi pokazat se ne grem, ker nimam nobene želje, da mi prinese drek, ji raje prepovem, da bi se ga dotaknila. Sicer mi prinese vse kar zahtevam od nje... Fuj oz. ne pri meni ni opozorilo, ampak prepoved. Spoznala jo je preden je vedela kako ji je ime. Je pač svoj nos uspela vtaknit povsod, kjer ni treba že v prvem popoldnevu v novem domu :D . Zaradi slabih izkušenj s prejšnjo požeruhinjo sem na "fuj" delala že od vsega začetka in moj sistem se je obrestoval. Samo pri človeških poslasticah ne gre... Prepoved, obilna nagrada za upoštevanje prepovedi. Brez nagrade, ki je boljša od svinjarije seveda ne gre. Kasneje je po prepovedi sledila še ena ali dve komandi, da slučajno ne bi začela vzbujati pozornosti s pobiranjem svinjarije. Če ne upošteva prepovedi, je tudi kaznovana s koncem sprehoda na kratkem povodcu pa še sliši jih fejst zraven ( to je bolj za mojo dušo, glavno, da ona po tonu glasu ve, da nisem zadovoljna z njo) . Itak nobena kazen ne pomaga, oz. tako močne kazni, ki bi mogoče pomagala ne mislim uporabit...
Kolikor vidim je najina razlika v delu samo v tem, da ti ne daš prepovedi. Jaz sem že prej napisala kaj se v tem primru lahko zgodi. Pri meni vem, da bi se, ker Roxy zelo rada hvata krivine...
-
Zoe, ni res to kar si/ste napisali. Največja prioriteta tropa je preživetje in šele nato razmnoževanje. In vse bodo naredili, da bodo preživeli. Celo brat in sestra lahko prevzameta pozicijo alfa para in ob takšni stuaciji se lahko parita z volkovki nižjega položaja. In tudi to ne drži, da se lahko parita samo ona. Če alfa par ni preveč dominanten, da bi to prepovedoval, se lahko parijo vsi, ki so enakega ali približno enakega položaja (jasnega pravila ni). Problem pa je ponavadi v tem, da imajo ostali na razpolago premalo svobode in hrane, da bi mladiče preživeli do samostojnosti in potem tega raje sploh ne počno. Sama dinamika hierarhije pri volkovih pa je lahko tako dinamična, da deluje krožno. To pomeni, da istočasno volk A dominira volku B, volk B dominira volku C, volk C pa dominira volku A.
Ni me treba vikat :)
Imaš morda kakšne članke, ki podpirajo tvoje pisanje?
Nekaj novejših raziskav, na podlagi katerih temeljijo moje trditve:
- Knjiga Wolves: Behavior, Ecology, and Conservation - glavne stvari iz knjige so dostopne tudi na internetu: google books (http://books.google.si/books/about/Wolves.html?id=_mXHuSSbiGgC&redir_esc=y)
- Članek The genealogy and genetic viability of reintroduced Yellowstone grey wolves: povzetek članka (http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-294X.2007.03468.x/abstract)
lp
-
.......
Ni res. Veliko psov v ležečem položaju prihajajočim psom sporoča, da niso nevarni in jim nič nočejo. Večina psov sicer ne ve kaj naj si ob takem obnašanju mislijo, ampak še nisem uspela ugotoviti, če to ni mogoče zato, ker njihovi lastniki ne vejo kaj naj si mislijo...
Je tudi lovska preža, ko pes skoči proti svojemu plenu. To dela moja strastna lovilka. In če se moja poči na tla (se že dolgo ni), je to jasen znak, da "preži" na psa z budnim očesom, spremlja vsak njegov gib in je pripravljena da v trenutku skoči v zrak ne preveč prijateljsko razpoložena. Dejansko prestraši drugega psa.
-
Ja seveda ležeč položaj ni grožnja je pa lahko posledica napad nesigurnega psa, če ga silimo, da ta položaj zavzema na komando v nekotroliranem okolju. Mislim pa, da je govora o psih in vodnikih ki rabijo nekaj dodatne vzpodbude za premagovanje ''ovir'' v vsakdanjem življenju. Poligon vaj je ogromno, ki se lahko delajo za predpripravo težkih in zafuranih psov. Pri tem mislim poligon vaje tiste, ki jih moraš prej utrditi preden greš na ulico in jih uporabiš. Ker če govorimo o tem da bomo 65 ali več kg, ki je do danes (recimo vsaj 2 leti) delala pi..***, lahko v parih trenutkih naučili manir...heheheheh....menda ja kdo ne misli resno ??? Ja seveda lahko ''strezneš'' psa v momentu s cuki ali pa e-colar recimo...samo to ni naš namen, ane. Vsekakor je pri tem pomembna vztrajnost. Ker vsaka šola se kot dobra pokaže, če zaleže na dolgi rok in pri tem ohrani zdravo pasjo osebnost. Sicer se pa sprašujem v kakšnem stanju je ramenski sklep pri takšnih manevrih vodnika :'(
In seveda Roxy verjamem, da je tvoj pes vsaj toliko že naučen, da ve kaj je vaja in to je tudi edino pravilno, da jih uporabljata. To je itak namen kakršnega koli učenja vaje kot take. Mi prav radi izkoristimo čudne okoliščine za utrjevanje kakšne vaje.
Včasih pa žal dobim v roke povodec psa, ki nikoli v življenju ni uspel osvojiti kakeršne koli vaje. In takšnim psom sra** po glavi s položaji ''sedi'' pa kvazi poleg nima niti najmanšega smisla, če je tisti moment edina uporabna vaja ''gremo naprej''. In bodimo iskreni, če veš da njegov stalni vodnik najbrž ne bo nikoli znal pravilno uporabiti ukaza je definitivno bolje psa in vodnika naučiti najlažjo vajo - hojo naprej :P Je pa to tudi ena od splošno najbol uporabnih ''vaj''.
Še en simpatičen posnetek vodenja na rahlo...
http://www.youtube.com/watch?v=K098Z84H4uA&feature=related
-
http://www.youtube.com/watch?v=oo3v-UwoU0I&feature=related
še boljši posnetek. Tukaj pravzaprav uporabijo prav halti in ovratnico tako kot smo jo mi. Sicer v drugem poskusu hoje skozi labirint. In ja najprej naučiš sproščeno hojo in potem delaš od-do vaje v neposredni bližini drugih. Pri psih, ki se pravzaprav radi igrajo in niso osnovno agresivni je lahko za lepo vedenje nagrada pozdrav drugega psa ali igra. In če smo nekaj postov nazaj imeli v debati provociranje situacij je tu en lep prikaz. V bistvu dela pes v totalni gužvi ni pa provociran s situacijo, ki mu je pravzaprav stresna se pa lepo fokusirano sooči s tem.
-
LAbirint je zlo zanimiva zadevca ja :)
-
a seveda ležeč položaj ni grožnja je pa lahko posledica napad nesigurnega psa, če ga silimo, da ta položaj zavzema na komando v nekotroliranem okolju.
Ja, zato pa sem rekla, da moraš v tem primeru preprečit, da drugi pes pride zraven. Posiljevanje psa, da leži medtem, ko ga drugi vohajo in podobne neumnosti, ki jih dela CM, niso za nikamor... Meni v vsakem primeru neko ustavljanje ni všeč, ker je končna želja, da psa spraviš mimo motnje v gibanju, ne s postanki vsakih 100 m.
Pri tem mislim poligon vaje tiste, ki jih moraš prej utrditi preden greš na ulico in jih uporabiš. Ker če govorimo o tem da bomo 65 ali več kg, ki je do danes (recimo vsaj 2 leti) delala pi..***, lahko v parih trenutkih naučili manir...heheheheh....menda ja kdo ne misli resno ??? Ja seveda lahko ''strezneš'' psa v momentu s cuki ali pa e-colar recimo...
Ali pa narediš še večje sranje... Itak ne gre nič na hitro.
Pri psu, s katerim se ni nič delalo in nima nekih "delovnih navad" je pa druga pesem. Če ima 65 kg in se zaganja, ti halti skoraj ne uide. Če ne zna niti lepo hoditi na povodcu, se je treba najprej tega lotiti in šele potem druge moteče dejavnike vpeljevati. Kako naprej je pa spet odvisno od vodnika in psa. Delo se prilagodi obema.
Jaz sem imela sicer največje probleme takrat, ko je bilo jasno, da se bosta psa srečala in je tudi drugi lastnik rinil s psom v srečanje. Zato igre s psom nisem nikoli uporabljala za nagrado za lepo vedenje. Če je bilo jasno, da se bo s psom srečala, jo je samo še bolj pognalo v luft, samokontrolo pa ima bolj slabo.
Ta labirint je res zanimiva zadeva. Tudi za vodnika, da se nauči voditi psa.
Je tudi lovska preža, ko pes skoči proti svojemu plenu. To dela moja strastna lovilka. In če se moja poči na tla (se že dolgo ni), je to jasen znak, da "preži" na psa z budnim očesom, spremlja vsak njegov gib in je pripravljena da v trenutku skoči v zrak ne preveč prijateljsko razpoložena. Dejansko prestraši drugega psa.
Moja je tudi v pozoru čakala na tleh in potem skočila. Ampak vedno na mestu v zrak, ne v psa, z vsemi prijateljskimi znaki. In, če sem ji to pustila, je bil tudi pozdrav psa bolj skuliran kot bi bilo, če bi me privlekla do njega. Sem se pač ustavila zraven s popuščenim povodcem in sva skupaj počakali. Je pa seveda vsak lastnik s psom vred trznil, ko je skočila, ampak zaradi tega ni noben pes napadel ali panično pobegnil. Sicer izgleda hudo simpatično, ko se srečata dva taka psa, ki to počneta, ampak ravno to vedenje ti lahko hitro onemogoči tisti "greva naprej". Tukaj potem pride spet moja pozornost zraven ;). Jaz je namreč fizično nisem mogla odlepit od tal in zahtevat, da hodi naprej.
-
Recimo zakaj se lahko uporablja halti... če dobro naštudiraš TTouch ti postane jasno, da določena oprema na psu ni za to, da jo zlorabiš ali uporabiš kot fizično pomoč temveč tudi zato, da psa z njo pomiriš že s tem, ker jo nosi. Halti recimo leži na dveh akupresurnih točkah. Čisto iz prakse se meni to zdi super zadeva. Kot je znano se psi težko koncentrirajo na več stvari hkrati. Zato eni uporabljajo recimo cuke, da prekinejo miselni proces. Eni pa recimo na psa namontiramo kos opreme zato, da psu miselne procese preusmerimo na teh več stvari. Tako mu ostane manj časa, da lahko razmišlja na neumnosti.
Ena od psic je recimo začela hodit po operaciji šele po uporabi TToucha. Ker smo z povojem telesa koncentracijo preusmerili na povoj in ne samo na taco.
Kot nadomestek haltija lahko uporabimo povoj za gobec. Zadeva je namontira na psa zgolj zato da ga lažje koncentriraš nase. Prav zaradi miselnih procesov.
Zato pa se halti NE zlorablja za lomljenje vretenc in ugrize v jezik ter fizično nadvlado nad psom.
-
Lep prispevek! :D :)
-
Po vseh teh postih se mi dozdeva, da tisti, ki ima takšne težave ve še manj kot prej, če prebira napisano. Glede takšnih in drugačnih metod ne bi preveč razpravljal; pač odvisno od psa do psa, od vodnika do vodnika.
Če pogledam video s pinčem pa je moje mišljenje nekako takšno. Pes je zrel za prevzgojo, ker je z njegovim vedenjem nekaj narobe.............ali ga bo prevzgojil TTouch ali CM mi je prav vse eno, samo da rezultat bo. Kaj so pa na videu zrežirali, itd.,.........je stvar zelo podobna ostalim oddajam ;) . Kaj pes dela v realnosti je pravo vprašanje, kaj pokaže na videu pa je lahko tudi "še eno prodajanje modernih metod", lahko pa da je tudi resnično tako terapevtsko :) . Skratka mene prav nič ne prepriča o uspešnosti metode še manj pa trditev o "naravnosti" metode.
Ali je "siljenje" do drugega psa stvar prevzgoje ali vzgoje. Pri pinču na posnetku je to prevzgoja, pri "normalnem" psu pa prej proces vzgoje (nič ne gre z danes na jutri). Če pes gleda, sili v drugega psa (v mejah normalnega obnašanja, brez agresivnosti itd) se meni ne zdi nič hudo narobe in z vstrajnostjo in odločnostjo bodo tudi rezultati. Nekje čez dva meseca, nekje če dve leti. Ampak se mora na stvari delati...................tudi poiskat primerna mesta za to izvajanje.
"Vsi silijo v mene, vsi se mi približajo"...........preprosto greš naprej ::) . Koga briga za drugega pasa, mladička, prijaznost. Saj vzgajaš svojega, za sebe in tukaj res ne vidim opravičljivost takšnih trditev, situacij.
Če je že Lanabela napisala, da takšnemu psu mogoče primankuje igra, druženje s sovrstniki. Lahko da, lahko ne. Se pa strinjam, da čim več takšnega druženja, igre z različnimi psi lahko pripomore k boljši, hitrejši obvladljivosti situacije (ne vem če je imel pinč na posnetku veliko druženja z drugimi :-\ ). Tudi z "druženjem" s takšnimi neprijaznimi, ki povzročajo "slabe izkušnje (ampak samo slabim psom in vodnikom ;) )
Sam sem imel iste "probleme" (siljenje v drugega) ampak se je skozi proces, leta vzgoje skoraj izničilo. Je pa res, da sem imel in še imam ogromno druženja z drugimi psi ter ogromno spoznanj različnih situacij, takšnih in drugačnih. Priznam tudi, da sem kdaj nad kakšno situacijo že čisto obupal............a nazadnje le videl napredek, čeprav zelo majhen 8) in vztrajal naprej.
Psa imam v veliki večini vedno brez povodca................zato ker sem videl vse "tipe"; ketnarje, pesjakarje in "svobodne" (naravne ;D ) Slednji mi najbolj odgovarjajo :) .
Ne šolam psa za poligon (čeprav sem prepričan, da ga ne bi bilo problem naklikat ;) ) , uporabljam tako kliker kot korekcijo in grajo.........nekakšen mix vsega kar se mi zdi, meni, uporabnega in za psa sprejemljivega; da ga ne "uničim" (ne vem kako drugače povedati). Kdaj ob branju koliko trikcev znajo nekateri psi, me postane prav sram, da smo še zmeraj pri "osnovnih" vajah. Ko pa pogledam, kaj vse mora "znat" neodvezan pes (predvsem zaradi varnosti) pa mi postane bolj jasno zakaj je tako. Ko že omenjam vaje, trikce........meni je v iteresu, da jih izvede v mojem, naključnem redu in kadar se sam za to "naprdnem", v vsakem trenutku, ali je gospodu prav ali ne............ker "MI" tako hočem.
In po 2,5 letih se proces še vedno nadaljuje, brez nekih planov, časovno odmerjenih treningov. Še zdaleč, da sva popolna. Sem pa videl tudi skoraj popolnega poligon psa, ki v realnosti popolnoma odpove..............in jih ni več na obisk ;D
Glede igre.............čeprav jih ne "obrajtam" najbolj, pa mi je ta medo prav ljubek.......pa še laja ne, skoraj nič. Je pa res, da sta psa spuščena od jutra do mraka. Oba vesta kaj se sme in kaj ne. Malo od mene (agresivnost), več pa od "medsebojnih odnosov". Oba poznata "NE". Nista "trop" oz. se ne obnašata tako in jih tudi brez problemov lahko spustim spred oči. V igro (če ni agresivnosti) nikoli ne posegam, še bolj je pa zanimivo, da ko sta sam sploh ne pride do neumnosti. Ko so zraven pa gospodarji, pa je dobro "vržti" kakšno oko na njih :-[ .
http://www.youtube.com/watch?v=lY9VTAldA8g
http://www.youtube.com/watch?v=nX8h6pugm24
Pa še nekaj. Eno so vrtualni "dreserji" eni pa tisti, ki brez sramu rečejo: "Pridi pogledat"..............in takšnih je med virtualnimi bolj malo ;)
-
pidog, seveda. to skozi povdarjam. Da toliko kolikor je psov in vodnikov toliko je načinov. Moraš pa priznat, da je boje prej probat na nežno, če ne pa še vedno lahko fizično posreduješ.
Glede ''reklame'' metod...je pa treba metode videt v živo, jih sprobat iti na kak tečaj in predvsem spremljati tečajnike. Pa verjemi, da sem bila na veliko tečajev kjer so delali malo po CM pa malo po gospodu Dunbarju, precej sem bila pri klikanju in seveda tudi na TTouchu. Ogromno teh nežnejših metod se s pridom uporablja pri konjih. Nekaj od njih na pse sem prenesla tudi s tečajev o kopitarjih (pa ne edina ;) ). In res ne moreš verjamat, da so rezultati dosti boljši kot pri prvo omenjenih metodah. :P Predvsem na dolgi rok. Pidog imaš še mladega in majhnega psa, ki te bo še veliko naučil.
Tisto kar vidiš na posnetku s pinčem ni nič kaj reklamnega. Prav tako se dela na tečaju. Lahko greš pogledat. Tudi s svojim psom. In takšne metode dela niso nikakršna ''amerika'', so tečaji kar redno pri nas. ;)
Glede tega, da tisti, ki imajo težave po teh postih vedo še manj kot prej...resnično upam, da tisti ki imajo TEŽAVE s psom (po možnosti 30kg+) ne berejo samo forumov in da gredo do strokovnjaka v živo. Če bi obstajali psi dobro vzgojeni/šolani samo preko parih postov bi bil svet preveč popoln ;)
-
Glede tega, da tisti, ki imajo težave po teh postih vedo še manj kot prej...resnično upam, da tisti ki imajo TEŽAVE s psom (po možnosti 30kg+) ne berejo samo forumov in da gredo do strokovnjaka v živo. Če bi obstajali psi dobro vzgojeni/šolani samo preko parih postov bi bil svet preveč popoln ;)
Za z zlatimi črkami napisat. Eno je teorija/filozofija, drugo praksa...
-
andreja, hvala :)
Knjige so super, TV oddaje tudi, praksa pa še več. Lepo je spoznat sistem v teoriji še lepše izvajati v praksi. In za vse ki jim je ''amerika'' predaleč - pravkar gledam na netu, da je prav jutri tečaj/seminar TToucha. Če McKruster bere in jo morda zanima je (če se ne motim) to dosti blizu njih. Seveda pa tudi priporočam vsem ljubiteljem pinčev, da vidijo dogodek v živo.
-
Saj pravim, nimam nič proti novemu. Pozdravljam vsako "psu prijazno" šolanje če to v praksi (ne na vadbišču z znanimi psi) daje dobre rezultate ampak brez omenjanja "naravnosti" ::)
...............da ne bo kdo mislil, da pinči ne zmorejo brez Ttouch-a ;D ................da imam majhnega psa ni nobena prednost, v večini primerov celo slabost (kot na posnetku) , da je mlad? Da je mlad, z vidika "pokvarjenosti, nepokvarjenost" , osnovne vzgoje, pa ne več ;).
-
Vsak pes zmore brez: TToucha, CM, Dunbarja, Turid... vprašanje pa je, če lastnik, ki mu po lastnih idejah ni uspelo narediti psa s katerim bo zadovoljen. ;) In glavni ključ dobrega sobivanja je ta, da si ti kot lastnik zadovoljen s svojim psom, hkrati pa z njemu nisi moteč okolici. Kako natančno izvaja vajo ali trik je z vidika sobivanja nepomembno. Če pa imaš s svojim psom dodatne ambicije je pa izvedba in vaja zelo pomembna. Če je nekomu všeč poleg ene pol metra stran od noge, prav. Če pa ti je všeč tekmovalna poslušnost delaš na natančnosti. Pa recimo da ti je to tako kot, da greš profesionalno tenis igrat ali pa žogico v steno nabijat. Rekreiraš se v vsakem primeru, če pa s tem narediš luknjo v fasadi...je pa stvar ali te moti ali ne ;)
Glede majhnosit...moja najmanjša ima še kak gram manj kot tvoj. Prednosti so, slabosti pa tudi.
Glede starosti...pa nikakor nisem imela v mislih pokvarjenosti ali ne. Vsak pes v defoltu NI pokvarjen. Pokvari ga lahko samo človek oz. napačna vzgoja. Trdim pa tudi to da te pes uči skozi celo njegovo življenje. Samo pustiti moraš, da ti pokaže :) In pri 2,5 letih ni nikakor dosegel svojega vrhunca. Sedaj se šele začne najbolj zabavni del.
-
Mi je enkrat en starejši gospod rekel nekako takole;
Dokler nimaš v življenju psa s fejst zagulenim karakterjem in z vsemi žavbami namazanega - nisi imel psa .
Potem ,ko ga pa dobiš, in ko te tak pes nauči česa je on sposoben in ima vodnik toliko v glavi ,da to dojame, sprejme , in psa pripravi do tega da pes sprejme vodnikove želje in zahteve in lahko v skupnem življenju sodelujeta . Potem pa lahko rečeš da si imel psa.
Drži ali ne naj presodi vsak sam...
jaz presojam, ker imam enega takega in enega pridnega ;D
Takim samooklicanim strokovnjakom ki tako lahkotno svoje teorije stresajo bi jaz prav prvoščila enega orenk "pacijenta"
pa da mi je to gledat v oddaji....( pomoje našiša santa barbaro v dolžini serij >:D)
-
Saj pravim, nimam nič proti novemu. Pozdravljam vsako "psu prijazno" šolanje če to v praksi (ne na vadbišču z znanimi psi) daje dobre rezultate ampak brez omenjanja "naravnosti" ::)
Če vodniki ne bodo delali s svojimi psmi, nobena metoda ne bomagala. Inštruktor ne more in ni njegova naloga biti tečajniku 24 ur na dan za ritjo in ga korigirat. V končni fazi vodnik "naredi" psa. Inštruktor v šoli pa daje navodila in poskuša popravit napake, ki jih na uri opazi. Pri tisti ki ga poslušajo rata, pri ostalih pa ne. Skozi zid se ne da...
Kdor pa ima probleme doma in tega ne pove pa tudi inštruktor ne more vedet (samo sumi). Če ni želje po spremembi... ni nič...
-
pa da mi je to gledat v oddaji....( pomoje našiša santa barbaro v dolžini serij >:D)
:o :D :D :D :D Like!
Ma ja. Točno to. En gospod je reku tko, pa oddajo je posnel (ne pozabimo da so v oddaje posnete iz več kadrov >:D - itak najboljših) pa je hit. Kako knjigo izdal in to je biblija...ja pa ja de. In zares drži tvoja trditev o ''pacientih'' :D
Živim s psom, ki je problematičen še danes in me še pri njegovih 10 letih nauči kaj novega. Problematičen je danes še zgolj zaradi tega, ker je čez celo svoje življenje dal kar precej ''šol'' oz bolje rečeno metod. Žal smo pri njemu začeli na trdo in šele kasneje ugotovili da to ni to. Mu vsake toliko prebije kak ventil. Kar pa v sobivanju pomeni, da sem se jaz kot vodnik naučila (in se še učim) kako ga obdržat na kulturni ravni. Za opazovalca zunaj je pa slaaaadeeekk. ;) To je ta končni rezultat. Kaj vse smo pa morali za to naredit je pa več kot instant nasvet enega avtorja. Skozi ta proces smo se naučili uporabljati opremo in opazovati razlike med pravilno uporabljenim ali napačno.
In instant nasvetov iz nekaj postov NI. JE pa lahko več idej in se potem kot vodnik odločiš kaj ti je bližje in seveda tvojemu psu. In resnično je težje delati s psom, ki je zafuran na zadnji stopnji in psom, ki ima nekaj preveč mladostniške energije. Pri čemer nima kilaža psa popolnoma nobene veze.
-
V končni fazi vodnik "naredi" psa.
Mhm. Najboljši so mi vedno tisti, ki te poslušajo, kimajo, ''razumejo'', v bistvu te še presenetijo z informacijo za katero si bil prepričan, da jim jo moraš še povedat...nardijo pa vse kontra! -In pol si ti tisti, ki jim nisi psa naučil manir ???
-
Mi je enkrat en starejši gospod rekel nekako takole;
Dokler nimaš v življenju psa s fejst zagulenim karakterjem in z vsemi žavbami namazanega - nisi imel psa .
Potem ,ko ga pa dobiš, in ko te tak pes nauči česa je on sposoben in ima vodnik toliko v glavi ,da to dojame, sprejme , in psa pripravi do tega da pes sprejme vodnikove želje in zahteve in lahko v skupnem življenju sodelujeta . Potem pa lahko rečeš da si imel psa.
Drži ali ne naj presodi vsak sam...
jaz presojam, ker imam enega takega in enega pridnega ;D
Takim samooklicanim strokovnjakom ki tako lahkotno svoje teorije stresajo bi jaz prav prvoščila enega orenk "pacijenta"
pa da mi je to gledat v oddaji....( pomoje našiša santa barbaro v dolžini serij >:D)
Res res! :D :D :D
-
Metod je veliko, uporabiš tisto, ki ti leži, na katero se pes dobro odziva in predvsem tisto, ki da končni rezultat kakršnega si želiš. Lahko je metoda super duped fejst - če je končni rezultat pes, ki je pretirano odvisen od vodnika, nesamostojen ali povsem podrejen bom rekla ne hvala, ker takega psa ne rabim. Nekomu drugemu bo pa tak pes ideal. Pač.
Vsekakor pa se mi zdi, da nikoli ne moremo preveč poudarjati, da so tudi psom prijazne metode lahko zelo učinkovite, tako pri vzgoji kot pri prevzgoji. Ker postajajo instant metode vse bolj popularne, njihov učinek ja pa pogosto poguben.
Kakšen končni rezultat lahko pričakuje nekdo, ki mlado igrivo psico priključi na štrom in jo ruka (ne rukne) vselej, ko se (prijazno in vljudno) približa drugemu psu (in ne slučajno v trenutku, ko lastniku sp!"%i)?
-
Živim s psom, ki je problematičen še danes in me še pri njegovih 10 letih nauči kaj novega. Problematičen je danes še zgolj zaradi tega, ker je čez celo svoje življenje dal kar precej ''šol'' oz bolje rečeno metod. Žal smo pri njemu začeli na trdo in šele kasneje ugotovili da to ni to. Mu vsake toliko prebije kak ventil. Kar pa v sobivanju pomeni, da sem se jaz kot vodnik naučila (in se še učim) kako ga obdržat na kulturni ravni. Za opazovalca zunaj je pa slaaaadeeekk.
Enako ;) :D... malo mlajši, inovativen pa da se občasno resnično vprašam... a obstaja še kakšna stvar ,ki se je še ni spomnil. :-X
To da je na kulturni ravni sem jaz pri svojem sprejela da je končni dosežek. Kaj več sploh ne pričakujem niti ne sanjam ;) :D
Morem pa priznat da naučil ja pa res veliko novih navad. Še kakšnega člana pri nas( ki je to smatral prej kot babje teženje) . Ena taka lepa njegova vzgoja je ta da se umazane cunje nosijo direkt v koš za perilo in se koš za perilo pokrije, se jih ne pušča več v spalnici vržene čez stol.
Da se npr WC deska pokriva ( kar je bil začetni problem v skupnem življenju ::) ), Da se vrata v kuhinjo zapirajo. Da razno razni prigrizki če se ne pojejo,takoj zaprejo nazaj v škatlo in pospravijo v omaro.
Da se vrednih stvari ( kot so denarnice) ne pušča izven predalov na omarici v hodniku. Da ko je kosilo na mizi , da se vsede in poje... ne da greš 10x še od mize pa vmes še kakšen telefonski pogovor opraviš izven jedilnice. itd itd.
Vse te navade je naučil zgolj z enim od mnogih" ventilov" in to je kleptomanija.
Pa kljub temu da se res vsi zlo trudimo da pospravljamo stvari kar se le da... še vedno občasno najdem v njegovem "gnezdu" če ne prej ko perem , kakšen štumf, šraufencigar, rokavico, zamašek, robček, rolco wc papirja, ovitek od česa,svinčnik, elastiko za lase, izolirni trak , npr odvrženo zobno ščetko itd itd.
Tud koš za smeti imamo drugačen- prilagojen. Ta mu je bil sploh "meka" :-X
-
Damayanti...ta tvoj opis obeta, da pri nas tudi tako ostalo ??? ::) :D Le, da ne najdem vedno vsega v njegovem "gnezdu", ampak kdaj celo v iztrebku >:( :-X
Vse pospraviš, res nikjer nič...pa vseeno pride s kakšno stvarjo v gobcu :o
V zadnjem času sva malenkost napredovala, res vleče "samo" še zadnjih 5, 10m do psa... Skače in dela obrate pa že precej manj, vsaj to.
Še to: kaj narediti v primeru, da bi mi, ko je spuščen, in bi bila jaz prepozna, ušel do nekega psa?
Greš za njim in... ??? Samo pripneš (ko ti ga uspe prijeti med skakljanjem in igro itd.) ali ga okregaš ali...
Načeloma ga vedno dovolj kmalu odpokličem (ko zagledam koga 100m stran), da do tega ne pride, ampak nikoli ne veš...
-
Živemu človeku se vse zgodi, tudi z 10M štrikom ti lahko splini.
Jaz v takem primeru reagiram različno, če je prijazen pozdrav pasjemu prijatelju, pač mirno pridem, primem, dam na sedi, potem pa je sprostitev za igro. Če pa dela p!"%arije (se zapodi za mačko, srno) potem če je le možno vržem nekaj v psico, ker resnično pomaga, da se ustavi in obrne nazaj, kaj je ta reč bila in v tistem momentu, ko se ustavi, pogleda pri nama deluje ČAKAT! in grem do njem primem na kratko in preostanek sprehoda v moji bližini na ohlapni vrvici.
Se pa to res čedalje manj dogaja, ker imam oči na pecljih in če vem da je kje ledeno-takrat je gozd off limits. Nazadnje mi je med pasjo igro letela po sledi in se z štrikom zataknila in me poklicala na pomoč sredi gozda. ::)
-
On gre vedno prijateljsko, to ni problem. Še nikoli ni pokazal nobene agresije. Ampak gre se za to, da takrat "stoj" definitivno ne bi deloval, odpoklic seveda tudi ne. Hočem pa, da bi dojel, da tega sploh ne dovolim. Samo kako...če ni spuščen, te opcije sploh ni, če pa je, pa ne vem kako naj reagiram v taki situaciji.
S prejšnjim sva se nekako "sporazumela", da pride do mene, ga privežem in potem greva dalje ter srečava psa. Kasneje lahko tudi igra (ponavadi ne, ker ga drugi psi niso zanimali, ravno obratno).
Ta je pa nekaj v smislu "navali narod", ko vidi možnost, da gre k psu, isto kot pri srečanju na povodcu. Verjetno bi se tudi kdo ustrašil, pes ali lastnik, če bi pridirjal kot topovska krogla...
-
Celo brat in sestra lahko prevzameta pozicijo alfa para in ob takšni stuaciji se lahko parita z volkovki nižjega položaja. In tudi to ne drži, da se lahko parita samo ona. Če alfa par ni preveč dominanten, da bi to prepovedoval, se lahko parijo vsi, ki so enakega ali približno enakega položaja (jasnega pravila ni). Problem pa je ponavadi v tem, da imajo ostali na razpolago premalo svobode in hrane, da bi mladiče preživeli do samostojnosti in potem tega raje sploh ne počno. Sama dinamika hierarhije pri volkovih pa je lahko tako dinamična, da deluje krožno. To pomeni, da istočasno volk A dominira volku B, volk B dominira volku C, volk C pa dominira volku A.
http://www.volkovi.si/sl/o-volkovih/biologija
http://videolectures.net/pms2011_ljubljana/ (drugi video)
-
Kaj storiti, če gre pes pozdravit drugega čeprav mu rečemo da ne sme? nič. Greš tja, pojasniš lastniku drugega psa, da je sicer vs ok, a da se bosta igrala drugič, danes pa bo tvoj kaznovan za neposlušnost. Ga v molče pripneš in ali konec sprehoda ali pa kakšna vaja poslušnosti, s katero se lahko odkupi, če je izjemno lepo izvede. Igre s tistim psom tisti dan pa ni. Seveda je predpogoj za to, da ti pes ne beži. Pes ki beži in ga ne moreš prijeti, ne sme biti spuščen, dokler zadeve ne poštimaš 100%
Drugače pa: ko pri tamladi psici odpoklic ni deloval, sem imela na zalogi trikec, ki ga je imela posebej rada (ker je bil vedno izdatno nagrajen in mu je sledil še kakšen zabaven trikec, ki ga je imela zelo rada. Ta trikec je bil najpreprostejši možni - da se s smrčkom dotakne roke. In če je hotela narediti "tač" je morala seveda priti "sem". To ji je bilo bistveno bolj zabavno od psov, ker družbe psov je imela kolikor je hotela, trikcev pa ne.
-
No, saj tako bi tudi naredila, sem mislila, da lahko še kaj drugega. Drugače niti ni problem odpoklic, ampak, če so kje vidni psi, pa vem, da ni šans. Zato ga tudi spuščam samo tam, kjer imam dober razgled. Drugo pa ga ne zmoti. Pobegne tudi nikamor, se niti ne oddaljuje kaj dosti.
Problem je v tem, ker so zanj psi in igra z njimi največja nagrada :-\ Takoj za tem pa je cufa-plen. Mogoče, če bi mi to uspelo nekako spraviti na najvišjo raven.
Res pa pasje družbe nima neomejeno, sploh ne za igro. So vsi malo starejši in niso kaj dosti zagnani...
Očitno se morava začeti več družiti z mlajšimi psi. Upam samo, da ne bom potem kako potencirala navdušenja, če je to sploh še možno >:D :D
-
Maja3000 tale članek oz. linki so mi pa QL. Končno nekaj tudi v slovenskem jeziku za vse tiste, ki jim je težko dostopno branje tuje literature. Z veseljem ga bom sherala naprej. :)
Koliko igre oz. socialnih stikov potrebuje pes, da je dobro in lepo socializiran? Po moje povsem individualno.
Moja tamala psica je v rani mladosti zaradi okvare kolka samo živela v družbi dveh ne preveč razigranih psov. Torej so živeli mimo eden drugega brez pretirane igre. Danes se povsem normalno znajde v družbi, pozna signale, če najde prijatelje za igro-divjajo, težav z odpoklicem nimam. Ne rine v druge pse z igro. Jih vidi, pozdravi in gre naprej ali pa še to ne.
Druga psica, ki v mladosti ni živela v družbi se je pa veliko/ogromno igrala s pasjimi prijatelji. Delala poslušnost na poligonu. Danes sili v druge, ne je** sistema. Pomembni so ji drugi. Sploh ji ni dovolj, da sedaj živi v pasji skupnosti, ampak drugi so fajni ::) Zato ima ''terapijo'' s haltijem in odlično napredujemo (ga samo še nosi nepripetega). Odpoklic delamo na novo, ker v šoli ni bilo učinka (ena od tistih šol kjer pse spuščajo na križem kražem igro z zateznimi ovranicami in brez osnove odpoklica ::)). Sicer nima težav z agresijo ima pa težave z odvisnostjo od igre drugje.
Kaj bi bilo bolj prav oz kaj je bolj prav - Psa puščati k prijateljom? ali Psu ne dovoliti igre? Najbrž je pravilen odgovor nekje umes. Povsem teoretično bi naj bilo tako, da naj ima pes socialne stike kot mladič zato, da razvije razumevanje telesne govorice drugih, po drugi strani pa je treba tudi vaditi mirna srečanja. Jaz si nekako tako predstavljam - če grem na sprehod po mestu najbrž ne bom šla do vsakega mimoidočega in ga vabila na kavo :D lahko pa prijazno pozdravim in zaželim lep dan ;)
Zato se trudim, da moji psi vedno dobijo nekaj družbe, ampak vedno po sistemu, da gremo s temi njihovimi prijatelji na sprehod eden ob drugem, potem se pa enkrat igrajo, drugič pač ne. Takrat se vsi potrudimo, da pes nekaj dela v družbi s svojim vodnikom. Koliko in kako je najbolj prav pa je potrebno prilagoditi psu.
Psa kakorkoli fizično kaznovati za ''prekršek'' pa nima smisla, ker smo sami krivi za napako. Takrat je res bolje mirno reagirat, ga pripet in odpeljat (sicer je to tudi kazen, ki pa ne škodi odnosu). Pes nam je tako pokazal kako razmišlja in to poskusimo drugič izpeljati bolje. Čim manj takšnih napak, da ne prihaja do bežanja pred povodcem.
-
No, saj tako bi tudi naredila, sem mislila, da lahko še kaj drugega. Drugače niti ni problem odpoklic, ampak, če so kje vidni psi, pa vem, da ni šans. Zato ga tudi spuščam samo tam, kjer imam dober razgled. Drugo pa ga ne zmoti. Pobegne tudi nikamor, se niti ne oddaljuje kaj dosti.
Kaj pa če bi recimo zagledal kakšno mačko ali pa divjad? Mi smo to na začetku prakticiral, sem ga imela spuščenega, pa da sem jaz imela pregled, da ne bi kje kakšen pes bil, ampak se je enkrat naredilo, da je mimo pridivjala mačka in se je za njim samo črta naredila...
-
Res pa pasje družbe nima neomejeno, sploh ne za igro. So vsi malo starejši in niso kaj dosti zagnani...
Očitno se morava začeti več družiti z mlajšimi psi. Upam samo, da ne bom potem kako potencirala navdušenja, če je to sploh še možno >:D :D
No, saj si v prvem stavku povedala vse :)
Mlad je ;), pa strapan , pa hiperaktiven ...pa lahko kar pozabiš da mu boš ti izbila navdušenje nad "potencialnimi prjatlčki" za igro.
Lahko delata na poslušnosti... itak.
Ampak to navdušenje ga bo ( ali pa tud ne čisto) minilo, ko bo on enkrat odrastel. No naš je star 8 let pa, ko dobi enega takega mladega junca ,ki tako prileti do njega sedaj v teh letih se vkoplje in najprej povoha, potem se malo nagrbanči, da mu da vedet ,da on je starejši...in ko se un maladi junc malo ( ampak res čisto malo) skulira in odmakne...potem on "spusti greben" in začne mahat z repom... ko pa da junec" rit gor", pa naš star kozu ravno tako trapa z njim ;)
Ko je bil pa star toliko kot tvoj ( in dokler ni imel Dine), pa da je slučajno prišlo do take situacije , dva mlada junca, in je un priletel kot topovska krogla, je bil tudi on ,kot topovska krogla. Lovljenje, metanje, valanje itd ::)
Z tistim drugim lastnikom , sva se lahko samo postavila en zraven drugega , enega prižgala, in se pogovarjala kako bova psa tuširala pa kopala, ko pridemo domov iz sprehoda. :)( in ponavadi je tako tud bilo- ker je bil blaten do ušes.... če je bilo pa suho vreme sta po možnosti našla kakšen potok , da sta se še tam not valila
Moj je bil hiperaktivc. Jaz nisem mogla z njim niti vaje poslušnosti delat dokler ni bil vsaj na 60% energije.
V teh letih( kot je sedaj tvoj) sem ga jaz morala najprej "zgonit" dobesedno...
Te zagnanosti do drugih psov, ga je pa odvadil kar en njegov prjatelček ;) ( doga) ki je prej odrastel kot on, imel potem eno tako lastnost ,da je vse hotel rangirat in ga je enkrat rahlo "porangiral."
Od takrat mu je bilo tud jasno, da vsak pes ki ga vidi ravno ne bo trapal z njim tako kot on misli da bo . Ni več rinil v vsakega ;)
Eni rabijo tudi, da jih kakšen pes( prjatelček) malo vzgoji
-
ursa_9, hodimo tudi ob gozdu in občasno v gozdu, pa še ni šel več kot 10m stran. Je enkrat bilo nekaj podobnega mačku (na hitro) in je malo že stekel, ampak se je tudi hitro ustavil ob mojem "stoj". Ponavadi itak samo gleda in posluša. Občasno nalaja. Res so psi tisti moteči faktor, ker jih povezuje z igro.
Aja, ko je bil manjši, smo imeli mačka in ga ni preganjal, niti mu nisem pustila, če samo pomislil na to. Mogoče si je celo zapomnil...
Damayanti, upam, da imaš prav, da se bo umiril tudi glede tega. 2x se je že zgodilo, da je kateri resno zarenčal nanj, ampak ga ni ganilo. Se je umaknil, potem pa spet od začetka začel prosit za igro...
Se bova nekoč do tebe narisala :P
In ja, preden se lotiva "dela", mu moram vsaj palico metat ali nekaj, da pokuri vsaj nekaj energije.
-
Možno da je to ja, ker je bil že od začetka navajen mačk...moj je že prvi stik z mačkom tko imel, da ga je hotel povohati, ampak se ga je maček bal in je zbežal on pa itak za njim...In zdaj mu je vse to kar beži pred njim najbolj zanimivo...
-
Možno da je to ja, ker je bil že od začetka navajen mačk...moj je že prvi stik z mačkom tko imel, da ga je hotel povohati, ampak se ga je maček bal in je zbežal on pa itak za njim...In zdaj mu je vse to kar beži pred njim najbolj zanimivo...
Če je to zgolj na domačem vrtu, pa da ga ne ujame... je še šansa da ga odvadiš.
Večje sranje je ,da ti to navado sproba na kakšni srnjadi....
Pa da mu pride v navado da začne gonit. Takrat je pa to resen problem.Damayanti, upam, da imaš prav, da se bo umiril tudi glede tega. 2x se je že zgodilo, da je kateri resno zarenčal nanj, ampak ga ni ganilo. Se je umaknil, potem pa spet od začetka začel prosit za igro...
Se bova nekoč do tebe narisala :P
A naskakovat druge pse je že začel ?
-
Damayanti, NE ;D Niti nima navade po drugih skakat...kaj šele naskakovat. Na srečo.
-
aha.... no to še sledi :P, počak da pride v to obdobje >:D. Če ne prej bo takrat dobil lekcijo ;)
-
Moj je bil do 15 meseca angelček, innana upam da bo tvoj angelsko obdobje podaljšal ;D...
-
Oo, saj ni angelček, daleč od tega :o :D Imamo ves čas kakšne borbe, preizkušanje meja, izzivanje, je kar pestro ::) :o
Samo upam lahko, da ne bo še kaj takšnega odkril in začel izvajat...
Mu pa že od malega težim, da skakat po psih ne sme, isto ne po ljudeh. Samo pri slednjih nisem vedno uspešna :-[
Ursa_9, s čim je potem začel? Da vidim, kaj lahko pričakujem oz. že začnem delat na preprečevanju. V puberteti je sicer že nekaj časa...
-
Te zagnanosti do drugih psov, ga je pa odvadil kar en njegov prjatelček ;) ( doga) ki je prej odrastel kot on, imel potem eno tako lastnost ,da je vse hotel rangirat in ga je enkrat rahlo "porangiral."
Od takrat mu je bilo tud jasno, da vsak pes ki ga vidi ravno ne bo trapal z njim tako kot on misli da bo . Ni več rinil v vsakega ;)
Eni rabijo tudi, da jih kakšen pes( prjatelček) malo vzgoji
"Čudežno" zdravilo :) . Moje to sicer ni odvrnilo od navdušenja nad pasjo igro, je pa po tem začela pse bolj "vljudno" pozdravljat, ne pa takoj po psu ne glede na to ali mu je do igre ali ne...
Damayanti, upam, da imaš prav, da se bo umiril tudi glede tega. 2x se je že zgodilo, da je kateri resno zarenčal nanj, ampak ga ni ganilo. Se je umaknil, potem pa spet od začetka začel prosit za igro...
Kako mi je to znano :D . Večni optimist - saj smo vsi lahko prijatelji...
Moja še zdaj pri 6 letih ne izpusti priložnosti za pasjo igro. Ji pa igra z mano veliko več pomeni in v trenutku pozabi na psa, če ugotovi, da bi jaz rada kaj z njo počela.
-
Če povzamem, imam večnega optimista in čakam "čudežno" zdravilo :D ;D No, če bo vsaj bolj "vljuden", bo že super ;)
Roxy, katere igre/delo so ji toliko boljše? Da vidim, če je pri nama kakšna taka priljubljena in bi poskusila nadgradit. Poleg cufe, seveda. Hrana niti približno ne pride v poštev.
-
Kaj pa vaje za samokontrolo? S statisti seveda.
-
Kaj pa vaje za samokontrolo? S statisti seveda.
Misliš tako kot tisto v videu par strani nazaj ? ;D
No če jaz pomislim , nazaj s svojim psom v tistem obdobju ,(da bi tako poizkusila), predvidevam kako bi to izgledalo...
"množinska razpaljotka"
-
Nisem ziher kateri video (k jih je več ;) )...
No, samokontrola nekako tako - naredi to, dobiš nagrado od mene in, če se kontroliraš lahko na ukaz šibaš v igro. Lahko je statist na povodcu, tvoj na povodcu (sledem recimo) in po samokontroli lahko šiba pozdravit in nazaj. Pač odvisno od psa in situacije. Važno je, da je kontrola nad dogajanjem.
-
Bi, ampak nimam statistov :-\ Tisti, ki jih srečujem na sprehodih, pa niso primerni...tudi bi jim težko razložila. Ker sem nekoč že poskušala v tej smeri, pa potem oni pridejo zraven in oh in sploh ::)
-
Kaj pa pasji ''sošolci''? Da se dogovorite izven poligona (seveda tudi z inšturktorji). Ali pa vaje tudi na drugih živalih (kak pašnik s firbčnimi konji...) ali celo predmetih, ki ga zanimajo?
Se pravi - ubogaš dobiš eno nagrado, če si ekstra priden dobiš še boljšo nagrado in če prideš nazaj je pa itak cel žur. Večina mladih pubertetnikov hvata krivine ;) ne pridem, ker je pol konc žura. Hehehe se prav spomnem kako smo mi ne-radi šli iz žura domu, če smo mogli it :P
-
Če/ko prideš na obalo jih takoj dobiš ene par ;D
-
Samokontrolo lahko treniraš samo s poznanimi, za katere veš, da se bodo držali navodil. Na naključne mimoidoče se ni za zanašat. Enako velja, ko učiš, da se ne skače na ljudi. Jaz sem slišala vse od "saj je mladiček, nič hudega, če skače" do "ubogi kuža se ne sme igrat" in "kaj ste tako strogi" ::) .
Moji je zakon igra prinašanja. Ko zagleda žogo ali frizbi v moji roki, vse ostalo zanjo izgine. Za labradorce je to super, ker na polno divja, lovi in prinaša. Lahko probaš igro dveh žog, kjer je še več divjanja. Vržeš eno, ko leti proti tebi vržeš drugo tako, da teče blizu mimo tebe... Odvisno kaj mu je bolj všeč, samo divjanje, cufanje ali prenašanje stvari... Lahko tudi skombiniraš in uporabljaš vsakič druge igrače. Tudi iskanje žoge v visoki travi je zakon, ni še nikoli šla iz iskanja do psa. Pa dinamični trikci v kombinaciji z igro, vse čimbolj aktivno, nič statičnega. Ko je že zmatrana, se zna zgodit sicer, da leti po žogo in gre z žogo pozdravit psa, če ravno pride blizu, ampak res samo pozdravi in gre stran.
-
Pasjih "sošolcev" trenutno nimava, s tistimi od prej pa nismo ostali v kontaktu. V kratkem...
Roxy, itak, da se z naključnimi ne da, ampak isto s temi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo (tudi kdaj poklepetamo), ne. Večinoma imajo ves čas privezane, ker niso dovolj poslušni ali pa so stari in nezainteresirani (tako psi kot lastniki) :D In ja, polno komentarjev v tem smislu, kot si ti opisala :D
Prinašanje sicer obožuje, še posebno iz vode, v sklopu tega potem še cufanje in lovljenje, iskanje... Ampak vseeno drug pes prevlada :-[
In ko kaj prinaša, je full zadovoljen, če zagleda kakšnega človeka, da potem tistemu nese in se pohvali ::)
Andreja...bi bil že skrajni čas, kajne :-[ :)
-
A se spomniš kaj sem ti jaz rekla, ko je bil še čisto majhen, kaj naredi ;) kaj je magična vaja ( aport- in to tistega kar ima najraje)
Točno to kar pravi Roxy :D
Pri nas je isto.... napalejna od malega na tenis žogico. To ji je" Uber alles"... ni ne psov ne mačkov, ne ptičev... nič...
ko vidi da potegnem tenis žogico, je to tako kot un "gremlin" v gospodarju stolpov ( al kaj je že bil >:D)
"My precius" in v transu ko je un prstan videl :D :D :D
Točno tako Dina hodi do psov... z žogo v gobcu malo se približa povoha , potem pa samo žoga žoga ;D
-
Ursa_9, s čim je potem začel? Da vidim, kaj lahko pričakujem oz. že začnem delat na preprečevanju. V puberteti je sicer že nekaj časa...
Ja začel je malo probavati meje do kam lahko gre in ker sem takrat prepozno ukrepala se mi zdi da si je nekaj časa mislil, da je od nadrejeni. No potem je pa prišlo do tega, da mi je ušel in sem znorela in mu vse bonitete ukinila, brez pojstle, kavča, jaz grem prva čez vrate,...
V šoli pa itak na odpoklic obup, kar je prej ko ni odrastel bil kar priden, zmeraj prišel...pa psice mi naskakuje, s kakšnim psom sta si pa že kdaj dominanco pokazala z renčanjem...se je pa že psom tudi podredil, tako da ni toliko dominanten, kot sem se od začetka bala...AMPAK se zdaj z ogromno dela kaže majhen napredek, odpoklic, hoja poleg,...tko da moramo optimistični biti ;)
-
Damayanti, seveda se spomnim in sem tudi upoštevala 8) Če ni drugih psov, je prav ubrisan (kot praviš trans) na palice, žoge itd. Zadnjič je hotel hlod domov odvleči... ::)
Ursa_9, tako je potem zdaj pri nas...ravno to preizkušanje, zato sem tudi vprašala kaj storiti v primeru, če bi stekel k drugemu psu... Čeprav, po drugi strani, že od mladička ves čas išče možnosti, kako me prinesti okrog ali narediti nekaj po svoje. In to v istem trenutku, ko nekaj vzamem, zamenjam, karkoli...najde nekaj novega in spet... Isto kot od Damayanti Damč, kleptoman >:D Zbaše v gobec tri copate, rokavice, izvijač, pa še kaj najde (vse naenkrat, da ne bo pomote)...in se skrije v boks.
V šoli je bil isto največji problem od vsega odpoklic mimo vseh drugih psov. Večkrat je imel kakšen postanek vmes ::) Če sem s cufo mahala in jo vlekla po tleh, je pa ponavadi prišel direktno. Vse ostalo pa bp.
-
V Šoli... sva bila midva več kot pol tečaja najslabša :-X
Odpoklic...isto vsi so lahko direkt prišli na odpoklic moj je še dva kroga naredil.
Odlaganje... ja če je kater pes pripuzal iz prostora je bil to moj
Sedi ... ne on , ni na miru tam sedel , ali je v drugega psa drezal je pa nekaj drugega počel
strelomirnost... če se je kdo vsedel se je moj
prosto vodenje.. en meter in pol je od mene hodil.
vaja stoj... on je šel naprej
obrat.... ja ma enkrat ni šel v pravo smer
na začetku ko smo prišli, so se ponavadi igrali... ja mene so vsaj 5 minut še čakal, da je moj pes dojel da se ne igramo več da se bo tečaj začel... pa take fore.
In potem vedno meni kaj jaz narobe delam , pa to in ono ... bla bla bli bli ::) ???
Enkrat mi je film počil, in sem rekla , da jaz se s tem psom ne grem več in sem tam vzela eno psičko on enega jagra ( k je bil tud pameten ;D) in sem rekla, no zdej bom jaz njo vodila ,ti pa mojga dej... in tako je bilo ene dve tečajni uri. Pri unem pa ni bilo pozitivne motivacije, ful na ostro ga je vodil in je delal brez pardona. Tretjič po tistem sem ga jaz vodila, je spet začel... sem samo nakazala, da ga bom "zataušala"... takoj nehal ( se je "usral" ;D >:D da bo spet pri drugemu vodniku ) . potem me je pa lahko ubogal ... nič več ni klamfe sral >:D.
Tečaj po točkah sva celo med boljšimi naredila. :D
-
No pri meni pa v šoli za bbh vse super naredi, brez povodca gre zraven mene, gleda non stop mene, ko ga dam na sedi, tolko časa sedi dokler spet ne pridem po njega, ampak ko smo pa prišli do prostora in odpoklica takrat je pa vse odpovedalo...pa mi ni bilo nikoli jasno zakaj ravno pri tej točki vse odpove?Res čuden pes...upam da ko bo spomladi spet šola da bo vidno kaj napredka, ko delava zdaj skoraj vsak dan odpoklic...
Itak je pa moj tudi vse kradel, to še zdaj, ampak mu res ne pustim več toliko, ker se je točno videlo da je to izkoriščal v svoj prid in pumpal svoj ego...
-
No mi smo imeli obdobje, ko je on ugotovil kako se hladilnik odpre. ;)( sicer jih je potem fasal, ampak je še probal...potem jih je pa poorenk fasal)
da ne omenim , da prvo velikonoč nismo imeli za velikonočni zajtrk ne šunke , ne prate, in ne potice, ker je imel nočne roparske pohode in je ponoči košaro našel..
Za kosilo smo tud samo krompir in solato jedli, ker nam je pes ukradel in zrezke požrl ( tik predno sem jih uspela na mizo nest). Fetiš na kruh... samo, da ga je videl pa potem bilo kje in da mu je bil na dosegu ga je ukradel.
To, da bi mi enkrat skoraj poplavo naredil... je tud ena takih... ker se je navadil pipo v tuš kabini odpirat, da je vodo izpod pipe pil.
Da sem skoraj živčni zlom doživela in mu dala 2 litra mleka za popit, je tudi ena taka. :-X . Sem mislila, da je antifriz lizal. pa se je potem izkazalo, da je bila zgolj prazna kanta z nalepko od antifriza in je moj imel notri samo destilirano vodo.
itd.
zunaj boxa ko sem šla npr na pošto ali v štacuno ga niti pod razno nisem upala pustit. Obvezno je bil" hudini". Vratca še z verižico zaklenjena... Ker drugače je ven prišel.
Aha pa obdobje ko je on ugotovil da je fino luči prižigat itd. Prve tri leta sva na vsake 3 mesece stene belila, ker je bilo okoli štekarjev vse poštempljano od njegovih tac. V petki ( dobro da je bila stara) sem morala sovoznikov sedež zamenjat ker ga je zdemoliral, ko sem ga enkrat v avtu pustila... itd
... pa še kaj bi se našlo...
-
Sem si vzela par dni čas, da sem prebrala to temo in moram priznati, da ste me kar fino nasmejali s svojimi zgodbicami.
Istočasno sem pa postala zelo zaskrbljena, ker je moj falot star šele 7 mesecev in se sedaj bojim, kaj me še čaka. ;D
-
Kar se stikov z drugimi psi tiče je sicer odvisno od psa do psa, ampak recimo da imaš predrznega gavnarja polnega energije, ki bi nabijal kroge do onemoglosti in spotoma na keterga še mal taco dal, da bi se videlo kdo je šefe....
meni se je obneslo: čimveč (ampak res zelo veliko) druženja s starejšimi, ne preveč prijaznimi in ne preveč igrivimi psi, ki mu dovolijo, da skupaj z njimi hodi, naredijo en giro ali dva (če se jim ravno ljubi), ga naučijo spotoma kakšno oslarijo (recimo miši lovit) a ga tudi prizemljijo, če jim leze na glavo. In ko obvlada te, so silno zaželjeni tudi bolj težavni psi, ki znajo vsako najmanjšo nesramnost ostro kaznovati (kakšno prasko je pri tem treba vzeti v zakup). Igra z drugimi mladiči pa zelo omejena, sem ter tja kdaj za priboljšek, pa takoj prekinit, če postane divja, še sploh če je nesramen naš in ne oni drugi. Za psa, ki ima kot mladič skorajda neomejene stike s tujimi odralimi psi, ti potem niso več tako zanimivi, da bi silil k njim tudi takrat, ko naj bi delal kaj drugega (družba samo nekaj znanih psov je boljša kot nič, a ne zadostuje - ker so tuji še vedno nekaj novega in silno privlačnega. aja, ti psi se potem, ko so odrasli in pametni lahko skoraj neomejeno družijo z mladiči.
Za boječega in nesigurnega psa pa spet: družba odraslih psov, ki se za mladiča ne zmenijo prav veliko in ne rinejo vanj, če pa se sam približa pa so nežni in prijazni. Igro z drugimi mladiči bi tudi v tem primeru precej omejila in prekinila v trenutku, ko bi drugi pokazal kakršnokoli željo po izživljanju nad nesigurnim mladičem.
največji problem pa je, da je vse težje dobiti primerne normalne pse, ki jih je včasih kar mrgolelo (dobri so bili praktično vsi vaški potepuhi). Lastniki odraslih, ne preveč prijaznih psov si jih načeloma ne upajo spustiti da so prosti z mladičem (če jih uspeš prepričat, so potem zelo prijetno presenečeni nad rezultatom)
-
Lanabela, nekako tako je tudi bilo pri nas. Igre z mladiči praktično nič, ker edini so bili v pasji šoli, tam pa druženja/igre ni bilo. Doma in na sprehodih pa v večini primerov starejši psi, bolj ali manj nezainteresirani za igro. Se pravi lep, umirjen sprehod, edino Wai je ves čas vabil k igri in kdaj celo uspel za kratek čas. Res pa to niso bila daljša ali vsakodnevna druženja :-\.
Še psa od sestrične, ki je res oster do drugih, je prepričal, da je kul ::) :)
Bom povečala dozo druženja, še dobro, da bodo sedaj daljši dnevi in se bo lažje zmeniti tudi popoldne oz. proti večeru.
Klaudija, pri nas se je v 10 mesecih nabralo že ogromno enih štorij >:D Bil je vrtnar, bager, tank, podmornica...v bistvu vse to zaenkrat tudi ostaja, ampak z malo več občutka ;)
-
Saj ne rabiš celodnevnih. samo da so psi čimbolj različni. Pa dobro pri takih umirjenih sprehodih je to, da psa načeloma brez težav večkrat odpokličeš in potem spet spustiš - (če ti to ne uspeva najbolje, pa pse odpokličejo drugi in tvoj izvisi) Pri igri je to težje, ker povsem padejo not in niti ne slišijo.
-
Super, hvala za predloge in nasvete :)
-
Še moja izkušnja.
Sam sem nad tem problemom dobesedno obupal (spuščen pes). Ni bilo variante, da bi ga zaustavil, nič važna velikost drugega psa. Nikoli pa ni kazal kakšne agresije (če se ni šlo za "postavit se zase" ).
Kdaj sem se resno vprašal, ali bodo zmeraj pomembnejši drugi psi kot jast :-[ .....pa toliko ga "ljubim" ;D, se mu posvečam.
Recept je bil pa nekako takšen kot opisuje Lanabela, s tem, da sem ga se malo okaral po pripetju in malo "kuhanja mule" (kot, da ga ni) in ob pravem času "zamero" popolnoma opustiti . Ker sem vedel, da ne pomaga nič sem preprosto pustil psa do drugega z mislijo "bo že naletel tudi na pravega" in tudi nekajkrat je, ampak, da bi ga to čisto odvrnilo od drugega psa pa ne.
S pripetim psom sem zadevo kmalu obvlada, do mere, da pač pogleda psa, ampak brez kakšnih ispadov; sledi vodniku. Nepripet pa je zgodba drugačna še sedaj če vidi, da se da "pobegnit", če kolega ni prevelik. Pogruntal je, da se z večjimi, hitrejšimi, močnejšimi psi ne splača hazardirat.
Če dobro pomislim, sploh ni bilo nekega neposrednega odvajanja tega..............ker se mi je zdelo nemogoče oz. bi moral uporabiti mogoče neko "silo" (ali pa Ttouch ;D , čeprav sumim, da metode vzgajajo ;) ), s katere rezultatom ne bi rad hazardiral. Pes postaja starejši, imel ima ogromno stikov z drugimi psi in najpomembnejše, z vajmi poslušnosti je postal tudi bolj vodljiv (in ga lahko dosti lažje, v miru, pripnem, ko opazim srečanje). Nekako neposrednega odvajanja od tega sploh ni bilo.
Še ena stvar se mi zdi pri zadevi ZELO pomembna: kar naredite naj bo "BREZ PANIKE", "BREZ KAZANJA ČUSTEV", seveda dokler ni vaš, ga pripnete. Že tek do njega, hitra hoja ali kašen drugačen dražljaj, za nas nepomemben lahko v psu sproži "motnje" in moje mišljenje je, da prav skuliranost vodnika in ne preveliko "zaščitništvo" do psa (seveda ne bilo katero ;) ) je glavna stvar do psihično stabilnega psa.
Zadnjič na sprehodu recimo 50m stran poči, pravzaprav udari petarda.........bolje rečeno granata, "topovski udar". Pes je najprej pogledal mene..........in potem veselo naprej. Ko sem premišljeval................. mogoče bi že razpravljanje s kolegom o tem lahko povzročilo "signale" pri psu............
Pa, da ne bo kdo mislil, da je med najbolj hrabrimi in najbolj vodljivimi (ni smjlija od katerega teče znoj :) ) . Je pa sigurno v vrhu hiperaktivnosti. Oče pri nas pravi, da še med spanjem na eno oko gleda :) . Veliko mero strahu, psu privzgojimo. To je moje mišljenje.
-
Pidog, a potem tebi še vedno "stegne" do drugega psa? Ali počaka, da ga pripneš oz. mu dovoliš dalje?
Danes se je zataknil pri ograji, za katero je sosedov pes. Precej agresiven in teritorialen mix kraševca in šarplaninca. In je vztrajal tam pri ograji in težil (beri: se na vse pretege trudil tistega psa prepričati, da bi bila prijateljska)...prav ni hotel naprej >:( Tisti pes pa lajal in renčal. No, to je bilo kakšnih 5m od mene. Sem šla do njega, ga pograbila, pripela, še malo okregala...je šel domov povsem užaloščeno, kot največja sirota, ampak mislim, da je dojel. Pač je bil potem kratek čas na "ignore" in tega full ne mara, ker je rad v središču pozornosti.
Imaš prav, definitivno čim bolj mirno, brez panike. Se trudim, čeprav je kdaj čisto nezavedno kakšna taka reakcija.
Sem se pa, ko je bil majhen, full bala, da ne bo prenašal petard ali grmenja, ker je bil prejšnji pes res prestrašen. Ta pa mrtvo hladno, ga nič ne gane. Tudi za NL tiste bombe...ni problema, kot bi bil gluh. Res smo pa vse ignorirali od prvega dne, ko je prišel k nam.
-
Ah, seveda jo "pomakne" če ima možnost samostojnega odločanja. In ja, počaka, da ga pripnem oz. mu dovolim dalje ;D . Moram povedat tudi, da ne paradirava po mestu in nama "gužva" služi bolj za , vzgojo, pridobivanje izkušenj (največkrat pripet)..........na sprehodu pa ima zopet "svobodo"......brez "poleg"................sveda pa je na vsakem sprehodu tudi "poleg" itd. , ki se s časom povečuje, zaostruje.................... .počasi :-[
Namazan je z vsemi žavbam ;D . Zmeraj pogleduje na mene (v vsakem trenutku) kot bi hotel vprašati: A lahko?.........................in če vidi, da "odgovora" ni oz. spregledam pogled, pomeni, lahko :) ....................najbolj vidno pri krajih kjer psi puščajo SMS; vendar jih že tudi sam poznam in kdaj "dovolim" (največkrat :-[ ), kdaj ne
Če je pa pes že v nagonu pa vsi vemo, da ne pomaga prav veliko kakšno pretegovanje in bentenje.
Po pasmi sodeč, pa mislim, da ne boš imela prevelikih problemov s tem...................čas celi vse (če se vztaja in smo pri svojih dejanjih striktni in odločni) :) ..............vendar nekateri mislijo, da bo pes po enem letu šolanja (klikanja) vse znal. Če ne zna pa je neobvladljiv, zabit.
Pasma gor, pasma dol. Zame je pes oz. vsaj gledam tako na njega, do treh let še zmeraj mladič, najstnik, ki odrašča, mu po glavi rojijo razne neumnosti, okuša svet........
Če bi bilo v realnosti tako preprosto kot deliti napisane nasvete...................... ........nirvana :o
Bodite inovativni v SVOJIH metodah ;) ................. morda čez čas napišete knjigo....................... .mislim iz ljubezni do psov, ne do denarja :o
-
S takšno "pozitivno motivacijo" lahko "sedi" traja tudi eno uro.......................... .nepremično :o
(http://shrani.si/f/21/o1/2iV65G9g/mamam.jpg)
-
S takšno "pozitivno motivacijo" lahko "sedi" traja tudi eno uro.......................... .nepremično :o
(http://shrani.si/f/21/o1/2iV65G9g/mamam.jpg)
Ja, ker nima dostopa...a skoči tako visoko? Moj bi verjetno že imel tace gor, tudi, če bi ga gledala. Tole je prehudo, še zame :P :D Pridemo pomagat... ;)
-
Heej! ;D Sem prebrala tole temo in se moram prou podpisat pod njo. Namreč tudi moja 10 mesecev stara psička je zadnji mesec ratala obupna! >:( Namreč je hiperaktivka in zdej zraven še ful velik lump :D Naslednji teden dobi kovinski box in bo do nadaljnega, dokler ne neha s svojimi uničevalnimi aktivnostmi nažalost zaprta >:( Namreč ko pridem domov imam min. za eno uro dela, da pospravim use kar je mala ušpičla >:( Od razmetanega koša za smeti, od razgriženih jaslic, do razmetanega maha po celi dnevni sobi, prevrnjene rože, uspešno skakanje po policah in iskanje priboljškov...in še in še... >:( Da ne govorim o tem kako krade...bohnedj pustit česa na mizi in samo obrnit glavo...že ne bo več >:( Drugače je mala pridna in vse...usi jo hvaljo kako je poslušna..tudi v mali šoli oh in sploh kako je najboljša, ampak ko pa ostane doma pa od te "pridnosti" ne ostane čisto nič. Potem pa ko pridem domov in ko ve da je cela štala se uleže na hrbet in me milo gleda, jaz seveda takoj vem da je nekaj narobe in je niti počoham ne :)
-
Tista z mesom je bolj podkupovanje in izsiljevanje, daleč od pozitivne motivacije. ;)
-
Odvisno, katero metodo šolanja uporabljaš :o
"Prosciutto smell"..................vprašaj v knjižnici če imajo ;)
-
Sicer tale vprašanje glih ne spada pod to temo ampak vseeno...doma imam prepotrebnega labradorca, ki že nekaj časa vsako psico, ki se igra z njo poskuša samo še naskakovati...pač dajem ga vsakič dol z nje, ampak nič ne pomaga...je pa dosti močan, da se mu nobena psica ne more ubraniti...vem da je sedaj v tisti fazi, ampak bi vseeno rabila kakšen pameten nasvet kako malo bolj preprečiti to naskakovanje medtem, ko so spuščeni...ali bi se to dalo rešiti samo še s kastracijo - to imam pod zadnjo možnost?
-
Močno dvomim, da bo kastracija rešila zadevo.
-
Mislim, da je za kastracijo malo prepozno - ne mislim nasploh prepozno, ampak za tole vedenje. Poskusaj s tem, da prekines vse skupaj in gres. Mogoce si pride gor, da s tem obnasanjem ne pride nikamor oz ne pride niti do igre.
Ali pa, naj sede in da mir. Ce te uposteva, seveda.
-
Je to kar na lepem začel delat ali je imel že prej tak stil igre, da je skakal po drugih? Zdaj pa je to še dodatno okrepil?
Joj, jaz moram pa Waia celo malo pohvalit. Včeraj je popolnoma ignoriral enega NO, ko ga je zagledal (prvič sva ga srečala). En pogled v psa in je začel vohati grmovje. Običajno gleda celo večnost in se obrača nazaj itd...
In danes je samo gledal eno spuščeno psičko, ki je bila 3 m stran, enkrat zalajal in to je bilo to. Nič skakanja, nič zaganjanja, pa sva stala na mestu :o In tudi proti znanim psom ne vleče več kot največji norec, ampak pol manj. Še vedno je dobro napet povodec, ampak nisem več "Superman" :o Da ne omenjam, da se vmes kdaj malo uleže ali naredi "priklon", se pravi ni samo hiter in direkten "napad" na psa. To govorim za znane pse, s katerimi se tudi potem povoha in poigra.
Počasi gre na bolje... :D
Ne vem pa, kako bi se lotila odpoklica ob pasjih motnjah...ne iz igre, ampak takole, pred srečanjem npr.
-
Glede naskakovanja psic. Jaz mu sploh ne bi več pustila proste igre, druženja s psicami oz. samo s takimi, ki ga bojo ostro in brezkompromisno kaznovale za tako predrznost.
Potem se mu mogoče posveti, da ni vljudno, naskakovati psice. Naj proba Bino naskočit-ga bo nazmirjala in po potrebi tudi opozorilno šavsnila, če mu ne bo jasno prvič in ga z velikim veseljem tudi napodila stran.
Drugo je če so to pasji prijatelji, kjer jih to med sabo ne moti. Tam mene naskakovanje niti ne moti.
Inanna super. Mi imamo vedno redkeje "izpade" v obliki lajanja, odskakovanja v stran ali pa lovskega fiksiranja-pa še takrat ko se to zgodi jo veliko prej in lažje umirim. Tako da z veliko dela, vztrajnostjo se stvari popravljajo.
-
Pri nama je bolj vztrajnost kot delo...očitno samo to funkcionira pri določenih zadevah. Upam pa, da ne bo popoldne kaosa kje naredil. Ponavadi je kmalu kaj na kontra, ko ga pohvalim ::) 8)
Da ne omenjam, da sva prve mesece pogosto šla med sprehodom kam na kavo, v lokal, in je lepo ležal pod mizo in se brigal zase. Zelo priden, vedno sem ga pohvalila in tudi nagradila. In potem enkrat vse to pozabljeno...
Zdaj pa ne upam več tvegati. Ko sva bila pred nekaj meseci, so se eni usedli direktno njemu pred oči, 3m stran, z majhnim psom. In je bil Wai čisto živčen, hotel tja, celo cvilil ::) Kako ga umiriti in predvsem utišati?
-
Ne, prej tega nikoli ni delal, sedaj ko je v tej fazi...saj meni bi bilo tudi super takšno psico staknit, ki bi se branila in zarenčala, ampak nobene takšne ni v okolici, ker potem bi jo sigurno pustil na miru...on ima ogromno psic za igrat, psov je res bolj malo...ga ustavim če to dela in dam na prostor, potem pa začne cvilt ...bom probala naslednjič če bo to še naprej delal prekinit, če bo pa še nadaljeval pa konec iger s psicami...čara najboljš da se enkrat dobimo, pa da ga Bina malo v tace dobi ;)... In potem pridemo spet do vprašanja kje naj dobiva pasjo družbo?Ker tle naokoli kot vidim je zelo veliko psic in malo psov, pa še vsi ne nočejo imeti opravka s spuščanjem psov...
-
Pri nama je bolj vztrajnost kot delo...očitno samo to funkcionira pri določenih zadevah. Upam pa, da ne bo popoldne kaosa kje naredil. Ponavadi je kmalu kaj na kontra, ko ga pohvalim ::) 8)
Da ne omenjam, da sva prve mesece pogosto šla med sprehodom kam na kavo, v lokal, in je lepo ležal pod mizo in se brigal zase. Zelo priden, vedno sem ga pohvalila in tudi nagradila. In potem enkrat vse to pozabljeno...
Zdaj pa ne upam več tvegati. Ko sva bila pred nekaj meseci, so se eni usedli direktno njemu pred oči, 3m stran, z majhnim psom. In je bil Wai čisto živčen, hotel tja, celo cvilil ::) Kako ga umiriti in predvsem utišati?
Ko sva midva na kavo hodila skupaj, sem mu s sabo nesla konga pa sirčka notri...pa sem mela mir za eno urco, tudi kakšen pes ga takrat ni motil samo da je "cuzal" :)
-
Hmm, pa je res porast psic, pri nas isto. Ampak so večinoma sterilizirane, tako, da ne vem, kako bi reagiral, če bi se katera gonila. Že tako vedno nos v riti rine, ne glede na spol ::)
Samci so res že redkost, pa še od teh je polovica "težkih".
ursa_9, moram kaj bolj zahtevnega odkriti ??? Bikovko pospravi v nekaj minutah, kost iz kože ni dovolj zanimiva v taki situaciji, na kong je nor, a ga ravno tako hitro sprazni... Kakšnih 20min bo najdlje trajala "kavica" :D
-
ursa_9, moram kaj bolj zahtevnega odkriti ??? Bikovko pospravi v nekaj minutah, kost iz kože ni dovolj zanimiva v taki situaciji, na kong je nor, a ga ravno tako hitro sprazni... Kakšnih 20min bo najdlje trajala "kavica" :D
Kaj pa tiste kosti, vakumsko pakirane, posušene, ki jih imajo v petšopih? Roxy je imela precej dela z njo in po njej ni imela nobenih prebavnih težav (jih ima po "navadnih" kosteh).
Glede naskakovanja. Jaz bi prekinila igro takoj, ko bi videla, da se pripravlja, da bo naskočil. Malo timeout in potem lahko nazaj v igro. Če spet poizkuša pa konec igre in domov.
-
Roxy, katere so to?
Jaz sem mislila tiste rjave, trde... Bele pa isto grejo v trenutku.
-
Odvisno, katero metodo šolanja uporabljaš :o
"Prosciutto smell"..................vprašaj v knjižnici če imajo ;)
Hotela sem pravzaprav povedati, da pri pozitivni motivaciji, kliker sistemu...Nikoli in nikdar ne kažeš priboljška pred pasjim nosom, zato da bi nekaj naredil ali da ga zvabiš, da nekaj naredi. Tak način ne da dobrih rezultatov. Potem pa eni jamrajo, kako njihov pes nič ne uboga in nič ne naredi na besedo, ampak samo če mu s sirom pred nosom mahaš. ;D
tista italjanska beseda pomeni pršutov vonj? Ma meni itak vsako meso smrdi, psici pa vse kar je podobno hrani diši.
-
Roxy, katere so to?
Jaz sem mislila tiste rjave, trde... Bele pa isto grejo v trenutku.
Pri nas se dobro (dolgo) obnesejo Nobby prešane kosti.
Ursa_9 če bi bilo možno bi bilo super, ja. Nimam pojma iz kod sta vidva. Mi se držimo bolj na koroškem, poleti pa nas je povsod polno.
-
:D :D :D pri naši niti ni nujno da je podobno hrani. Je lahko tudi ovitek od hrane. Kante na hrano. ::)
-
Ma saj pri nas tudi ni važno kaj je...vse je za pojest, čeprav v resnici ni. Itak ::) Ampak, če bi hotela mir v lokalu, če je kakšen pes kje v bližini, bi moralo biti pa res nekaj odličnega in še dolgotrajnega :-\
Tole sem prej mislila (http://www.agrocenter.si/pic/product/l/483343.jpg)
-
Hej!
Se opravičujem, ker to še enkrat objavljam na forum (sem že enkrat, sicer v drugi temi, a opažam da je ta bolj aktualna), upala sem, da bom mogoče dobila še kakšen odgovor več tu. :-\
Tudi pri nas imamo probleme z srečanji drugih psov in me zanima, če mi lahko kdo med vami kaj svetuje, kako rešiti problem. Imam nemškega špica, starega pol leta (star je bil 4 mesece, ko smo ga dobili).
Problem je v tem, da noče nobenega psa ovohati, niti ne pusti, da bi kateri ovohal njega. Kolikor vem, to ni naravno za pse? Ko srečava kakšnega psa ( ni važna velikost, starost ali spol) začne lajati ali cviliti, ali pa oboje.. Nikakor mi ne uspe odvrniti njegove pozornosti od drugega psa, ne glede na to kaj naredim. Ponavadi se, ko vidim da se približujeva kakšnemu psu, trudim ostati mirna in sploh ne posvečam nobene pozornosti ne mojemu ne drugemu psu. Potem, ko ga naš zagleda in začne takoj lajati mu skušam z glasovi odvrniti pozornost, a do zdaj to še nikoli ni uspelo :S Bojim se, da bo če ga bom spustila preblizu, ugriznil drugega psa in tako sprožil pretep.
Zdaj nekako vadiva navajanje na psico od mojega brata (ki je sicer res ogromna). Če ga držim na tleh pri miru, obrnjenega stran je sicer bol miren in se pusti ovohati, vendar pa tudi on ne gre sam ovohat nje, ga moram jaz postaviti tako, da jo on lahko.. Ampak še vedno laja na njo.. Smo šli že večkrat skupaj na sprehod in včasih sicer ne laja, ampak potem pa kot da bi se spet spomnil na to, začne krožiti okoli nje in lajati vanjo.. Hvala bogu da je psica tako potrpežljiva, do zdaj je samo enkrat zalajala nazaj vanj.
Bi mi mogoče kdo znal kaj svetovati?
-
Čimprej v malo šolo ;) tam bo družba, kontrola nad dogajanjem, inštruktor...
Nikakor ni primerno, da psa dajaš za vohat ali pa, da drugega psa fiksiraš, da lahko tvoj voha.
Čim več družbe s skuliranimi psi in ti dajaj čim manj pozornosti na njegovo vedenje v smislu, da ga opozarjaš, ga siliš v družbo...ignor in v svojo smer. Najbolje je, če imaš koga s katerim se lahko skupaj sprehajata s psim na povodcih. Če začne žnarat v psico in skakat okoli nje ni glih ok.
Lahko najdeš primerne pse in si stran od njih na razdaliji kjer pes ne dela scene. Takrat mirnost nagrajuješ in delaš vaje pozornosti nate, igro...pozitivne stvari. Počasi to razdalijo zmanjšuješ. Tako pes dojame, da bližina drugih pomeni nagradice. Ne smeš pa mahat s šunkicam pred nosom zato da neha lajat. S tem ga vabiš in nagrajuješ dretje.
To da se pes ne želi preveč igrat, vohat, družit z drugimi ni nič narobe, če zato mirno sprejema njihovo bližino. Nikakor pa ni primerno, da jim teži.
-
Se pravi, ko se srečamo z drugim psom, in začne naš noreti, ga povsem ignoriram in hodim naprej, pa čeprav ga moram dobesedno vlečt za sabo? Za malo šolo pa tudi že šparam in komaj čakam, da se je bova lahko udeležila, ker bo obema koristila. (:
-
Tako kost mislim:
(http://s4.mojalbum.com/2948964_17423645_19395900/roxy-2009/19395900.jpg)
-
Ursa_9 če bi bilo možno bi bilo super, ja. Nimam pojma iz kod sta vidva. Mi se držimo bolj na koroškem, poleti pa nas je povsod polno.
Midva sva Zasavčana, sigurno se pa lahko poleti kdaj na sred poti srečamo pa dobimo ;)...
-
Tajckova, psa ne vlečeš ampak ga usmeriš-vodiš. Nekaj o razliki kaj je vleči in kaj voditi sem nekje malo nazaj že pisala. Sicer pa če se ti zaganja v druge pse in se vleče na povodcu je manj škode, če parkrat ti vztrajaš v svoji smeri.
Kakšno opremo pa uporabljaš? Ovratnica, povodec sta kakšna?
Vsekakor imaš še mladiča s katerim moraš ogromno vaj delati v okolju kjer ni motečih dejavnikov. Recimo, da ti je največja vaja učenje pozornosti nate in hoja na popuščenem povodcu.
Uporabljaj klasičen povodec (1,2m ali 2m). Zraven imej hrano, igrače... Začni uporabljati ''preusemritveni signal''. Recimo, da pocmokaš oz potleskaš z jezikom, potiho požvižgaš... vajo začneš učiti v stanovanju. Psa pripneš, spremeniš smer gibanja, pocmokaš, nagradiš prihod v tvojo smer. Ponavljaš vajo tolikokrat, da pes razume da tvoj ''signal'' pomeni spremembo smeri, ki ji sledi nagrada. S tem naučiš psa, da je sledenje tvoji smeri zabavno. Opisi vaje za pozornost so tudi dostopni. Vse skupaj začneš še nadgrajevati s trikci, osnovno poslušnostjo...kar ti domišljija premore ;)
Za vsako, v stanovanju, dobro narejeno vajo začneš postopno dodajati motnje.
Kako vaditi bližino drugega psa pa tule... http://www.youtube.com/watch?v=opjGWAp_RAE
vredno ogleda ja od 2minute naprej. (ok vredno ogleda je od tte trenerke kar nekaj ;D ampak ji že mal reklame delam. Se opravičujem, ampak ima nekaj uporabnih posnetkov. S posnetkom pa je lažje pokazat, kot samo z besedami. ::) )
Predvsem je pa recept za uspeh sestavljen iz ogromo vaje, doslednosti, strpnosti in dobre pripravljenosti na potek učenja. ;D Čim več vsega tega vama želim.
-
Tega da lepo hodi ob meni je navajen, prav tako ga z lahkoto prikličem. Razen, ko gre za pse, ki jih srečava, edino takrat me ne upošteva. Drugače uporabljam oprsnico, ali pa zatezovalno ovratnico. Trenutno ga imam na fleksiju, 3 m, ampak ga imam lepo na kratko na sprehodu, tako da hodi ob meni, običajno ni tako nobenega problema. Tudi priboljške imam sabo, sploh kadar se odpraviva kam lovit žogico. Res je drugač ubogljiv pes, veliko trikov že poznava, problem je samo, kadar prideva do kakšnega psa. Mogoče gre za kakšno travmo ali kaj takega...
Sicer pa res hvala za odgovor in za link, mi bo ziher prišlo prav.
-
Zna bit da v najpomembnejšem obdobju ni imel stikov z drugimi psi. Njegove reakcije so značilne za nesigurne pse, ki jih drugi po eni strani privlačijo in bi šli radi zravn, po drugi strani pa se jih bojijo oziroma ne vedo, kaj storiti. Nikjer ne piše, da mora biti prav vsak pes družaen do drugih, lahko ga samo naučiš, da bse za njih ne bo zmenil (to se da narediti tudi v pasji šoli)
Če pa bi rada, da postane bolj "normalen" pa bo malo težja. Silit v to, da bi navezal stik z drugim psom ga ne smeš. Idealno bi bilo, če bi dobila družbo (večih po možnosti, da se med seboj vohajo, igrajo, hodijo skupaj...tvoj jih pa opazuje in se po želji vključi zraven ali pa ne) psov, ki ne silijo vanj pa bi jih skupaj sprehajali in tudi spustili - tvoj bi sčasoma navezal stik, zna pa kar trajat (ko sem delala s psičko, ki se je bala drugih zaradi resnega napadaje bilo potrebno v družbo istih psov hodit mesec in pol, preden si je upala povohati prvega - pa je bila še mladiček in pred napadom navajena na druge pse.
-
Tajckova, če nista čisto na drugem koncu Slovenije, se midva javiva za kakšno "vajo" ;) 8)
Seveda od začetka bolj oddaljeno, na povodcu...
-
Tajckova, lepo da že delata. Do večine šol je še slab mesec (ki je itak krajši kot običajno). Lahko že nekaj dosežeta, da bo potem lažje. :)
Kar se tiče zateznih ovratnic-ne na mladiča! Še najmanj pa na nepokvarjeno mlado in majhno bitje. Če jo že kdo uporablja jo naj korektno in na psu s katerim resnično fizično ne zmore drugače. Čeprav verjamem, da je takšnih psov izredno malo, zatezno ovratnico ima pa vsak tadrug. :-\ Nikakor pa ne v kombinaciji s flexom. Flex vedno vleče nazaj in zatezna ovratnica je konstantno napeta.
Oprsnik je vsekakor boljša varianta v kombinaciji s flexom. Pa vendar ti svetujem uporabo klasičnega povodca, ker ga ti držiš čisto drugače, pes na njem ima drugačen občutek...
Evo popis moje opreme za mladiča je: najlonska ovratnica, oprsnik, ki ima daljši hrbtni del, 1,2m povodec in štrik dolg 10-20m (sledni povodec). Omenjen oprsnik ima še spredaj en obroček na katerega lahko pripneš psa, ki vztrajno vleče naprej in je še dovolj ''mehek'' da ga s tem odvadiš vlečenja, pri tem ga pa ne daviš.
-
Jaz res upam, da mi bo to uspelo urediti no, ker me je že pred vsakim sprehodom vnaprej strah, kaj se zna zgoditi. In potem tudi Taj pomojem čuti, da sem bolj napeta kot običajno.. Sicer se potem kontroliram, ena dobra stvar, ki me jo je navadil Cesar :D
Z zatezovalno ovratnico nikoli ne greva ne srehod. Ponavadi je to najina tahitra varianta, da greva ven na wc, da mu ne natikam oprsnice za 2 minutki, ki jih potrebuje zunaj.. Tudi ne pride do tega, da bi se kaj davil ali kaj podobnega. Ali je potem še vedno narobe, da jo uporabljam? Ker tega do sedaj pa res še nisem slišala, da se ne uporablja na mladičih.. (: Se pravi, definitivno moram kupiti navaden povodec.
Inana iz kje pa sta? Lahko mi odgovoriš na zs (:
-
Zatezne ovratnice ne sodijo na pse, ki se fizično še niso razvili. To bi morali začeti v trgovinah opozarjat lastnike in jim še svetovati, da pri psih z daljšo dlako obvezno izberejo take z dolgimi členi, ki ne lomijo dlake.
Kupi ovratnico, jih je malo morje, na klipsno, pa boš hitro nadela.
Še nekaj. Pes bo hitreje navezal stike, če bo spuščen, ali pa bo vsaj vlekel povodec za sabo.
-
Za hitro natikanje ovratnice so takšne na klipsno še hitrejše in boljše.
To da pa niso zatezne za mladiče bi moralo biti splošno znano, pa vidim da žal ni. Pravzaprav bi moralo biti splošno znano, da so to samo in izključno šolska potrebščina za na izpit in nič več. Torej s čem in kako ga šolaš nima nobene veze z obvezno uporabo teh ovratnic. Žal je pa tako, da ima ogromno ljudi to na psu kot splošno ovratnico za vsak dan, po možnosti na flexu. In potem se čudijo zakaj pes vleče. ZATO ker mu vseskozi dajajo občutek da zategnjena ovratnica in do konca odvit povodec je žurka. Če si blizu te pa cukajo. Valjda da je potem bolje vlečit :-\
Kratki povodci so v primerjavi s flexi zakon. Za navajanje na družbo, krepitev samozavesti, za učenje vodnika, da zaupa v situacijo ter, da se vodnik nauči držat povodec za zanko (in ne 15cm stran od ovratnice) pa so zakon sledni povodci. Tole s flexi pa njihovim ''freedom on the leash'' je za pridne pse, ki že znajo lepo na povodcih funkcionirat (in vodnike ki znajo psa na flexu kontrolirat).
Predvsem pa NO PANIC. Ni tu Cesar nobene tople vode odkril. Nas so še preden je on ilegalno imigriral v ZDA učili, da je povodec žica po kateri gre tvoja energija do psa. ;) Če se vodnik nosi uvelo se bo pes in, če je vodnik nesiguren bo tudi pes....
-
Mogoce sem poste slabo razumela, ampak... razumela sem, da ce imas navadno ovratnico in povodec, lazje delas s psom. Torej. Imam navadno kovinsko ovratnico (no imava jih polno, uporabljava to), imam 3 povodce (fleksi, tisti najkrajsi, ko pes resnicno hodi ob nogi, in pa mislim da 1.5m). Uporabljam 1.5 dolgi povodec. Sedaj sem zacela fleksi, ker me le pri fleksiju psica ne vlece, torej s fleksijem dobro f/$cionirava s fleksijem. A kdo ve, zakaj pa na kratkem tako nenormalno vlece? Kratki povodec uporabim samo se, kadar peljem oba psa naenkrat ven.
-
Zatezna ovratnica ni navadna. ::)
Navadna ovratnica je najlonska, usnjena, na zaponko ali klipsno, vsekakor ne zatezna.
Sama imam najraje cca 1.8-2m dolgi povodec, ki ga po potrebi primem krajše.
Vleče te pa zato, ker je navajena dolžine fleksija, fiksne dolžine pa ne. Tudi moja je bila taka. Na fleksu lepo hodila, kje bližje pa ni znala. To se psa vse nauči-načini kako naučiti ne-vlečenja pa so na forumu že napisani, pobrskaj za temami.
Sčasoma se pes nauči, da ko se povodec napne, se upočasni korak, popravi pozicijo, da je ohlapen povodec in gremo dalje.
-
Nimam zatezne - je kot navadna, samo, da je kovinska. Torej, je ne "davi", ko vlece.
Fleksija je bila v bistvu res navajena do 4 meseca starosti, potem sva kupili navadni povodec in pa tistega najkrajsega, kar jih imajo. Uporabljali sva 1,5m. Torej, fleksija nisva uporabljali malo manj kot leto. Sedaj sem ga zacela, zvecer, ko greva na zadnji sprehod, ko ni folka, ne psov, ne nic in ker sem ugotovila, da me s tem ne vlece, sem, priznam, zacela redno uporabljat. Gre naprej ene 3m in me pocaka.
Sva namenjeni letos v solo. Tako, da mislim, da se bom naucila jo nauciti, kako ne vleci. :)
-
Jp psi načeloma bolje funkcionirajo na klasičnem povodcu. Flexi konstantno proizvaja pritisk na vrat in psa postavlja v neprimerne poze. http://www.4pawsu.com/flexi.htm
Poleg tega dejansko ta pritisk na vrat pomeni gibanje ali ''umik'' pred situacijo. S tem učiš psa da vsak dodan pritisk na vrat pomeni ''iti''. Tako psi začno vlečit. Če vlečem - grem.
Praviš, da ti na 3m fleksu ne vleče...tebe morda ne (ker je pes fizično premali) vleče pa sam s svojim vratom dolžino vrvice. Čisto enostavno preizkusi flexi blokirati na dolžini 3m (tako da bo trakec prosto bingljal) in ugotovi kje bo pes. In kdaj bo potegnil. Če bo vlekel takoj, ko pride do konca je to to. Ker konkretne razlike med 2m podaljšljivim povodcem in 3m flexu ni, če pes zna hoditi na popuščenem povodcu.
Kako funkcionirati med drugimi psi se pa pes najlažje nauči, če ti ne posegaš med njih. Seveda rabiš zato skulirane pse, ki tvojega ne napadejo za BV ampak mu pokažejo kako se stvari streže. Kakršno koli poseganje v smislu napetih povodcev in opozoril ter siljenja psa v pozdrave ni ok.
Eno psico sem zaradi napake v komunikaciji učila trikca ''repek maha''. Pol smo pa mahali z repkom zarad trikca, posledično, pa je dojela, da takšno stanje vsak mimoidoč pes razume kot prijazno gesto zaradi katere ni bila napadena ::) Prej pa je začela renčat iz strahu na vsakega mimoidočega in bila seveda temu primerno obravnavana.
-
Eno psico sem zaradi napake v komunikaciji učila trikca ''repek maha''. Pol smo pa mahali z repkom zarad trikca, posledično, pa je dojela, da takšno stanje vsak mimoidoč pes razume kot prijazno gesto zaradi katere ni bila napadena ::) Prej pa je začela renčat iz strahu na vsakega mimoidočega in bila seveda temu primerno obravnavana.
O svašta! Noro dobr :D
-
Tudi mi smo jo naucili z repkom mahat. No, pri nam miga bolj z ritko, ker ima kopiran repek. Nekje sem enkrat zasledila, da je tudi to moznost, da se psi ne razumejo, zaradi kupiranga repka?
-
Hmm, pa je res porast psic, pri nas isto. Ampak so večinoma sterilizirane, tako, da ne vem, kako bi reagiral, če bi se katera gonila. Že tako vedno nos v riti rine, ne glede na spol ::)
Samci so res že redkost, pa še od teh je polovica "težkih".
ursa_9, moram kaj bolj zahtevnega odkriti ??? Bikovko pospravi v nekaj minutah, kost iz kože ni dovolj zanimiva v taki situaciji, na kong je nor, a ga ravno tako hitro sprazni... Kakšnih 20min bo najdlje trajala "kavica" :D
Celo bikovko poje v nekaj minutah?!
-
Macika, moj Pako jo tudi v nekaj minutah. Tiste manjše pač. Ko se mu zdi da jo je dovolj obdelal se vstane in jo kar pogoltne. Seveda mu je več ne dajem.
Tisto metersko pa pospravi medtem ko si pogledam en film, dobesedno. To bi bil enkraten način, da ga zaposlim, če nebi te bikovke malce slabše prenašal in potem naslednji dan zmeraj dobi bolj tekoče iztrebke. Škoda :(
-
Celo bikovko poje v nekaj minutah?!
Aja, ne cele, nisem bila dovolj jasna :-[, 12-15cm so narezane. Celo pa recimo v slabi uri ::), ampak se mi zdi za 1x preveč in raje narežem. Sem pa ugotovila, da slovenske dlje trajajo kot uvožene. Kupujem v Alerju in imajo dvoje različne.
-
Aja tiste male pa ja :) Tisto moj Tai mal požuli po ustih da je mal mokra, pa pogoltne ::)
-
Živjo,
potrebovala bi vaše mnenje. Imam 2 leti starega labradorca, ki je bil do nedavnega zelo miroljuben do psov. Res se jih je ob srečanjih pretirano razveselil ... imela sva težave s tem, da bi se mirno srečalo in bi jih zignoriral ... Ampak vse je bilo v miroljubnem smislu. Tudi drugi psi so bili do njega prijazni, če ga je kdo narenčal, pa je moj pes hitro pobegnil stran. Skratka, nikoli ni bil nič konflikten. Kakšen mesec nazaj, pa se je proti njemu na povodcu zagnal en pes in moj pes je enako na povodcu odreagiral podobno - se zagnal in opozorilno lajal, tudi zarenčal, se mi zdi. Situacija se je pretekli teden še dvakrat ponovila, z drugima psoma. In tak odziv mi nikakor ni všeč Vedno sem ga potem kar na ostro okregala z NEE!!!, vendar se bojim, da bi se navadil takšnega obnašanja. Ker že dolgo razmišljam in kar nekoliko odlašam s kastracijo, me zanima, ali bi tudi ta lahko pomagala, da ne bi ravil tega neželenega vedenja? Čudno mi namreč tudi je, da do sedaj nikoli noben pes do njega ni agresivno odreagiral, v zadnjem mesecu pa se je to večkrat zgodilo.
Že v naprej hvala za vaša mnenja. Lp
-
Si prebrala celo temo? Ker je že ogromno o tem napisano.
Pokukaj za "look at that dog", "Click to calm", pa še bolj odločne in krepke metode imaš.
Je pa normalna reakcija, da se drugi pes odzove enako ali še bolj zagnano. Ponavadi so signali že prej. Že tisto preveč navdušeno "pozdravljenje" psov ni bilo OK.
-
Živjo Čara,
ja vem, da že tisto veselo pozdravljanje ni ok (tudi delamo na odpravljanju in gre na bolje), pa vendarle je vsaj meni dosti manj problematično vedenje kot to, ki se je sedaj pojavilo. Povprašujem tudi o tem, ali bi v tem primeru takojšnja kastracija pomagala. Do sedaj namreč noben pes ni na tak način odreagiral našega psa, ki se je sprehodil mimo. Sedaj pa v tem zadnjem mesecu, kar trije primeri. Tako da razmišljam o tem, da je naš pes šele sedaj dozorel in "oddaja vonj", ki mimoidečim psom ni všeč in se zapodijo proti njemu - on pa vrne podoben odziv. In če razmišljam v tej smeri, predvidevam, da bi kastracija pomagala. Nikakor namreč ne gre za neko dlje časa ponavljajoče obnašanje.
hvala za nasvet - bom pogooglala nasveta.
-
Si prepričana da tvoj ne izziva? Z držo, telesno govorico. V vsakem primeru bo treba delati na poslušnosti. Psa moraš opazovati in zaustaviti še preden se začne zaganjati, ne glede na to kaj tisti drugi pes počne. Težko je reči ali bo kastracija pomagala, ker se iz tvojega opisa ne vidi ali se hoče tvoj pes postavljati ali odgovarja na grožnje drugih, ker je nesiguren... Samo zaradi drugačnega vonja ga drugi ne napadajo. Je pa zdaj res že odrasel in drugi psi njegovih nesramnosti, tudi, če so veseljaške narave ne bodo več tolerirali in tudi on se jim bo kdaj postavil po robu. Vsekakor ne čakati, če se bo vedenje razvijalo, ampak delaj na poslušnosti zdaj. Ne razmišljat o kastraciji kot rešilni bilki.
-
Roxy, nikakor ne mislim, da bo kastracija rešilna bilka - bi pa verjetno lahko pozitivno vplivala na to, da se to neželeno vedenje ne bi nadaljevalo. Vem, da bo treba še veliko delat in res je, da se vsakodnevno sprehajava na poteh, kjer ni psov ali jih je malo in zato težje trenirava take situacije. Ampak sicer dnevno vadiva poslušnost in vsekakor delava, je pa ta moj pes pravi hiperaktivec in vse ga zanima.
O drugačnem vonju sem razmišljala zato, ker takih situacij v preteklosti nikoli ni bilo. Možno, da izziva s telesno govorico oz. pretirano vznemirjenostjo. Ga je pa v tem mesecu napadel tudi en beagle, ki se je strgal s povodca, medtem ko ga on še opazil ni. In se v tem primeru niti branil, ampak je skupil ugriz v uho. In čudi me, zakaj v tem obdobju take spremembe ... smo imeli tudi v pasji šoli napadalne psa, ampak se nikoli noben pes ni spravil nanj, niti on nikoli nikogar ni narenčal. Nič, delat, pa bo :) Sem že pogledala malo o "look at that dog".
Če ima še kdo kakšen dober nasvet, bi ga bila vesela.
-
Ja, saj, glede na vse kar si napisala, se meni zdi, da gre mogoče za negotovost in v tem primeru ti kastracija ne bo pomagala. Če je imel še slabo izkušnjo, je še toliko bolj verjetno, da zdaj odreagira na grožnje. Moja tudi včasih ni na napade odreagirala, dokler ni bila deležna bolj resnega napada. Po tem je bila nekaj časa bolj občutljiva in reagirala na grožnje nazaj, ampak, če se dolgo nič ni zgodilo, je potem spet začela ignorirati grožnje. Sem pa jaz vsako tako napeto situacijo takoj prekinila, da se ni stopnjevalo do zaganjanja ali česa podobnega. Zdaj ima sicer precej izdelano mnenje o tem kdaj "mora" odreagirati in kdaj ne, ampak večinoma se drži tega, da ne reagira, če je drug pes pod kontrolo-lastnikovo ali mojo, če posežem vmes.
Drugi psi mogoče reagirajo tudi na njegovo pojavo, vznemirjenje, zdaj, ko je že odrasel verjetno še toliko hitreje. Mogoče on ne izziva, ampak drugi v njegovi drži vidijo grožnjo, ker je v pozornosti. V mojo psico nesigurni psi zelo "radi" skačejo, ker ima preveč vsiljiv pristop. Če je za povrh še na napetem povodcu, je še toliko slabše.
-
Roxy, hvala za mnenja. Saj to ... doseči, da pes vsaj približno zignorira pse, to je moj cilj ... ker zna biti, da psi reagirajo na njegovo vznemirjenje, pokončno postavo - ker v vseh treh primerih je šlo za "grožnje" konkretnih mrcin ... tipa rotweiler, nemški ovčar ... in ja, moram ugotoviti, ali gre za negotovost pri mojem psu ali pa gre za željo po rangiranju in postavljanju. ker v osnovi je dominanten, že v leglu je bil glavni ... bomo vidl, danes smo šli mimo enega rotweilerja precej ok ... odkar imava harness oprsnico ga imam sploh lažje pod kontrolo, da ne vleče proti psu.
Kastracijo pa tako ali tako že nekaj časa načrtujem in z njo odlašam, ampak mislim, da ima v vsakem primeru več pozitivnih učinkov kot negativnih. Seveda ob vztrajnem nadaljnjem delu. ;D ;D
-
Kaj sporoča pes, ki se ob srečanju z drugim psom:
- vkoplje na mestu, ko ga zagleda, da mu prihaja nasproti (še kar par metrov oddaljen)
- se vleže v prostor in čaka, ko pride drugi pes blizu pa plane v njegovo smer (brez agresije, prijazno in igrivo)
Ušesa so medtem normalno postavljena, rep sicer nosi navzgor (je taka pasma), ampak ne maha z njim, oz.minimalno (tudi sicer bolj redko). Izraz na obrazu je nespremenjen, je pa cel fokus samo na prihajajočem psu. Drugače so stiki z drugimi psi vedno igrivi, brez agresije, nikoli nobenih problemov.
-
Sporoča, da se nikoli ni uspel naučiti normalnega rituala ob srečanju z drugim psom. Dokler prihajajoči pes to razume kot povabilo v igro ni problema. Zna pa bit problematično, če bo enkrat naletel na psa, ki je imel z ležečim psom, ki se nenadoma požene proti njemu, slabo izkušnjo (nekateri psi iz tega položaja tudi napadajo).
-
Lanabela hvala za odgovor, imaš prav, ker je par mesecev (ko je bila stara ravno tam nekje okoli pol leta) imela zelo omejen stik s psi. Smo imeli tudi veliko težav z vlečenjem, še posebej proti psom, ampak smo jih že v veliki meri odpravili.
Zanimivo je, ker do nekaterih (večine) pristopi čisto lepo po pasje, se ovohajo in grejo vsak v svojo smer ali pa se malo poigrajo, v redkih primerih pa odreagira na zgornja dva načina, zato si nisem znala razložiti v čem je trik. Sploh ker ni nekega vzorca (velikost, barva, spol...) pa tudi slabe izkušnje še ni imela. Bomo morali še veliko delati na stikih, čeprav tu je to kar težko, ker redko kateri lastnik sploh pusti svojemu psu, da povoha drugega in jih kar odvlečejo naprej.
-
To dela moja. Oz to je delala. Za njo sem 100% da je imela zelo švoh socializacijo-že zaradi obnašanja v drugih situacijah.
Vsekakor pomaga šolanje (nos, sedi, poleg), igra "look at that dog". Tak pes verjetno nikoli ne bo normalen in bo vedno rabim pozornega vodnika, ki bo pravočasno preusmirjal pozornost nase etc, zna biti tudi, da bo brez povodca lahko samo tam, kjer je dovolj prostrano, da ni motenj ipd.
Ko pa najdeš pse, s katerimi se razume, pa čim več druženje in trening mimohoda, približevanja.
Je pa tako-jaz tudi mojo večinoma pokličem naprej. Če pa bi že kdo želel in če bi presodila, da je moja OK počutja, pa sem vedno za kak trening ipd. Samo treba je komu rečt. Večina ljudi kar radih sodeluje, kadar se gre za trening.
-
Katere pasme pa je? Ima tak pristop do psov, ki jih že pozna?
-
Je shar pei, stara 1 leto. Ne, tak pristop ima do nepoznanih psov, ki jih vidi prvič ali pa jih je mogoče kdaj že videla bolj na daleč, a se še niso spoznali. Je pa nemogoče predvideti do katerega, ker včasih cel teden do vsakega ne glede na velikost, barvo, sploh, pasmo, itd. pristopi normalno, potem pa se naenkrat odloči za zgoraj opisan pristop. Večina stikov je sicer normalnih.
Mogoče je odvisno tudi od pristopa drugega psa (se ne zmeni zanjo, jo "napikira" s pogledom, začne mahati z repom...). Moram priznati, da sem v teh primerih, ko se odloči, da se bo vkopala ali vlegla v prostor, večinoma bolj pozorna na njene reakcije in ne toliko na prihajajoče pse..
-
Za pasmo sem vprašala, ker to dela večina bokserjev, vključno z mojo. Ko je bila mlajša je to počela bolj pogosto, zdaj pa samo pri tistih pesjanih, ki ji pozna.
Paničarila nikoli nisem zaradi tega, sem jo pa pri nepoznanih vedno dala na povodec in ga skrajšala (tako da ji je bil skok onemogočen), ker bi se kakšen lastnik lahko prestrašil in napačno slepal. S časom je to izzvenelo in kot sem rekla to počne samo še z znanimi.
-
Plenska poza. Če to dela z znanimi psi OK-divji rukselj. Predvidevam, da je tudi igra bolj groba in da tudi med igro takole poleži in potem plane v dir?
Nekateri se vležejo iz povabila k igri. Ampak jaz vidim razliko, kdaj pes veselo leži za igro in kdaj je v preži za napad.
-
Ja, je dost divja in groba. S tem, da te njene fore niso glih klasično-pasje variante in jo raje privežem ali pošljem stran od psa in smo vsi mirni in veseli :) Ne bi vsak lastnik razumel, da to ne predstavlja napada na njegovega psa.
-
Tudi jaz bi prosila za nekaj nasvetov v zvezi s to temo. Pri nas se pojavlja problem, da Iggy grozno vleče, kadar zagleda kakšnega psa. Če gre pes mimo recimo nekaj metrov stran od njega, se bo ustavil, vkopal in gledal, vlekel pa načeloma ne. Če gre pes proti nam, je pa konec. Vleče tako grozno, da bi si lahko vrat zlomil (imam ga na oprsnici). Vsakega psa mora it povohat. Slabih izkušenj nima, tudi ne renči in ne laja na nikogar. Mora ga iti pošnofati in potem ga pusti pri miru, če pa pes pokaže interes za igro, se pa začneta igrati. Moti me, ker izpade kot da je pes ponorel in napadalen in potem drugi lastniki svoje pse vlečejo stran. Jaz vsakega vprašam, če smeva priti blizu in potem vidijo, da ni problema. Vendar je moteče in ga želim odvaditi. Kakšen nasvet kako? Sprobala sem že s tem, da ga dam v položaj sedi - ne zaleže. Se vsede, ampak mi ne da pozornosti. Probala sem tudi drugo taktiko in sicer, da ga v trenutku, ko začne vleči proti psu, obrnem za 180 stopinj in greva nazaj. Ko se umiri, se obrneva in greva nazaj po poti in če spet vleče ga spet obrnem itd. Je malce zaleglo ampak je spet zadnji meter potegnil in skočil k psu. Tukaj je tudi težava, da drugi ljudje ne čakajo, da bi psa umirila in tako pes nima "nagrade" če gre umirjeno pozdraviti.
-
Tukaj je tudi težava, da drugi ljudje ne čakajo, da bi psa umirila in tako pes nima "nagrade" če gre umirjeno pozdraviti.
V bistvu si si že sama odgovorila na vprašanje. Dobi pa nagrado kadar te privleče zraven... Seveda ni za pričakovati, da te bodo vsi mimoidoči čakali, da umiriš svojega psa. Lahko pa se s kakšnimi prijatelji ali sprehajalci, ki jih redno srečuješ, zmeniš in vadiš. Začela si pravilno, ampak te stvari ne grejo čez noč in vsakič, ko te uspe privleči do psa, izničiš vse kar sta se do takrat naučila o ne-vlečenju. Kadar veš, da sprehajalec ne bo počakal, da se s psom zmeniš kako se hodi na povodcu, pač ni srečanja s tistim psom.
-
Hvala Roxy :) Torej ga takrat lepo obrnem in greva po drugi poti. Ali so še kakšne druge vaje poleg te? Kaj recimo narediti, če se pes vkoplje in čaka, ko zagleda drugega psa, ki je npr. na drugi strani ceste?
-
Hvala Roxy :) Torej ga takrat lepo obrnem in greva po drugi poti. Ali so še kakšne druge vaje poleg te? Kaj recimo narediti, če se pes vkoplje in čaka, ko zagleda drugega psa, ki je npr. na drugi strani ceste?
Če se vkoplje, je dobro da ga preusmeriš preden to stori. Ko se že vkoplje, ne moreš več drugega kot da ga na silo odvlečeš stran. Še preden se zagleda v drugega psa preusmeriš pozornost, držiš tempo hoje in gresta brezkompromisno mimo. Ne ga čakat ali se bo vkopal ali ne. Ti si se odločila, da psa ne bosta srečala in gresta mimo. Pri tem je malo od psa odvisno ali mu moraš čisto preusmeriti pozornost nase, da ga lahko odpelješ mimo ali je dovolj, da držiš tempo in se ne oziraš na drugega psa.
-
Aha, super, hvala za pomoč!
-
Pozdravljeni!
Tudi mi imamo težavo pri srečanju z drugimi psi. Najbolje da napišemo našo zgodbo.
Pred 1 mesecem smo dobili kavalirja. Odraslega nekastriranega samca, ki ni bil naučen nobene stvari. Sedaj zna sedi in poleg ter lezi. Ter naučili smo se da se igra z namo. Več ga ne bomo učili. Prejšnji lastniki, ga niso imeli veliko na povodcu, v našem okolju pa mora biti polovico časa privezan. Imamo težavo, ker ko privezan na kratkem povodcu in sreča psa renči nanj, vleče tja. Najprej pa obstane z repom dvignjenim. V primeru, da je flexi popuščen ni nobenega problema, steče tja ga lepo povoha in gre naprej. K samičkam samo vleče kot nor ne renči ampak joka. Moram pa povedat, da ga zelo dajejo hormoni, tako da ga gremo v tem mesecu kastrirat ker je neješč ko se sosedova goni. Imela sem šolane pse in vem da bi morala preusmerit pozornost., vendar ne gre. Ne pomagajo priboljški, nič.
PS: z psom se naš kuža sploh ne igra :/
prosim za pomoč
-
desenzibilizacija: začni delati na razdalji pod vzdražnim pragom
-
Hvala za hiter odgovor.
-
JoninAna http://careforreactivedogs.com/ (http://careforreactivedogs.com/)
-
Hvala :)..smo si na youtubu ogledali vse posnetke in nam gre že bolje...če je pes 15m oddaljen ne vleče več..bližje zaenkrat ne gre.
-
S tem ne prevec hitet. Vzemi si cas in res utrdi to, da je pes sproscen, predenj zmanjsas razdaljo. :)
-
No naše težave se niso popravile, ampak so se še poslabšale. In to tako močno, da so mi sprehodi postali muka.
Iggy na povodcu vleče k satan, drugače ne morem reči. Ko sva na dvorišču, hodi lepo. Ko greva po gozdni poti ob naši hiši, hodi lepo. Na poligonu dela super. Greva po ulici dol do glavne ceste in začne vlečti, da se skoraj zadavi. Kar je debilno, ker pes zna hodit poleg. Ampak nekaj v njem klikne in on bezlja, vse mora povohat in ne more počakati, da prideva do tiste zadeve ampak je treba vlečti. Pa to še nekako odpravljam; treba bo začeti od začetka, kot da ničesar ne zna in pridno nagrajevati.
Težave so se povečali pri srečanju s tujimi psi. Odkar ga je napadel kolegov pes, je še bolj napet in vleče zraven. Ne laja, ne renči nanje ampak mora pa priti zraven. In to zgleda nekako takole:
1. primer: sprehajamo se po gozdu ob naši hiši in nasproti pride novi sosed s svojo psico. Iggy začne vlečti proti njej, ker jo mora na vsak način povohati. Seveda mu nisem pustila. Dala sem ga na položaj sedi in vztrajala, da čaka (sem mislila, da bo mogoče sosed prišel do nas, pa potem ni). Iggy je cvilil, ker je hotel do nje.
2. primer: sprehajamo se po industrijski coni. Mi smo bili na parkirišču, potem je pa zraven nasip in gor pločnik (2m višinske razlike). Prideta mimo dve punci z dvema psoma in to je bil konec. Iggy začne vlečti, se postavlja na zadnje tace, ker me ni uspel premakniti in na vsak način hoče priti zraven. Ne laja, ne renči, nič. Samo vleče. Jaz njemu odločno rečem ne in ga potegnem nazaj, pa ne pomaga. In spet ne, pa se postavi na zadnje noge. Potem mi je pa živce skurilo in sem zatulila dol in to je zaleglo. Iggy je se je ulegel na tla in ni več vlekel, samo gledal za njimi. In valda, on izpade kot en manijak na povodcu, jaz kot en psihič z napadalnim psom. Pa vem, da bi jih samo povohal, ampak zgleda pa kot da jih hoče požret.
Jaz pa sem že tako utrujena in obupana, da enostavno ne vem več kako naprej. Nimam energije, sprehodi so mi postali muka...
Edini način, da bo on ves čas hodil lepo brez vlečenja je, če se mi leva roka spremeni v hrenovko, ki mu bo dišala pod nos. Pa še ta rešitev ne bi pomagala, če srečava kakšnega psa.
Takrat gre on v zombi mode in ne sliši in ne vidi, pa če mu pršut molim pred gobec. Lepo prosim za nasvete kako reševati ta problem. Berem knjigo Control unleashed in upam, da potegnem kakšne dobre nasvete ven.
-
To je zdej za v "Kazen naj bo vzgojna vs. PM" :) Na eni strani zatezna ovratnica na drugi desenzibilacija, Look at that in protipogojevanje.. Za premostitveno obdobje bi ti pa znal pomagat halti ali loop.
-
Nika, mi lahko prosim malo bolj razložiš tvoj odgovor :-[
-
Iz katerega dela SLO si že?
Draga moja, če so se težave poslabšale je to idealna priložnost, da si poiščeš pomoč. Zdaj so se tudi tečaji večinoma šele začeli. Ogromno je v tajmingu nagrajevanja oz. kazni. Pa izberi tako šolo, kjer bo poudarek najprej na vzgoji (ohlapen povodec, mimohodi različnih psov, ljudi, delo v urbanem okolju) in vse težave zaupaj inštruktorju. Ne more pomagat, če ne ve za problem.
Niko bi samo dopolnila, da je halti potrebno znati uporabljati, sicer lahko pride do poškodb vrata. Odlična navodila so tukaj http://www.kd-krim.si/dokumenti/krimcki/2005/krimcek%202-2005-a.pdf (http://www.kd-krim.si/dokumenti/krimcki/2005/krimcek%202-2005-a.pdf)
-
Imaš več opcij/metod po katerih lahko delaš in prideš do željenega rezultata, je pa od tebe odvisno koliko se imaš časa s tem bavit in kaj ti leži. Pojme poguglaj, na hitro je pa: desenzibilacija - nagrajuješ ko je še miren; Look at that - nagrajuješ za poglede proti določenimotnji; protipogojevanje (counterconditioning) - preusmerjaš pozornost na nekaj drugega, ustvariš pozitiven "inprint" na motnjo (Look at that je recimo točno to). Se itak vse tele lepo povezujejo, samo zna malo trajat, medtem ko z zatezno parkrat potedneš in je zadeva zaključena. Vmes, ko to delata si pa roko razbremeniš s haltijem - zadeva okol gobca, ali loopom - zadeva za okrog prsi, ki psu preprečuje vlečt.
-
Mnja, potem bo pa pes na navadni ovratnici ali pa celo brez povodca. Bo pa kar pozabil "naučeno" z rukni cukni. Pa tudi pravi čas, prava sila. jaz že ne znam. Mi bolj uspeva nasprotno pogojevanje in desenzibilizacija.
Evo navodila za halti http://www.kd-krim.si/dokumenti/krimcki/2005/krimcek%202-2005-a.pdf (http://www.kd-krim.si/dokumenti/krimcki/2005/krimcek%202-2005-a.pdf)
-
Čara moj pes se že skoraj eno leto šola za reševalca. Tako da sva pri inštruktorju. Sam problem je, da mi tega sranja na treningih ne dela. Vse ostalo je super (odpoklic je treba še dodelat). Sej pravim, da mi na poligonu in doma hodi poleg kot najbolj šolan pes in to brez povodca. Težave se pojavijo, ko gre nekam kjer je kup novih vonjav.
Vedno sem se otepala ideje o zatezni ovratnici, to mi bo skrajni izhod. Bom poguglala te zadeve in poskusila.
-
Po mojih izkušnjah je halti super zadeva. Ne le da prepreči vlečenje, tudi umiri ga.
Konkretno: v živalskem vrtu vleče v vse smeri in ne je briketov, ker je toliko zatopljen v okolico. S haltijem je sprehod v zooju, tak kot povsod drugje. Ni mi potuha, ga kljub temu ga nagrajujem in brikete sprejme - sicer jih ne bi. Razlika z ali brez haltijem je ogromna.
Še en primer: veseli december. Brez haltija je biu ful živčen, rep je imeu rahlo med nogami, brikete je s težavo sprejeu, vleku je. S haltijem pa je biu samo na začetku rahlo napet, nato sva z delom v enmu večeru dosegla da se je sprostiu. Brez haltija tega nisva mogla dosežt :)
-
Potem pa obvezno povej inštruktorju za tvoj problem in delajte v neznanih območjih, na terenu.
-
Sem mu povedala za težave. Dejansko mi skoraj ne bi preostalo drugega, kot da hodi inštruktor z mano na sprehode :)
Drugače pa pravi, da je velik del problema v meni. Ko me nihče ne gleda oz. ko mislim, da me nihče ne gleda, sem sproščena in se tudi pes odziva drugače. Ko imam "občinstvo" pa postanem napeta in nervozna, ker pričakujem težave.
No, da Iggy še malo pohvalim...včeraj sva šla na sprehod na težavni teren in se je res zelo lepo obnašal. Za lepo hojo in pozornost sem ga ves čas pridno nagrajevala in je bil res super. Edina težava, na katero sva naletela, je bilo srečanje mačke, ker sem ga morala odvleči stran. Še ko je videl enega psa, ki je bil precej bližje, ni bilo težko; 2x ga je pogledal, malo povlekel, ampak se je pustil prepričati, da sva šla stran. Opazila pa sem, da po takšnih srečanjih postane raztresen in bezlja, tako da ga moram ustaviti in pomiriti.
-
Ja, saj. društbven sprehod v mesto. Pa mogoče greš kdaj še h kaki drugi skupini psov delat. ;) Psi se psov v skupini navadijo in je BP.
-
Tudi moja psica se pogosto zaganja pri srečanju z drugimi psi, ne glede na to, da je šolana (ima narejen BBH) in ne glede na to, da v teoriji vse vem, kaj in kako. Takrat preprosto ni nobene pozornosti name, ko vidi drugega psa, lahko samo upam, da se ne bo zapodila. Majhni psi niso problem - problem so tisti, ki so tako veliki kot ona ali večji. takrat hodi tudi po zadnjih nogah in tudi njen zob sem že fasala skozi hlače, ko se je zakadila v drugega psa (jasno je bila na povodcu). V takih situacijah se opravičim in grem naprej. Bo pa treba delat na preusmerjanju pozornosti, vidim.
Drug problem so spuščeni psi. Tipičen primer je bila znana ljubljanska izletniška točka ta vikend. Moja psica pripeta in tako še ostalih 10 % psov. Ostali VSI spuščeni, tekajo naokoli, pridejo moji psici od zadaj in se ji zakadijo v rit, češ, mal te bom povohal, lastnik se smeji, češ, lej kok je luštkan, moja se seveda ustraši, ker ne pričakuje naskoka od zadaj, in se zakadi vanj... potem pa slaba volja.
Sploh ne vem, kaj hočem povedat, malo sem se razpištolila :)
-
Ja, moja na male zagnjače tudi ne reagira, jih ne jemlje resno. Večje pa. Kaj zdaj? Pozornost, nasprotno pogojevanje, izbiranje poti, kjer je možnost umika dlje stran, dajanje psa na notranjo stran, tako da sem jaz vmes med psoma, obračanje riti drugim psom (hoja vstran od njih) in slavni "Lepo prosim, ne pustite svojih psov do moje, ima zelo slabe izkušnje in bo hudičevo reagirala iz strahu" ali pa "Gospod, gospa, pokličite, primite psa, moja ima nalezljivo bolezen, kužni kašelj"... In zatem "Hvala lepa. Zelo ste bili v pomoč."Ni enostavno, je pa možno, če nimaš ravno kretenov naokoli.
Večina ljudi razume in sodeluje. Nekateri celo pomagajo in dajo pse na poleg, sedi in malo povadimo mimohode. Več kot zvadiš, bolje je. Je pa res, treba preprečit, da drug pes prileti v tvojega, pa četudi bi "se samo igral".
-
problem so tisti, ki so tako veliki kot ona ali večji. takrat hodi tudi po zadnjih nogah in tudi njen zob sem že fasala skozi hlače, ko se je zakadila v drugega psa (jasno je bila na povodcu).
In kaj narediš? Stojiš in držiš psico? Js sm čist za lepo in prijazno, sam včasih pa kaka čez rit tud zna pomagat.
-
Aja samo še to. Najslabše je, če napetega psa ustaviš in pustiš, da bulji v drugega psa. Hodit v stran in dam možnost umirjanja in spoznavanja situacije iz večje razdalje.
Napetost se z gibanjem sprošča. Sam ne direkt v drugega psa, mačko.
-
In kaj narediš? Stojiš in držiš psico? Js sm čist za lepo in prijazno, sam včasih pa kaka čez rit tud zna pomagat.
Po navadi stojim in jo držim na kratko, ja. Takrat je slepa in gluha zame in za okolico. Ali pa jo zvlečem stran. Zelo redko mi uspe ujeti tajming in preusmeriti pozornost. Tu mi šolanje ni prav nič pomagalo - ko si enkrat na terenu "v praksi" in so situacije nepredvidljive, tisti "polegi", vsaj pri meni, bolj malo zaležejo ???
-
Verjetno je odvisno, kako sprejemljive so nam določene situacije. Pri nas je zaganjanje v pse prepovedano in če se slučajno spozabi, dobi s povodcem čez rit, kar se je v njegovem odraslem življenju zgodilo natančno 3x, nazadnje dve leti nazaj ko je bil tudi nazadnje fizično korigiran. Tolk, da ne bo zgledalo kot da ga mlatim doma, ker sem kot pravim čist za lepe metode, sam včasih ni pa nič narobe če svojemu psu vsaj Ne rečemo. In spet, pri nas je ne NE in če se slučajno spozabi, dobi s povodcem čez rit :P
-
No, te vzgojne metode še nisem uporabljala in je ne bom, glede na to, da je psica zavetiščarka s travmatično preteklostjo.
-
Tudi moja psica se pogosto zaganja pri srečanju z drugimi psi, ne glede na to, da je šolana (ima narejen BBH) in ne glede na to, da v teoriji vse vem, kaj in kako. Takrat preprosto ni nobene pozornosti name, ko vidi drugega psa, lahko samo upam, da se ne bo zapodila. Majhni psi niso problem - problem so tisti, ki so tako veliki kot ona ali večji. takrat hodi tudi po zadnjih nogah in tudi njen zob sem že fasala skozi hlače, ko se je zakadila v drugega psa (jasno je bila na povodcu). V takih situacijah se opravičim in grem naprej. Bo pa treba delat na preusmerjanju pozornosti, vidim.
Meni se zdi, da je v odebeljenem tekstu tvoj največji problem. Če že vnaprej misliš, da ne boš uspešna, potem seveda ne boš uspešna. Tudi zato, ker te bo psica prebrala in videla, da nisi prepričana v situacijo in bo stvari urejala po svoje.
Reagirati moraš preden se ti zabulji v drugega psa in jo čisto izgubiš. Nauči se jo opazovati, da boš ujela pravi tajming za preusmeritev in imej okolico na očeh, da bo čim manj presenečenj, ki vama bi kvarila napredek. In dokler stvari ne popravita na nek vzdržni nivo, se izogibajta destinacijam, kjer je ogromno spuščenih psov, ki mislijo, da se bodo družili.
-
P.S.: Moja komuniciranja z lastniki drugih psov v zadnjem času so se precej omejila na "moj ni prijazen" brez dodatnih pojasnil... Me prav nič ne gane, če se jim zdim nesramna, opozorjeni so bili.. Če pa kljub temu ne uspejo preprečiti srečanja, lahko pa sebi pripišejo posledice. Jaz se vedno potrudim imeti svoje pse pod kontrolo in to pričakujem tudi od drugih. Če je treba, tudi fizično preprečim drugemu psu, da bi prišel bližje.
-
Kakšna čez rit zna (mogoče) pomagat, ampak šele potem, ko je psu jasno, kaj je naredil narobe. Kakšna čez rit takrat, ko psu ni nič jasno, zna pa fejst poslabšat stanje.
Če se halti obnese, bi zaenkrat ostala pri njem, hkrati pa bi delo na poligonu počasi selila tudi na druge lokacije, Najprej na take kjer ni motenj, kasneje se motnje postopno povečujejo. Večje ko so motnje, večja mora biti motivacija in boljše morajo biti nagrade. V končni fazi so najboljše življenske nagrade: torej: če boš miren, če boš pozoren name...se boš lahko igral z drugim psom, se šel kopat, spodil vrano....
-
Ps: glede na to, da delata reševanje, ne bo zadostovalo to, da ga naučiš mirnosti ob srečanju z drugim psom, ampak se bo maral naučiti lepega vedenja tudi spuščen v družbi drugih, tudi neznanih psov.
-
Meni se zdi, da je v odebeljenem tekstu tvoj največji problem. Če že vnaprej misliš, da ne boš uspešna, potem seveda ne boš uspešna. Tudi zato, ker te bo psica prebrala in videla, da nisi prepričana v situacijo in bo stvari urejala po svoje.
Reagirati moraš preden se ti zabulji v drugega psa in jo čisto izgubiš. Nauči se jo opazovati, da boš ujela pravi tajming za preusmeritev in imej okolico na očeh, da bo čim manj presenečenj, ki vama bi kvarila napredek. In dokler stvari ne popravita na nek vzdržni nivo, se izogibajta destinacijam, kjer je ogromno spuščenih psov, ki mislijo, da se bodo družili.
Tega, da moje misli vplivajo na njeno reakcijo, se stoodstotno zavedam. A saj veš kako je, ne moreš si vedno pomagati. Ko gre nasproti majhen pes, se ne obremenjujem, ker vem, da je do njih prijazna ali vsaj zadržana. Ko pa vidim kakega labradorca ali prinašalca, ratam nervozna. Hvala za nasvet. Bom delala na tem.
-
Ampak OK ... ali SPLOH kdaj spustite svoje pse, da se "igrajo" z drugimi (neznanimi)? Na prostem? Moja je večino časa na povodcu, a če ocenim, da ni nevarno, in če se strinja tudi drugi lastnik, jo spustim in nikoli ni konflikta - vedno se z drugim psom lovita, igrata itd. Bistveno večji problem je, če je pripeta (torej ob srečanju z drugim psom zategnjena).
-
Ampak OK ... ali SPLOH kdaj spustite svoje pse, da se "igrajo" z drugimi (neznanimi)? Na prostem? Moja je večino časa na povodcu, a če ocenim, da ni nevarno, in če se strinja tudi drugi lastnik, jo spustim in nikoli ni konflikta - vedno se z drugim psom lovita, igrata itd. Bistveno večji problem je, če je pripeta (torej ob srečanju z drugim psom zategnjena).
Mojega tamlajšega samo ob predhodnem spoznavanju na povodcu. Če je na drugi strani primeren pes (in lastnik), se tudi zelo hitro sprosti in se potem igra. Brez moje pomoči pa zaenkrat še ni zmožen mirno prenesti prehitrega spoznavanja s tujimi psi (veliki, mali, psice, mladiči, ni važno, tuj pes, je tuj pes). Se preveč razburi, se ne more umiriti in preveč burno odreagira. V večini primerov je sicer odvisno od drugega psa kako se obnaša. Z vsiljivimi psi (ja labradorci vodijo v tem :P ) se ne bo družil.
Napet povodec pa pri takih psih vodi v še večje razburjenje, zato je št.1 preprečevanje vlečenja in lepa hoja na povodcu. Lahko si pomagaš tudi z oprsnicami proti vlečenju (s pripenjanjem spredaj) in tako že v štartu izničiš problem "pumpanja" na povodcu.
-
Jaz nič več. Moja psica pač nima te želje. Sicer pa, saj iz telesne pasje govorice vidiš ali je pes sproščen in družaben ali pa ni. Pa glede na to kakšen je tvoj pes pač izbereš da ali ne.
Važno, da se igra s tabo, da ima nagone zadovoljene. Za veselega psa ne rabiš nujno medpasje igre. Priznam, pa, da je življeneje zelo enostavno, če imaš neobremenjenega in nekonfliktnega psa.
Psi ki vlečejo, ne šmirglajo človeka, so zelo živahni, živčni, nesigurno. S takimi mojo ne pustim, ker vem, da jih ne mara in je BV tratit energijo za nekaj na silo. Lep mimohod je vse kar potrebujem.
In k sreči se zadeva spet fino popravlja. :-* Se razburi, če kak večji pes skoči proti njej ali pa če se dva psa zrefecata, to jo še matra, ampak je tudi sposobna biti bližje temu in se skoncentrirat na mene ali šnofanje po tleh. Tako, da postopno napredujem.
Predvsem ogromno ljudi ne pozna pasje telesne govorice in ne razberejo čustvenega stanja in se jim zdi normalno, da jih njihovi vlečejo proti drugim psom. Četudi so veseli ob tem, pa je za mojo psico to stresno.
-
Moje so spuščene in se lahko po svoji volji družijo z vsemi spuščenimi psi. Za privezane pse se ne smejo zmeniti, ker predvidevam da je problem na eni ali drugi strani povodca.
-
Čara moj pes se že skoraj eno leto šola za reševalca. Tako da sva pri inštruktorju. Sam problem je, da mi tega sranja na treningih ne dela. Vse ostalo je super (odpoklic je treba še dodelat). Sej pravim, da mi na poligonu in doma hodi poleg kot najbolj šolan pes in to brez povodca. Težave se pojavijo, ko gre nekam kjer je kup novih vonjav.
Vedno sem se otepala ideje o zatezni ovratnici, to mi bo skrajni izhod. Bom poguglala te zadeve in poskusila.
Oprostite, ampak a se vam vsem ne zdi, da bi morali najprej v šolah reševati to, kar je vaš problem, ne pa se šolati v različne namene?
Če je inštruktor dober in ne samo ciljno usmerjen, bo njegova prvenstvena naloga ta, da vi s tem psom lahko živite.
Se opravičujem, sem že nehala
-
Inštruktor, ki je vzel takega psa v skupino, si je nakopal ogromno dodatnega dela. Če se mu ljubi ukvarjat s takimi problemi - njegova stvar. Vsekakor na daljši rok s tem tandemom delat ne bo več mogel, če ne bo rešil osnovnega problema. Pričakovati, da ga bo rešila lastnica sama je precej utopično. Je pa dejstvo, da je včasih bolje vzeti v skupino tandem s problemom, in delat na tem, kot pa odpravljat posledice zavoženih poskusov prevzgoje. Narobe je samo, če se na problemu ne dela.
-
Ko je že ravno simi omenila normalno živeti s psom...Ja menda bi naj bil vsakemu od nas to cilj. Res je sicer tudi to, da je veliko pasjih šol in inštruktorjev naravnanih na poligonsko poslušnost in pa nekaj ur v urbanem okolju za bbh...K sreči, se to popravlja in je vedno več takih, ki jim je prventstvena osnovna vzgoja. In to je tisto, kar v resnici mnogo tečajnikov išče- hoja na ohlapnem povodcu mimo različnih ljudi, psov, prometa, dišav in vonjav. Prihajanje na klic, kvalitetna igra pes-vodnik in seveda izgradnja pozornosti in samokontrole, brez tega ne gre.
Pol pa se gre naprej, če te vesli šolanje tako in drugačno.
Reševalci morajo biti tolerantni do drugih psov, ljudi, okolice nasploh. Pa ne samo tolerantni, še ignorirat kadar delajo...Zato, mi nekak ne gre skupaj-ima težave z neznanimi psi, hkrati pa se šola za reševalca.
Vsak inštruktor ve, da taki občutljivi psi, rabijo točno to. Sistematično delo v različnih okoljih, med različnimi psi in ti pokažejo kako izvajat sprehode, vsaj v tistih kritičnih delih. Na pse v šolski skupini se hitro navadijo. In ponekod je tudi navada, da se kdaj pa kdaj združijo, pomešajo, menjajo teren, povabijo kake znane statiste, pri desenzibilizaciji (navadno pse od ostalih inštruktorjev, znancev, ki imajo pse pod kontrolo etc)
-
Lanabela in Simi - z reševanjem sva se začela ukvarjati 1 leto nazaj, ko je bil Iggy star 6 mesecev in takrat težav še ni bilo. Z inštruktorjem delava na reševanju problema, se pa zavedam, da bo treba še bolj sistematično pristopiti in delati na terenu. Konec konec pa sem pripravljena iti še do kakšnega drugega inštruktorja.
-
Ne jim pustit, da se pumpajo na drugem psu, pa cetudi so prijazni in bi sli le povohat. Nic cakat, le obrniti se proc od psa in takoj v drugo smer. Pa cetudi je potrebno na zacetku psa stran odvlect...
-
asja, kaj pa šola za azilaše?
-
Barbara10 trenutno delam tako, da čim postane nestrpen in malo potegne, je zavozil šanso in mu ne pustim, da gre do psa. Pač, dokler ne bo mirno in lepo počakal, tudi nagrade ne bo. In ga zvečem stran.
-
Fino. Drugace pa cetudi je strpen, se gre mimo psa, in se ga nagradi zato, ker je sel mimo psa, brez da bi ga opazil. Ce takrat ne sprejema hrane, nagrade, lahko prejmejo besedno pohvalo (da se mu pove, da je kul...).
Pri vseh teh srecevanjih (da ignorirajo pse) pomagajo skupinski treningi canicrossa... ko te bo hitrejsi prehiteval, se povleces po striku do psa toliko, da ni vec elastike med psom in clovekom, ter toliko skrajsas strik, da ni mozno, da bi pes prisel do drugega psa... pomaga.
-
Super, najlepša hvala za nasvet! :)
-
Pes ni pozoren na vodnika, če zna samo na poligonu delat. Pika. Pozornost in odzivnost na vodnika je osnova, ki bi jo moral najprej osvojit čisto vsak lastnik psa in njegov pes. V vseh okoljih. Pol se pa dejmo menit o tem kaj vse pes zna in trenira. Pa kako fino zna sedet, ležat, prihajat itd. Dokler ni kontakta ni fore.
Pa da se ne bom še naprej hudovala - Naučit nadomestno vedenje. Upam, da vam je inštruktor dobro razložil, kako se kakršnega koli učenja s psom lotit. Osnova, osnova in še enkrat osnova. Ko pes neko zadevo zna v dnevni izvedit na brikete jo bo treba na poligonu podkrepit s čem močnejšim (igra, piškoti...). Ko vajo zna tudi na poligonu (ali v katerem koli mirnem okolju-ni zdaj nujno poligon) opravit na brikete, greš v okolje z motnjami in DVIGNEŠ nagrado. Vsakič ko dvigneš kriterij moraš podkrepit nagrado. Ali imet isto nagrado pa kriterij znižat. Potem smo pa pri tem, da je to v realnem življenju pač nekoliko težje vse zrežirat. Takrat pa pridejo na vrsto plan B, C... ;) Če psa pač fizično ne moreš normalno odstranit iz situacije (da se ne pumpa na druge) je vsekakor na mestu halti. Daleč pred zatezno (o averzvivih smo že prevečkrat pa ne bom še danes ;) ) Skratka, pes se ne sme pumpat in gre na ''hladno'', gre ''klečat''. Torej ga odstraniš nekam za ovinek ali pač spremeniš smer gibanja nazaj. Samo silit ne proti drugim. Za drugič veš, da pač tam in tam ni ravno idelana točka srečanja pa se prej pripraviš. In potem se naučiš nadomestnega vedenja nekje v miru. Ko so enkrat že v situaciji se pač ne trudit učit in zahtevat od psa nekaj, kar ne zna. Ja, tudi ''poleg'' ti očitno ne zna ;) Če bi ga znal bi ga izvajal tudi izven poligona (očitno zna samo komando ''poleg na polignu'').
Zdaj ali psa začneš učit poligonske vaje v urbanem okolju. Pač nekje sredi sprehoda ga ''vklopiš'' za delo. Začneš nekoliko z nižjimi zahtevami. Tako kot ste začeli podlago za poligonsko delat. Več spodbude, več nagrade, nižje zahteve...in potem dviguješ v vrhunsko poslušnost. Vse še preden srečuješ pse. Potem pa to postopno izvajaš v bližini drugih psov. Tako bi v praksi ven dobila ''odličen poleg mimo tujega psa'' = nadomestno vedenje.
Lahko se greš pa tudi čisto druga nadomestna vedenja. Psa naučiš ''look at that game''. Lahko ga naučiš ''nos v dlan''. ''leave it''...pač domišljija ima tukaj prosto pot. Važno pri tem je da je nadomestno vedenje nekompatibilno z neumnostjo, ki jo počne. Torej pojanje proti drugemu psu -> gibanje stran od psa.
Dokler vedenja ne obvlada, ga ne zahtevaš in se pač ''evakuiraš iz situacije''. S tem, da to zdaj ni trajni recept, da moraš s psom bežat iz okolja. To je samo začasno, da se lotiš reševanja problema. Vsekakor pač ne čakat ''kaj pa zdaj''. Ukrepaj.
Meni ljub ukaz, ki ga potem samo še dopolnjuješ, nadgrajuješ z idejami. ''Pusti kužeka''=gas do mene -> zamotim z nekim trikcem, psa dobim na desno, da se lažje ogneš koga, pač elegantno ga animiraš. ;) Poleg tega je to tak ultimativen ukaz za kar koli ''pusti''.
https://www.youtube.com/watch?v=pEeS2dPpPtA
https://www.youtube.com/watch?v=6jYfKK17ZBs
-
asja, kaj pa šola za azilaše?
Sva bili kar v "normalni" šoli in opravili osnove do bbh izpita. Psica je krasno napredovala in iz presrane, rep med nogami držeče zavetiščarke, s katero so prej bohve kaj počeli, postala relativno samozavestna. Komande pozna, čeprav nama je šlo v šoli bolje kot v praksi. Kjer absolutno jemjlem krivdo nase, ker nisem dosledna.
Za dobro jutro me je malo "prizemljil" tudi zadnji Lunettin post ;) - Odlično napisano.
-
Lunette hvala za izčrpen nasvet! Se bom držala :)
-
Edini način, da bo on ves čas hodil lepo brez vlečenja je, če se mi leva roka spremeni v hrenovko, ki mu bo dišala pod nos. Pa še ta rešitev ne bi pomagala, če srečava kakšnega psa.
Takrat gre on v zombi mode in ne sliši in ne vidi, pa če mu pršut molim pred gobec.
Margiela, midve imava natanko iste težave! :D Brez oprsnice proti vlečenju se sploh sprehajati ne moreva, ker če Taya ornk potegne ni šans, da jo zadržim.
Še dobro da se bo kmalu spet začela šola (bili sva že v mali šoli), ker mi bo vsak dodaten nasvet prišel prav.
Taya čisto nora na pse in bi se z vsakim igrala in norela. Če je v bližini kakšen pes ne vidi in ne sliši nič drugega. Sicer prakticirava, da se sprehodiva (včasih jo moram odvleči) mimo psa z normalnim tempom in jo za vsak pogled stran in ignoriranje drugega psa nagradim. Stanje je mogoče malo boljše kot na začetku in greva lahko kolikor toliko mirno mimo, če je pes na drugi strani ceste.
Še vedno pa začne delati salte (dobesedno :o ) če se z drugim psom srečamo na pločniku ali stojimo en blizu drugega. Tudi ni šans, da bi šla samo povohat drugega psa, začne noret: žuuur! zdaj se bomo pa igrali!!! Če pa je spuščena pa sploh bezlja kot zmešana. :P
Mislim, da ji trenutno sploh ni jasno, da je narobe (pa tudi če ji rečem NE), da bi šla drugega psa pozdravit in se igrat, ker ji je to pač samoumevno (mislim, da je to zadnja stvar na katero bi pomislila, da se ta NE nanaša :-\ ). Labradorka pač ::)
Taya je že od vedno zelo samostojna in sva imeli s pozornostjo name od majhnega "probleme". Če je videla kaj zanimivega se me ni držala niti ko je bila še čisto majhna ampak je kar odlutala. Niti ni zagnala panike, če me potem nekaj časa ni našla... ??? Ko je bila stara nekako 4 mesece sem na sprehodih (problem so neznana okolja, kjer je vse tako zeloooo zanimivo; doma mi seveda povsod sledi) začela načrtno in intenzivno nagrajevati in potrjevati vsak pogled proti meni in stanje se (počaaasi) izboljšuje (sedaj je stara eno leto).
Drugače pa je Taya zelo živahna ampak pridna in rada ustreže. Doma delava tudi vaje za samokontrolo, ki pa ji grejo kar v redu. ;D
Se priporočam za kakršen koli nasvet ali pripombo če kaj delam narobe in kako bi se dalo to popraviti. :)
-
Dokler bo pes lahko izvajal NE-stvar jo pač bo ;) Če nekaj nočeš, da dela mu pač ne omogočiš neumnosti. Torej pobege k drugemu psu preprečiš s slednim povodcem. In pa pač vaje za samokontrolo delat v okolju kjer to potrebujeta. Ne samo doma, ker potem zna samo ''samokontrola doma''. Pa pač se ne srečevat na pločnikih oz. tam potem debatkat pa se spuščat enega k drugemu. To pač naučiš tako, da se pes mora najprej umirit, delat s tabo, dajat kontakt itd(pač vaje za samokontrolo) za nagrado pa lahko gre rečit ''helou''. Ena taka luštna vaja je tudi tole https://www.youtube.com/watch?v=2ealapRYpMQ
Lih toliko, da ti roke ne podaljša ;) in pa da se en potrjuje s tistim ''čisto malo bliže cilju''. Lepo fiksiraš psa v tla in ga v miru učiš kar ti je cilj - mirno čakanje ob motnjah. Seveda pri čistih norcih je to dosti lažje če parkrat probaš s statisti in na primerni razdaliji. Opraviš kulturno srečanje in potem parkrat nagrado od tebe, tu in tam pa dovolenje za pozdrav. Lušna vaja tudi zaradi tega, ker če povodca ne fikriraš z nogami (ga normalno držiš v rokah) se čisto preveč ''kregaš s psom'' ker te dejansko fizično prestavlja. In namesto da poteka srečanje mirno...je tko kot je :P Psu daš lahko potem s svojo mirnostjo zgled ;) pa še čisto indiferentno ga lahko nagrajuješ ko je miren.
-
Nagrado pes dobi le od mene. Drugi psi psu ne smejo predstavljati nagrade in boljsega casa kot pa je cas z vodnikom (v idealnem primeru). To pomeni, da nikoli ne prakticiram, da cetudi se pes lepo obnasa, da sme iti povohat drugega psa.
-
Meni je pa to znak, da človek sam vase ni prepričan oz. da se preveč komplicira. No, odvisno kaj želiš od psa. Meni je povsem vredu-ko delava nekaj skupaj, drugih psov ni...Ko pa je sprostitev, pa se druži z drugimi po mili volji, dokler pač ni odpoklica, se ne krene drugam etc. Čisto taka življenjska zadeva se mi zdi. Lahko imaš psa, ki je odličen delavec in obožuje tebe in je zanesljiv, hkrati pa se druži in igra z drugimi psi.
Meni bi bil to top dosežek. Neko ravnovesje. Če je pes igriv in družaben, zakaj pa ne?
barbara10. No, ko tako prakticiraš. Kaj pa se zgodi, če pride kakšen pes slučajno vmes in povabi k igri?
-
Ne vidim prav nobenega razloga, zakaj drugi psi ne bi smeli biti nagrada. Ok, če lastnik želi, da je on edini v pasjem življenju, potem pač. Sicer pa samo po sebi ni nič narobe, če se za nagrado uporabi tudi druženje z drugimi psi.
-
Tole je cilj: http://www.rescuedog-burja.com/solanje/220-socializiran-pes
Nasa situacija je povsem drugacna, ker nimamo le enega psa. Vsak pes je zgodba zase. Prav tako ne poznam drugega psa, in nocem, da mi psa pokvari. Mi je mojo mesanko napadlo eno majhno pezde od psa, kar sva sanirale par let, pa ne bo nikoli kot je bilo prej - je sicer bistveno bolje, a ko njo spoznavam z novim psom (ce ze moram), moram biti zraven tudi do uro, da usmerjam spoznavanje; ko dela, ignorira pse, sicer bom pa vedno morala paziti, da ona ne pokvari koga drugega, kar se lahko zgodi, ko ima cas - to je bilo sicer bolj verjetno nekaj casa nazaj, a... - skratka, dovolj, da so mi tuji cucki unicili enega psa - ker psov nimam za animacijo tujim psom, temvec za to, da se z njimi ukvarjam - zakaj ima kdo psa, kaksne bo imel meje, mora vsak sam postimati pri sebi. Druge vecje psice druge pse ignorirajo, se umaknejo... taksna pasma in tudi ze imajo svoje krdelo in svoje pasje kamerade za igro - zato ne rabijo drugih. Par ta malih bi se rado igralo z drugimi, a no-go, ker cilj je zgonji link. Ce po treningu sledi igra med psi, je to nekaj drugega (se tudi poznajo med sabo, in ti poznas druge pse, drugi pa tvoje).
Situacije, ko ti v tvoje krdelo, ki je ali na povodcu, ali privezano nate (tukaj, kjer sprehajamo doma, ni nikogar drugega; tako srecujemo druge pse, ljudi, le ko gremo na kaksen ciljni trening kam - in mi res drugi psi ne pridejo prav, ker kvarijo trening), resujes vsako po sebaj in se trudis, da ne bo prislo do kakrsnegakoli konflikta - pazis na povodec, da ni napet, z ustreznim glasom vodis spoznavanje, oci imas na pecljih, da beres signale (tujega psa ne poznas, kar ves je, da je sila drzen, da ti po petelinje vleti v krdelo psov... lastniki so pa velikokrat nesposobni obvladati tistega enega psa). Sem kar nekajkrat ostala sama s psom, ki ni bil ne na povodcu, ne slisal lastnika, bil vecji od mojih punc (navezanih name), z grbo... Ali pa da se ti majhna cucketina zmota pod noge, ko s psom teces, ko je le-ta spet navezan nate. Skratka, ljudje so s svojimi psi velikokrat popolnoma nevljudni do okolice - ne samo nevljudni, ogrozajo jo.
Poleg tega, ali je drugi pes cepljen, razglisten, zdrav... Ce imas enega psa, ni tako hudo. Ce imas vec psov, pa ti kuzni kaselj (ali pa bolhe) ne pridejo niti malo prav.
-
Tako imam ospice na izjave: "Moj pes ne bo nic naredu..." (Kaj pa moj? Ali ga poznas?), ter "Saj se bosta ze sama zmenla..." (Halo! In bo tako pes pokvarjen...).
-
Ja seveda, cilji so različni. Moj cilj je, da imam lahko vsako psico spuščeno v prisotnosti kakršnih koli psov. Da mi ni treba držat učov na pecljih, ker zna psica sama presoditi situacijo in bo vedno reagirala psu primerno. Privezane ignorira, z neprivezanimi pa se lahko druži prosto in brez omejitev. Razen, če je pod poveljem seveda, oziroma če dela. Moje povelje ima vedno absolutno prednost pred kakršnim koli druženjem z drugimi psi, enako tudi delo. Z agresivnimi psi nimam nobenih problema, ker zna psica bodisi blokirati napad (tako da do agresije sploh ne pride), bodisi opogumiti negotovega psa. Pri meni ni nobene razlike ali sprehajam eno psico ali pa krdelo. No pravzaprav je s krdelom lažje.
Pot do tega ni lahka, potrebno je najti dovolj odraslih spuščenih ne preveč prijaznih psov, od katerih se mladič uči . Meni je bilo najtežje najti problematične pse za učenje malo starejših mladičev. V zakup je treba vzet tudi kakšno buško. Poleg tega je tovrsdtno učenje veliko lažje, če ima mladič zgled pri starejših iz svojega krdela.
Ja res je bilo smešno, ko sem bila na sprehodu s (spuščeno) polletno Laki, najbolj srečna, če sem uspela srečat spuščenega, renčečega in nasršenega psa. ker jih je v tistem času že zares hudo primanjkovalo.
Ps: psi, ki živijo samo za svojega lastnika in nimajo svojega "privat" življenja, se ne znajo družiti s sovrstniki...so mi tako skrajno dolgočasni, da si jih sama ne želim imeti.
-
Lanabela se 100% strinjam, lepo napisano. Moja starejša psička ne pozna povodca, mlajša še včasih a tudi vedno manj. Znata se sporazumet z drugimi privezanimi in spuščenimim psi,k privezanim kužkom sploh ne gresta cca meter naokrog še posebej če ju opozorim. In ja kakšna buška mlademu psu ne škodi, to je učenje važen del učenja.
Ps: psi, ki živijo samo za svojega lastnika in nimajo svojega "privat" življenja, se ne znajo družiti s sovrstniki...so mi tako skrajno dolgočasni, da si jih sama ne želim imeti. to se strinjam
-
Ne vem od kod ljudem, da se bodo psi kar pobili med sabo, bedarija bolj se znajo zmenit kot mi ;)
-
Eni se znajo zmenit, eni se ne znajo, eni se zmenijo na nam nazaželjen način. Ta način lahko tudi pri drugih psih sproži reakcijo, ki seveda ni zaželjena (tu ne govorim o reakciji, kjer pes samo malo klofa z zobmi po zraku in se razburja). In mi je zelo žal, ampak psov, ki bi dejansko znali komunicirati z vsemi tujimi psi in se prilagoditi v svoji komunikaciji, je zelo malo. Ogromno je psov v mestih, ki se zelo radi družijo (ker druge oblike zabave ne poznajo, saj imajo prelene lastnike). Problem pri teh psih je, da avtomatično mislijo, da se bodo igrali in so do bolj občutljivih psov skrajno neuvidevni. Občutljivi psi na drugi strani pa se naučijo, da zaleže samo, če prekomerno odreagirajo, saj bolj subtilnih prošenj in opozoril nihče ne opazi. Pa dobiš na eni strani "moj ne bo nič naredil" na drugi pa "moj pa bo"...
Imam doma dva psa, vsak iz drugega pola tega opisa zgoraj. Labradorka se zna vse zmenit, če je treba se tudi postavi zase pa v svoji mladosti je bila precej neuvidevno, vsiljivo bitje. Kooiker se s tujimi psi sam zmeni, samo, če so vešči pasje komunikacije in se znajo spoznavati z malo razdalje. Vse ostalo je zanj preveč stresno. Ena pasma je znana po svoji zaupljivosti, druga po svoji nezaupljivosti. Vsi psi ne pridejo na svet z enakimi lastnostmi, če bi bilo tako, ne bi imeli različnih pasem ;) .
-
Vse lepo in prav, ampak če mladič nima nobene možnosti se naučit kako komunicirat z ostalimi kdaj se umaknit, kdaj ne, nastane problem.
In na povodcu je to težje, ker je zadaj lastnik, ki ga ščiti in ker so na povodcu je psov ki bi znali komunicirat malo, žal. Ko srečamo neznanega psa z lastnikom in mu rečem, da moje ne bodo naredile nič pa on odgovori moj pa bo. Mu odgovorim Ok počakaj na mestu in naše gredo okoli psa, če se mu pa približata rečem lastniku naj ga izpusti iz povodca seveda če ni v bližini ceste in se lepo povohajo včasih celo igrajo. In res nisem še doživela, da bi se moje morale branit, pa se veliko sprehajamo ne samo v domačem kraju tudi v tujini. Zato sem prepričana, da se psi še vedno znajo lepo sporazumet samo lastniki ??? :'(. Vsak ve in dela po svoje ampak osnova pasje psihologije ostaja enaka že stoletja.
-
Žal je vse več histeričnih psov, kar je delno posledica pretiranega strahu lastnikov, da ja ne bi doživeli kakšne negativne izkušnje in jih zato pretirano omejujejo, delno lastnega strahu lastnikov pred psi, delno pa preteklih izkušenj psa in slabe genetike. Na zadnje dvoje lastniki žal nimajo vpliva in lahko težave samo do neke meje omilijo, odpraviti jih pa ne morejo.
O temle govorim:
https://positively.com/contributors/are-domestic-dogs-losing-the-ability-to-get-along-with-each-other/ (https://positively.com/contributors/are-domestic-dogs-losing-the-ability-to-get-along-with-each-other/)
-
Mi hodimo po svoje. Enostavno pač moja psica ima tudi rada mir pred ostalimi psi in ne želi, da ji drugi hodijo pred nos in se tudi umikam. Lahko pa ji kažejo rit. Želim se namreč tudi izogniti temu, da moja laja, skoči in po zraku klofa z zobmi. Na tak način lahko pride do pretepa, če se drug pes ne umakne. Hkrati se nauči, da če se razburja se drug pes umakne...Ne eno, ne drugo mi ni všeč. In delam na tem, da (spet) ignorira druge pse in se ne obremenjuje z njimi. In to je nemogoče, če nekdo dobesedno spusti svojega psa k moji. In, v takem primeru sem jaz vmes, med psoma, moji dam futer na tla, da išče, nepovabljenega gosta pa primem ali pa en tak gromki mir!...ne kričim, ne krilim z rokami. Samo pač, do kontakta ne sme prit.
Se absolutno strinjam Mandy. Ko bom dobila pasjega mladička, bo ogromno odvezan, bom izbirala take poti, da ne bo cest v bližini, ogromno se bom ukvarjala z njim in ga spoznavala z različnimi psi. Poskušala najti čim več ignorantov, nekaj prijaznih psov in nekaj tudi zoprnih, da se nauči kateri pes je za igro, kateri pa ni in kakim psom se izognit....če pa že dobiš odraslega psa, po možnosti z nekimi neželenimi vzorci ali pa da še ne veš kako reagira in se obnaša, je pa nujno da je vsaj na slednem povodcu, da preprečiš kake nevšečnosti.
Opažam, da moja izredno slabo prenaša direkten kontakt, da jo drugi pes naravnost gleda, po možnosti napeto, živčno ali pa ultra samozavestno in pa če je tik za ritjo hodijo.
Moja je kakor opažam, kombinacija karakterja (v osnovi nezaupljiva do vsega novega), nekaj slabe izkušnje in pač maskiram to njeno reaktivnost z raznimi vajami in desenzibilizacijo.
Vem tudi za enega psa, ki je bil popolnoma normalen mladič, nič prestrašen, niti ne pretirano pogumen...pa je lastnik iz njega naredil živčno razvalino, ki gre takoj v prežo, čim vidi psa (no, ampak vsaj spušča ne psa, da bi prišel delat kraval). Škoda. Ker bi drugače bil čisto normalen pes, ki bi ga še za statista uporabila. (velik črni bav-bav)
-
Vse lepo in prav, ampak če mladič nima nobene možnosti se naučit kako komunicirat z ostalimi kdaj se umaknit, kdaj ne, nastane problem.
In na povodcu je to težje, ker je zadaj lastnik, ki ga ščiti in ker so na povodcu je psov ki bi znali komunicirat malo, žal. Ko srečamo neznanega psa z lastnikom in mu rečem, da moje ne bodo naredile nič pa on odgovori moj pa bo. Mu odgovorim Ok počakaj na mestu in naše gredo okoli psa, če se mu pa približata rečem lastniku naj ga izpusti iz povodca seveda če ni v bližini ceste in se lepo povohajo včasih celo igrajo. In res nisem še doživela, da bi se moje morale branit, pa se veliko sprehajamo ne samo v domačem kraju tudi v tujini. Zato sem prepričana, da se psi še vedno znajo lepo sporazumet samo lastniki ??? :'(. Vsak ve in dela po svoje ampak osnova pasje psihologije ostaja enaka že stoletja.
Hja, če bi bili vsi lastniki psov tako uvidevni, potem bi bili naši sprehodi že kičasti ;) . Jaz sem doživela že vse sorte na sprehodih.
Pa brez skrbi, moj nezaupljivi pes je sicer precej vešč pasje komunikacije. A je zanj situacija, ko vanj rine neznan pes preveč stresna. Pa še ni doživel slabe izkušnje - vsaj ne take kot jo mi pojmujemo kot slaba. Brez skrbi, vem kaj rabijo psi, da se naučijo medsebojne komunikacije. Ampak, če pri občutljivemu psu pustiš, da se meni sam s psi, ki nimajo občutka in kar rinejo zraven, dobiš ven psa, ki se nauči braniti z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Saj jaz načeloma na sprehodih nimam težav, ker imam svoje pse pod kontrolo. Ampak, če cucek in lastnik kar rineta zraven, kljub jasnim znakom, da si moj pes srečanja ne želi, se pa ne konča tako zelo lepo. Mislim, saj on se vse zmeni - jasno in glasno pove psu, naj se spoka stran :P . Ampak meni gre zelo na živce, da mora do teh situacij sploh prihajati. Mene druženje s tujci na sprehodu ne zanima, mojim psom je pa tudi bolj vseeno. Pasje družbe imata dovolj.
In ne govorim o psu, ki se je zaradi slabih izkušenj ali pomanjkanja le teh začel razburjati. Govorim o psu, ki je že sam po sebi nezaupljiv. Sem štartala s tem, da bi se sam naučil kako in kaj pa žal ne gre. Tujim psom ne zaupa in pika. Ampak to ne pomeni, da se z nobenim psom ne druži ;) . Pse, ki znajo primerno komunicirati lahko tudi zelo hitro sprejme.
-
Laki ima ful dober sistem za take nervozne, reaktivne pse. Če ji pes ni všeč, potem naredi okrog njega širok krog in ga niti ne pogleda. Če pa ji je všeč (kar ni ravno pogosto), potem je pa hec. Najprej gre na široko mimo njega, kar ga običajno vsaj malo pomiri. Potem se obrne in se počasi pod kotom približuje, pri čemer gleda stran in dela vse mogoče miritvene signale. Največji hec je pa ko pride povsem zraven našopirjenega psa, ki renči, šavsa v zrak....ona se pa čist mirno pred njim zavali na hrbet in če drugi pes do takrat še ni miren, se začne še valjat. Ga ni, ki nazadnje ne bi prišel zraven in skoraj vedno sledi igra.
Največji hec pa je, ko lastniki tistega psa potem rečejo kako silno podredljiva psička je Laki (še nisem imela bolj dominantne vražičke, ampak se zna naredit..., če se ji zahoče).
-
No, s takimi kot je Laki moj nima težav (se vanjo verjetno ne bi niti zagnal, samo previden bi bil). Ampak takih psov ne srečujem prav pogosto, žal.
-
Hi Hi res ima dober sistem Laki.
Pri nas je bila mlajša psička zelo nezaupljiva do drugih psov, nikoli ni sicer renčala ampak je lajala in se hitro skrila za mamo ali mene. Pa sem jo malo za ušese :), in ko vidim da dvigne ta svoj rep že rečem dol rep in ona ve, da se ne sme repenčit. Ampak, da smo do tega prišli je bilo kar nekaj dela (če bi ne bilo takšnih in drugačnih situacij bi jo ne naučila strpnosti) in opazila sem, da na našpičenega psa ki ga že s pogledom vidim da je dominanten ne laja, če pa srečamo bolj nesigurnega pa bi ona pokazala svojo moč, a ji ne pustim.
-
Žal Roxy, Laki je precej izbirčna in si tako predstavo privošči skoraj izključno s psi, ki imajo v sebi vsaj kanček polarnega ali bullastega. Ali pa so vsaj veliki in črni.
-
Res ni nič od tega - tak mini luškan in vsem všečen :-X ... Skoraj ne morem verjeti kako tudi psi (poleg njihovih presranih lastnikov) delajo razliko med njim in Roxy. Pa tudi Roxy ni prav zelo velika in grozna. Vsi bi šli najprej in brez predsodkov k njemu. Prijazno in družabno Roxy bi pa kar obšli...
-
Pa veš kaj je štosno: če sem peljala tri spuščene psice in imela eno na povodcu, ker ni bila povsem zanesljiva, so tako otroci kot odrasli in psi vsi rinili točno v privezano.
-
Ps: psi, ki živijo samo za svojega lastnika in nimajo svojega "privat" življenja, se ne znajo družiti s sovrstniki...so mi tako skrajno dolgočasni, da si jih sama ne želim imeti.
Rusi so znani pa točno po tem, lastnik je bog i batina, drugi psi pa so ali pa niso. S tem da bi "se ne znajo" zamenjali "jim ni ravno do tega". Buda se je z drugimi psi igral do nekje drugega leta, zdaj pa še samo s tamalo poredko ali pa s kakim posebnim izbrancem enkrat letno. Ko kak tuj pes pride do nas ga povoha samo taprvič, naslednjič ga samo pogleda s tistim "aja ti si, ok" in odluta naprej po svoje. Nezanesljiv zna biti povodcu zaradi parih zapletov s povodci in pa če pes na polno prileti v njega brez uvodnega kominuciranja ali pa prileti mimo in naprej, takrat ga pa poahtam ker bi se za njem zagnal in ne vem kaj bi bilo.
Ja res je bilo smešno, ko sem bila na sprehodu s (spuščeno) polletno Laki, najbolj srečna, če sem uspela srečat spuščenega, renčečega in nasršenega psa. ker jih je v tistem času že zares hudo primanjkovalo.
Kako pa poteka učenje mladinca po metodi spuščenega, renčečega psa?
-
Mladiča, ki že zelo dobro obvlada srečanja z raznoraznimi kategorijami psov, tudi problematičnimi, preprosto pustim pri miru in se ne vmešavam. Renčečemu psu se izkušen mladič ne bo približal, postavil se bo glede na psa pod kotom ali pa bo šel mimo njega pod poudarjenim lokom, gledal bo stran...skratka pokazal bo renčečemu psu, da ga ne ogroža in da se ga tudi ne boji. To našopirjenega psa pomiri. Potem je pa odvisno od obeh psov, lahko gresta drug mimo drugega, lahko pa začneta z običajnim spoznavnim ritualom.
Sem pa prej malo narobe napisala starost, običajno je mladič za tako srečanje dovolj "pameten" nekje pri osmih mesecih.
Seveda sem tam tudi jaz (in običajno tudi lastnik drugega psa) in se lahko seansa prekine, če postane prevroče. Za tiste, ki ne znajo dobro presoditi reakcij psov, ki ne poznajo svojega psa u nulo in ne vedo, koliko stresa lahko prenese brez posledic, za tiste, ki se bojijo psov in ki niso pripravljeni riskirat kakšne praske, tovrstna vzgoja seveda ni.
Na povodcu se tega ne da delat, ker se psa ne moreta gibati tako, kot veleva pasji bonton, pa tudi tisti, ki je agresiven je na povodcu še bolj. Tudi vlečenje vrvice za psom (enim ali obema) v tem primeru ni ravno priporočljivo, saj bo v primeru da se zapleteta prišlo do napada.
To, da mora imeti do takrat mladič dovolj dober odpoklic, da uboga tudi pod stresom je seveda jasno samo po sebi.
-
Zanimivo, da imam psico, ki ji pomenim malodane ogromno (vse bolj težko :P)...pa ima ogromno svojega privat lajfa in je ravno prav družabna. Na momente osladna. Pozdravi vsakega ki si pozdrava želi. Ne sili v agresivce. Igra se pa samo s takimi, za katere ve, da je ne bodo zbijali po tleh. Privezana v urbanem okolju (kjer bi naj bila). Brez povodca ure in ure na terenu. Brez da bi silila vame. V pametnem radiusu. Za zanesljivim odpoklicem. Tadruga je bila pa vzgajana ''sej se bojo sami zmenli'' pa je seronja taka da jo daleč naokrog iščeš. ::)
Z navezanim psom se da socializacijo odlično opravljat. ;) S tem, da je tu govora o slednih povodcih (ali flekxih ali popuščenem navadnem povodcu ali ograjeno področje... v kombinaciji z ravno prav sitnimi ali pa dobro narejenimi psi) da lahko igra z drugim psom dejansko pomeni nagrado in ne ''pridobljen žur prosto po prešernu''. Nikar pa res ne psov izolirat od vsega in vseh! Je pa še ena ogromna razlika, če imaš doma krdelo ali celo trop ali pa imaš ''edinca''. Razlika je tako ogromna, da se mora lastnik ''edinca'' pošteno bolj potrudit kot tisti, ki imajo/imamo doma mamo/hči, in/ali pa odrasle lepo narejene pse+mladič. Že ko imaš doma enega sitnega ''prvoselca'' in dobiš zraven še enega se stvar lahko pošteno zakomplicira.
-
...
Sem pa prej malo narobe napisala starost, običajno je mladič za tako srečanje dovolj "pameten" nekje pri osmih mesecih.
...
To, da mora imeti do takrat mladič dovolj dober odpoklic, da uboga tudi pod stresom je seveda jasno samo po sebi.
Tole sem opazila nekoliko prepozno ;) Do takrat pa vzgoja pri vas poteka kako?
Se pa razume, da je tole seveda normalno. Da če ima mladiček srečo in naleti na normalnega lastnika bo do 8 mesecev odpoklic in želja po sodelovanju dejansko nekaj samoumevnega. Mislim, pa da je takih srečic žal čisto premalo. Še manj je pa takih srečic, ki bi živele tako normalno krdelo življenje in bi imeli od kje vlečit zgled. Pa zraven dodam še take, ki niti štarta življenja niso imeli normalnega in so že v zgodnji socializaciji bili prikrajšani za marsikatero podlago za življenje.
-
Ja vsi smo morali enkrat narediti prvega psa, če smo hoteli, da so se potem naslednji lahko učili pri njem, a ne.
Moj način vzgoje in socializacije ni primeren za široko uporabo, zato ga ne reklamiram. Tudi zato ne, ker je moj končni cilj je drugačen pes, kot si ga želi večina.
Ja, tipični predstavniki precejšnjega števila pasem so že po naravi zelo orientirani na enega vodnika in v drugih psih, tudi tistih, s katerimi živijo v istem gospodinjstvu ne vidijo drugega kot tekmece, ki jih morajo po sili razmer tolerirati. Ker me zanimajo odnosi med psi, so zame taki psi dolgočasni in zato tudi imam pasme, ki jih imam.
Vprašanje je bilo, kako zgleda vzgoja po principu spuščenega agresivnega psa in to sem tudi povedala.
Do takrat pa nekako takole: Ker imam že pse, od katerih se mladič uči, imam "popust", če imaš samo enega psa, mora biti stikov z drugimi psi, ki niso mladiči, toliko več. Sicer pa delam odpoklic če je le mogoče pri 7 tednih, hkrati delam povelje počakaj. Nagrade so v čimvečjem možnem delu življenske, hrana bolj za posebne uspehe in en par vaj in trikcev, ne preveč, ravno toliko, da se pes nauči sodelovati na njemu prijeten način. Majhen mladič je spuščen povsod, kjer je to mogoče. Če se je vsiljiv do tujih ljudi ali psov, ga poberem in nekaj časa nesem. Prav tako ga poberem in nesem, če srečamo preveč vsiljive ljudi ali pse, ki jim pri tej starosti še ni kos. Od vsega začetka se dela na tem, da mora privezane pse in ljudi, ki se zanj ne zmenijo pustiti pri miru, ima pa kolikor je mogoče veliko stikov z normalnimi spuščenimi odraslimi psi (se bojim, da bom imela pri prihodnjem mladiču velike težave pri iskanju le teh), tudi z drugimi ljudmi, h katerim lahko gre, če ga pokličejo in dokler se spodobno vede. Igra z drugimi mladiči tudi je, a je ni veliko in je vedno nadzorovana. In tako naprej, ko mladič odrašča, se ga postavlja pred vse težje izzive, toliko, kolikor pri svoji starosti in pri svojem značaju brez škode prenese.
Če delam od mladiča naprej, ponavadi ne rabim dolgega povodca ali pa samo za kratek čas v določenih fazah odraščanja. Če začnem delat z odraslim psom, vedno uporabljam dolg povodec, lahko tudi več let, če je potrebno.
Fleksi je primeren za že vzgojene pse tam, kjer zaradi zakona ali drugih razmer ne morejo biti spuščeni. Pri sami vzgoji pa ga ne uporabljam.
Povedati moram še, da si izbiram karakterno močne, samostojne, "dominantne" mladiče in da delam na tem, da njihovo samozavest in samostojnost še krepim, hkrati pa zahtevam, da se držijo postavljenih mej. Z negotovimi, plašnimi psi se dela drugače.
-
Koliko igre in druženja z drugimi psi pa je pametno omogočit zelo družabnemu in igrivemu odraslemu psu, medtem ko psa postopoma učiš dela s tabo ob motnjah (tekajoči psi so na vrhu lestvice)?
-
A pa pes rad sodeluje s tabo?
Če te pes ignorira oz. ga res težko zmotiviraš. Potem bi mu jaz omogočala druženje samo s takimi, ki ga ignorirajo in jih on popolnoma nič ne zanima, ne glede na to koliko jih vabi k igri...Čeprav, ko tako razmišljam, bi pazila, da ga ne bi h kakemu preveč zoprnemu spustila. Zna bit orng naluknjan. Ker vsiljive odrasle pse ostali ne tolerirajo toliko kot mladiče.
-
Lahko imaš pse za nagrado. Če je kljub motnjam pozoren nate, potem mu dovoliš igro oziroma druženje. Po določenem času (ne prehitro, fino je če najdeš tak trenutek, ko ni povsem zatopljen v igro) ga iz igre odpokličeš, če uboga gre lahko nazaj, če ne ostane privezan in gresta stran. Nekako v tem smislu. Če odpoklic ni zanesljiv, naj vleče za seboj špago, da ga lahko dobiš iz igre, če te noče slišat. Igra mora biti vedno nadzorovana in jo prekineš takoj, ko postane divja oziroma ko se en od udeležencev ne počuti več dobro.
po mojih izkušnjah so drugi psi najbolj zanimivi tistim psom, ki jim druženja primanjkuje in pa tistim, ki niso navezani na vodnika in z njim ne znajo sodelovati.
Kot je mjapisala že Čara: pes je odrasel, zato je treba dobro paziti, da ne bo nadlegoval psov, ki jim ni do druženja ali se poskušal rangirat.
-
Hvala za nasvete. :)
Nasploh zelo rad sodeluje in obožuje trikce, agility, pa tudi samo igro z mano brez igrač, samo da se nori in nekaj dela. Problem je verjetno res premalo stikov z drugimi psi.. Živimo na vasi in pse na sprehodih res redko srečujeva, ko pa že sva med psi ga navadno ne spuščam ampak jih skušam izkoristit kot motnjo. Tudi na treningih je bil vedno v boksu, ko nisva delala. Tako da verjetno res ni nenavadno, da so mu zanimivi.
-
Dokler bo pes lahko izvajal NE-stvar jo pač bo ;) Če nekaj nočeš, da dela mu pač ne omogočiš neumnosti. Torej pobege k drugemu psu preprečiš s slednim povodcem. In pa pač vaje za samokontrolo delat v okolju kjer to potrebujeta. Ne samo doma, ker potem zna samo ''samokontrola doma''. Pa pač se ne srečevat na pločnikih oz. tam potem debatkat pa se spuščat enega k drugemu. To pač naučiš tako, da se pes mora najprej umirit, delat s tabo, dajat kontakt itd(pač vaje za samokontrolo) za nagrado pa lahko gre rečit ''helou''. Ena taka luštna vaja je tudi tole https://www.youtube.com/watch?v=2ealapRYpMQ
Lih toliko, da ti roke ne podaljša ;) in pa da se en potrjuje s tistim ''čisto malo bliže cilju''. Lepo fiksiraš psa v tla in ga v miru učiš kar ti je cilj - mirno čakanje ob motnjah. Seveda pri čistih norcih je to dosti lažje če parkrat probaš s statisti in na primerni razdaliji. Opraviš kulturno srečanje in potem parkrat nagrado od tebe, tu in tam pa dovolenje za pozdrav. Lušna vaja tudi zaradi tega, ker če povodca ne fikriraš z nogami (ga normalno držiš v rokah) se čisto preveč ''kregaš s psom'' ker te dejansko fizično prestavlja. In namesto da poteka srečanje mirno...je tko kot je :P Psu daš lahko potem s svojo mirnostjo zgled ;) pa še čisto indiferentno ga lahko nagrajuješ ko je miren.
Hvala za nasvete. ;D
Mogoče sam zadnjič malo nerodno zapisala...
Pri vzgoji res pazim, da sem čim bolj dosledna in da je ne res ne. In pri ostalih stvareh to kar drži. Samo kadar gre za druge pse, se je nič ne prime... ::)
Pobegov k drugim psom praktično ni, ker na to zelo pazim. Je pa res, da velikokrat srečava spuščene pse, ki jo pridejo pozdravit in potem bi onadva norela (če bi lahko)... Če se hoče igrat z drugimi psi, pa točno tako kot si napisala, najprej se mora umiriti (kolikor toliko), narediva kakšen hiter in preprost trikec, ki ga rada izvaja, potem pa ji rečem 'pejt' in to pomeni, da zdaj je pa prosta.
In tudi glede samokontrole ji gre kar dobro, torej kar gre doma gre večinoma tudi zunaj, jo lahko samo pohvalim. :) Včeraj mi je na sprehodu prav lepo izpljunila kurjo kost, ki jo je pobrala in pustila pri miru brikete, ki jih je nekdo nastavil potepuškim mačkam.
Se pa seveda strinjam, da bo treba na tem še veliko vadit.
Ko sem napisala, da začne noret in skakat kot zajček, če stojiva blizu kakšnega psa, pa sem imela v mislih predvsem pasjo šolo. V šoli drugače dela vaje še kar lepo, samo vsakih nekaj minut jo prime, da bi zbezljala do drugih psov. :( Pa čeprav ji ne uspe še kar upa in poskuša. :-\
Tale ideja iz videa je pa res genialna!!! :o :o :o Res hvala!! ;D :)
Mislim, da se res preveč ''kregam s psom'', da bi bilo vzgojno, ker me res kar prestavlja.
Bom začela redno prakticirat in sporočim kakšen bo napredek. Samo upam da ne bom jaz letela po luftu, ker je Taya res en tank. Ona sploh porajta ne, jst mam pa vse prste podplute, pa kolena podrajsana...
-
V nedeljo 29.3. 2015 organiziram delavnico na to temo.
Vabljeni vsi, ki imate probleme. Pišite mi na mail, katere težave imate, ker bom delavnico oblikovala tako, da bomo imeli poudarek na težavah udeležencev.
(https://lh5.googleusercontent.com/-Q1yq6f25Ft4/VQvR9p0b0gI/AAAAAAACFWc/yU4p18cGd6o/w793-h527-no/DSC_0167.JPG)
-
A to se pride s psi al brez?
-
Med vsemi prijavljenimi bom javila kdo naj pride s psi, da bomo tako pokrili čimveč težav.