PeSjanar.Si Forum
Aktualno => Pasje debate => Temo začel/a: TYASHY na 02 December 2006, 18:22:18
-
rada bi dobila podatke o začasnih posvojitvah za leto ali dve katere koli pasme razen dobermana ali doge. živim v bloku.
hvala za vse podatke že vnaprej
lp,tyashy
-
V čem pa sta doberman in doga drugačna od kakšne druge pasme? (kar se posvojitve in življenja v bloku tiče) ??? ??? ::)
Lp
-
hm ne misli da imam kaj proti njima! ampak to bi bil moj prvi pes. :-[ :-[
-
Ja, in...?
Lp
-
Pa še to me zanima, zakaj bi psa "samo" posvojila za leto ali dve. To je precej dolga doba in v tem času se tako lastnik kot pes že zelo navežeta eden na drugega... In btw, v zavetiščih je vse polno revčkov, ki bi bili nadvse veseli kakšne posvojitve - za stalno, seveda.
Lp
-
Tyashy, iz izkušenj ti povem, da se je že veliko "začasnih posvojiteljev" tako navezalo na kužke/mucke, da so jih potem kar obdržali. Pa za to ni bilo potrebno 1 leto ali 2. Dosti je že nekaj dni, da ti živalca "zleze pod kožo" in potem jo še toliko težje oddaš (oz. sploh ne).
Lahko pa posvojiš žival na daljavo. To pomeni, da zanjo plačuješ določen znesek (sama se odločiš, koliko na mesec lahko prispevaš!). Ta denar gre potem za oskrbo (hrana, vet. stroški,...).
-
psa bi za leto ali dve posvojila (odločitev mojih staršev) ker starši mislijo da bi se teden ali dva ukvarjala s psom naprej pa ne ! torej so rekli da najprej začasna posvojitev da vidijo kakko bo s tem kar mislijo če bi lepo skrbela zanj bi ga vzeli za vedno živali na daljavo pa mami in ati nočeta ker so tudi taki ki samo zaigrajo da imajo žival denar pa gre v resnici k njim. jaz sem pa nora na pse in bi zato rada imela vsakodnevne stike s psi
lp,tyashy
-
Začasne posvojitve imajo svoj namen: začasno nuditi dom brezdomčkov. Tekom začasne posvojitve se aktivno išče stalen dom tej živalici. Nikakor pa ni smiselno, da posvojite za leto ali dve neko živalico, nato pa, ko starši vidijo, da morebiti nisi dovolj zrela za skrb za žival, se živalce znebite. Po tolikem času, ko se je že navadila na vas. Enostavno ni etično, moralno in ne bi bilo fer od vas.
Zatorej ti svetujem, da na drugačen način poizkusiš svojim staršem dokazati, da si dovolj odgovorna in lahko skrbiš za psa.
Za vsakodnevne stike s psi, pa lahko poskrbiš tako, da vsakodnevno hodiš v najbližje zavetišče za živali, sprehajati pasje štironožce, ki bodo še kako hvaležni za šanso, da raztegnejo svoje tačkice. Bodo veseli oni in ti.
-
živalice se nebi takoj znebili ampak bi jo potem imeli vsaj še toliko ćasa da bi ji našli dom :)
-
Začasne posvojitve imajo svoj namen: začasno nuditi dom brezdomčkov. Tekom začasne posvojitve se aktivno išče stalen dom tej živalici. Nikakor pa ni smiselno, da posvojite za leto ali dve neko živalico, nato pa, ko starši vidijo, da morebiti nisi dovolj zrela za skrb za žival, se živalce znebite.
Ja, bi ji poiskali nov dom, če se pri vas ne bi obneslo.... Ampak a se ti zdi fer do živalce, da jo imate najprej vi 2 leti, potem pa jo daste drugam, ker so pač tako starši rekli? Pes se tudi navadi in naveže na človeka in mu je konstantno menjanje ljudi in domovanja stresno. Tako bi bil najprej vržen na cesto (brezdomček), potem bi ga začasno posvojili vi, nato pa bi ga (v primeru da bi starši odločili tako) spet dali naprej! :'( Meni se zdi, da si vsaka živalica takoj zasluši miren domek in ne menjava na nekaj let. :-X
-
Po enem ali dveh letih je to zelo zelo težko. Mučenje psa. To so namreč živali ki do človeka, sploh če dobro ravna z njimi, precej hitro navežejo nek odnos. In vsako pretrganje tega odnosa po tolikem času psa na nek način zaznamuje oz. mu povzroča travme.
Če bi pa rada recimo prepričala starše in pomagala kakšni živali je ful brezdomčkov ki iščejo domove. Vzemi enega, poskrbi zanj in mu najdi nov dom - pa ne v enem ali dveh letih pač pa čimprej. S tem boš naredila nekaj dobrega za pse in pokazala svojo odgovornost. Zavedaj pa se pri tem, da marsikateri najdenček potrebuje skrbnejšo nego in precej znanja lastnika, ker ne veš kaj je v preteklosti doživel in ali so ga zaznamovale kakšne slabe izkušnje. Recimo psa so pretepali, ker je dominantnejši je enkrat zašavsal nazaj, lastnik pa ga je vrgel na cesto. Če bi ga pobrala ti bi morala delati z njim precej v rokavicah ampak vseeno odločno, dvignjene roke (tudi če nebi bil mišljen udarec) bi bile strup (lahko bi ga prestrašila in bi izgubil občutek varnosti ali pa bi reagiral napadalno).
Dobro premisli - tu ne gre le zate in za tvojo ljubezen do psov ampak tudi za psa, za živjo bitje in potrebno je misliti PREDVSEM nanj.
-
če vam ni prav potem pa mi vsaj probajte pomagati prepričati starše da sem sposobna skrbeti za kuška kao naj jih prepričam? ???
-
Včasih je imel T.H. renta-dog, sposodil si si psa in potem plačeval dnevno rento. Samo je imel na voljo samo manjše.
Lahko pa ti pošljem imenitno igrico (ni tamagoči) kjer skrbiš za psa od mladička naprej, ga učiš trikce....nazadnje z njim lahko tudi tekmiuješ na internetnih tekmah. Je pa tisti mladiček precej zahteven in tudi naučiš nov trik hitreje živega psa kot pa virtualnega. Tako da, če ti uspe gor spraviti tega mladička, ti bo uspel tudi tapravi. Pa raje kaj bolj enostavnega kot je doga ali doberman.
-
Lanabela, pri -10 ti ga pa le ni treba peljati na sprehod ;)
-
Peljat ga moraš na sprehod, ga kopat, krtačit, mora jesti in piti, če hočeš, da ga lahko karkoli naučiš se moraš prej z njim igrati, če ga ne čohaš dovolj ti skoprni, pa še vsak drekec, tudi vodo za pit in za kopat moraš kupiti, denar pa si prislužiti. Jaz sem se ga naveličala po pol ure in popravici povedano, če se ga ne bi dalo shraniti in izključiti bi mi takoj crknil. Ta beštija virtualna sploh ne spi!
-
1. če je otrok neodgovoren, ne bo za psa niti slučajno skrbel leto kaj šele dve. Za živali otroci skrbijo max. 6 mesecev in čisto nič več. Odvisno sicer od starosti otroka... ampak v povprečju smo tam nekje.
Vsa zadeva se konča,ko je treba v hudem dežju in mrazu na sprehod, pa ko je treba vstat zjutraj zgodaj ali pa bog ne daj celo ponoči zaradi kakšnih prebavnih težav. ::)
Psa ne moreš posvojiti začasno za toliko časa, dokler se ga ne naveličaš ampak, ga posvojiš za stalno ali pa ga vzameš v začasno oskrbo in mu zelo aktivno iščeš novega lastnika. Takega psa imaš lahko samo dan, dva lahko pa mesec ali več. Odvisno pač, zahtevne dlje, manj zahtvne manj časa, ampak zahtevnega kot otroku in človeku, ki z psom nima popolnoma nobenih izkušenj itak ni za zaupati.
Kako prepričati starše je že tema na tem forumu, zmenite se da boš začela dajat od žepnine na stran za psa, pes rabi hrano, veterinarja, igrače, opremo, šolanje, ... stroški vsekakor presegajo strošek tamagochija in baterije, ki jo pokuri v enem mesecu. Na sprehod hodi vsaj 3x dnevno,v prvem mesecu raje večkrat (na cca. 2 uri), potem pa še dva meseca 3x na dan, pa to ne sprehode pred blok ali hišo lulat ampak na aktiven sprehod. Če boš v treh mesecih šla res na vsak sprehod v vseh vremenskih razmerah (za tak trening je zima ali pa kakšno aprilsko vreme več kot primerno :P), če boš privarčevala nekaj denarja, ki ga boš dobila za božička, novo leto in žepnino, boš staršem mogoče pokazala vsaj en mali košček k odgovornosti in k tvoji veliki želji do psa.
Vse se da samo želja mora biti dovolj velika. Poleg vsega se pa morajo starši zavedtai, da bodo oni nosili večino finančnega bremena in bodo oni odgovorni za psa.
Lp nina
-
ja lanabela lahko mi pošlješ igrico! hm ninci js sem mela že 70.000 sit pa ni nč pomagalo ampak jaz sama zase mislim da sem odgovorna saj sem imela hrčka dve leti (skoraj tri in bi ga še imela če mi ga sestrica nabi ponesreči vrgla na tla! :'( :'()
-
Včasih je imel T.H. renta-dog, sposodil si si psa in potem plačeval dnevno rento. Samo je imel na voljo samo manjše.
Lahko pa ti pošljem imenitno igrico (ni tamagoči) kjer skrbiš za psa od mladička naprej, ga učiš trikce....nazadnje z njim lahko tudi tekmiuješ na internetnih tekmah. Je pa tisti mladiček precej zahteven in tudi naučiš nov trik hitreje živega psa kot pa virtualnega. Tako da, če ti uspe gor spraviti tega mladička, ti bo uspel tudi tapravi. Pa raje kaj bolj enostavnega kot je doga ali doberman.
kdo je ta t.h. s kje je (če prav razumem je to človek, meni je vseeno kakšen je kuža mogoče ja manjši celo boljši)
-
Sori - ampak a se ti zdi tko čisto ok, da bi rentala psa? Mislim, saj ni stvar, no. ???
Daj raje poskusi starše lepo prepričat, da si odgovorna oseba (koliko let pa šteješ, če ni skrivnost?), mogoče pejte skupaj v kako zavetišče malo posprehajat kakega ljubčka, pa poskusi vso familijo pripraviti na to, kako bi bilo, če bi ga imeli.
Po moje je to bolje, kakor da si nekaj sposojaš, ker tak kuža, ki se ga da rentati (mene je skoraj kap, da to dejansko obstaja?!) sigurno ne bo takšen kakor si ga želiš - če ves čas menja lastnike je hudo zmeden, če ne drugega.
Najslabše, kar lahko doma narediš je, da pripelješ enega kužka z vedenjsikimi motnjami, po možnosti celo agresivnega. Pa ne mislit, da majhni to ne morejo biti. Ki mu nihče ne bo kos. Potem res nikoli ne boš mogla imeti svojega!
Jaz bi se držala nincinega nasveta, da se pripravi (in famijijo) na to, kakšno je življenje s pesjankom in potem ukrepaj. Pa v zavetiščih je toliko luštnih očk, ki prepričajo še tako trmaste starše ... Včasih je že en sprehod dovolj, pa bodo oni hoteli imeti psa in jih boš morala ti svariti! ;)
Pa srečno!
-
Sori - ampak a se ti zdi tko čisto ok, da bi rentala psa? Mislim, saj ni stvar, no. ???
Daj raje poskusi starše lepo prepričat, da si odgovorna oseba (koliko let pa šteješ, če ni skrivnost?), mogoče pejte skupaj v kako zavetišče malo posprehajat kakega ljubčka, pa poskusi vso familijo pripraviti na to, kako bi bilo, če bi ga imeli.
Po moje je to bolje, kakor da si nekaj sposojaš, ker tak kuža, ki se ga da rentati (mene je skoraj kap, da to dejansko obstaja?!) sigurno ne bo takšen kakor si ga želiš - če ves čas menja lastnike je hudo zmeden, če ne drugega.
Najslabše, kar lahko doma narediš je, da pripelješ enega kužka z vedenjsikimi motnjami, po možnosti celo agresivnega. Pa ne mislit, da majhni to ne morejo biti. Ki mu nihče ne bo kos. Potem res nikoli ne boš mogla imeti svojega!
Jaz bi se držala nincinega nasveta, da se pripravi (in famijijo) na to, kakšno je življenje s pesjankom in potem ukrepaj. Pa v zavetiščih je toliko luštnih očk, ki prepričajo še tako trmaste starše ... Včasih je že en sprehod dovolj, pa bodo oni hoteli imeti psa in jih boš morala ti svariti! ;)
Pa srečno!
hvalane ni skrivnost kok sm stara 11 let bom januarja! smo že bli v zavetišču pa smo glih na eno palčico naletel k je bla ful plašna (rahlo je deževalo pa smo odprli dežnik pa se je ful ustrašla,nč ni marala hodt pa sam božala bi se) to je blo pa na nekem pikniku v gmajnicah in pol je oči uno teto uprašu če lah kerga drugega kuška pelemo na sprehod ps je rekla da ne ! drgač bi res še kašnega pesjančka dam prpelali:
popravljen citat, zoe
-
cel citat preberte k sm neki narobe nardila pa tm uspodi moj del piše :-[ :-[ :-[
-
Hmm, mogoče pa poskusi počakati še nekaj časa ... Ker meni tudi starši nikakor niso pustili imeti psa pa nisem razumela zakaj ... Zdaj, ko ga imam pol leta, mi je kristalno jasno. Ni vedno enostavno, sploh ker je kuža še majhen. Poleg tega moraš biti (in ker si še tako mlada tudi starši) pripravljena tudi na finance, ki so s tem povezane - ne samo hrana in oprema (ki ni poceni, če je dobra!), lahko je tudi kaj narobe ... Nas čaka čez en teden operacija, ki stane 100. 000 - mogoče se pa starši tega bojijo. Poskusi se pogovoriti, pa brez trme, ker to ni znak odgovornosti, pa pejte skupaj čez vse. Žal si še premala, da bi lahko nosila vse breme, ki ga kuža prinaša. Sori, ampak fizično ne moreš, četudi bi psihično lahko.
Če se boste pa skupaj odločili, bo pa super!
-
upam da bo pri operaciji vse ok.
-
upam da bo pri operaciji vse ok.
Hvala, ampak to ni bila poanta zgoraj napisanega. Upam, da sva se razumeli.
Lp
-
Lahko si tudi najdeš kakšnega soseda v okolici, ki se mu ne da sprehajati psa in malo poskrbiš zanj.
-
Med tem ko čakaš na psa in varčuješ, lahko hodiš na kakšna pasja srečanja, na pasje razstave (npr. to nedeljo je pasja razstava v Celju), tekme... da ti bo čas hitreje minil. Pa še spoznala boš različne pasme in ugotovila katera bi bila najbolj primerna. V raznih pasjih enciklopedijah so pasme zelo površno opisane, včasih celo narobe, tako da se ni pametno odločati na podlagi enciklopedij.
Pa tukaj na forumu je polno zanimivih tem - o zdravju, vzgoji, prehrani, šolanju... To je dobro prebrat, boš videla kaj vse te lahko doleti ko boš imela psa. Tukaj piše veliko pasjih skrbnikov, ki opisujejo zelo različne izkušnje, ki ti potem prav pridejo. In nikoli se ne nehamo učiti, nikoli ne vemo vsega, zato lahko prebiraš literaturo o psih dokler ne dobiš psa. Več boš prebrala, lažje ti bo potem skrbeti za psa, vedela boš več trikcev kako se izogniti raznim vedenjskim težavam in vsem...
In nikar ne hiti s psom. Ne želi si ga že jutri. Preden se sploh dokončno odločiš kakšnega psa želiš (tudi če hočem mešančka iz zavetišča), si najprej poglej kakšni sploh obstajajo. Pa pred nakupom se je dobro pozanimati o rodovniku, zakaj sploh je rodovnik in zakaj naj ne bi kupovali čistokrvnih nerodovniških psov.
Pa veliko sreče in potrpljenja! ;)
-
Hvala, ampak to ni bila poanta zgoraj napisanega. Upam, da sva se razumeli.
Lp
sem razumela
-
glejte ljudje če bi bio po moje bi ga obdržala za vedno...
ampak morte razumet da moji starši niso ravno tako dobrosrčni...
ker če bi bli bimi že zdavnaj kupil psa.
odkar znam reči besedo kuža težim za kužka!!!!!!!!!!!!!
-
Verjemi da je boljše da sploh nimaš psa kot pa da ga imaš za 2 leti. v tem času se bo psiček tako navezal nate da bo potem ločitev od tebe za njega pravi šok. poleg tega bo to zelo težko tudi zate ker se boš v 2h letih verjetno zelooo zelooo navezala na njega. Raje porabi 2 leti za prepričevat starše za psička in sem prepričana da če boš ta čas pokazala da si odgovorna, zbrala vse informacije o pasmi ki si jo želiš, tudi njih seznanila z vsem potrebnih in ta čas pridno šparala denar bo psiček čez 2 leti ali še prej tudi zares in za VEDNO tvoj :)
-
Dajte no. Če bi ga ji pustili dve leti, in bi punca zdržala, bi ga lahko imela za vedno. Kdo pa bo vrgel psa ven po dveh letih. Resnično, če bi ostal prvih par dni, bi bila velika verjetnost, da bo ostal za vedno. Vendar bi moral biti čimbolj nekompliciran in ne prevelik.
TH ne renta psov (vsaj uradno) nič več, ker so bile prehude reakcije.
-
lanabela prav imaš ker bi se tudi mami in ati navadila na kuška un ga sploh ne bi mogli dati stran
-
no ali imate kakšne podatke???
-
Pokliči na kako društvo in povprašaj. Tukaj pa ne more nihče namesto tebe vrtet številčnico ;)
Bodo že sami preverli situacijo in ti psa dodelili ali ne.
Sicer maš eno temo, kjer iščejo vsaj začasen dom za Rex-a.
-
Upam da ne boš to narobe vzela, ker ne mislim nič slabega, samo je pa velika razlika med psom in hrčkom. Lepo da si dobro skrbela za hrčka, ampak pes bo od tebe rabil veliko več pozornosti in energije kot hrček.
Na splošno je veliko takih, ki se skoraj v tla mečejo doma, da bi si izsilili psa, ko pa ga dobijo pa po kakšnih dveh mesecih rata problem ga ven vozit, ker je mraz, dež in tako naprej. Sploh če tvoji starši niso čiso za psa, lahko vrjetno pričakuješ stalno teženje na temo pelji ga ven, pospravi za njim, ne moreš iti tja in tja, ker kdo bo pa poskrbel za psa...
Če si res pripravljena na vse to, upam da se ti bo želja uresničila in ga boš dobila pa seveda dobro skrbela zanj. Sem pa prepričana, da se bosta tudi starša kmalu navezala nanj, potem bo pa vse malo lažje ;D
-
husky_girl... Ji bodo že v zavetišču povedali...
In če bo imela tak pristop kot tu na forumu tudi dvomim, da ji bodo psa posodli za leto ali dve... :-\ ::)
-
dopustu sem se pripravljena odpovedati, ker tudi letos najbrž ne bom šla!peljala na sprehod pa psa v dežju že sem.
husky_girl... Ji bodo že v zavetišču povedali...
In če bo imela tak pristop kot tu na forumu tudi dvomim, da ji bodo psa posodli za leto ali dve... :-\ ::)
prosim če mi potem poveš kakšen pristop do teme pa naj imam? ???
-
Ne vem kaj Andreja misli, ampak meni se zdi, da glih malo bolj resen in malo bolj sebičen, tako da bi najprej pomislila na psa, ne pa nase. Pa saj ti o tem piše že na začetku teme.
-
Tyashy za tegale: http://www.pesjanar.si/forum/index.php?topic=2775.0 pesjana se je kar nekaj časa iskal začasni dom pa ni bilo odziva. Malo spremljaj "Zavetiščni boks", ker se vsake toliko časa najde kakšen revež brez doma, ki bi mu ga ti lahko omogočila vsaj začasno, v dogovoru z starši seveda.
Lp nina
-
TYASHY, jaz misli, da si dovolj zrela in odgovorna punca, da bi lahko skrbela in imela psa, toda, če starši niso za to, žal ne bo šlo. Tudi, če bi psa vzljubili in sprejeli je to še daleč od tega, da bodo z veseljem skrbeli zanj, ko tebe ne bo doma. Kdo ga bo vodil ven vsaj 3x na dan, se igral z njim, ko boš v šoli v naravi, na raznih celodnevnih izletih, ko boš čez nekaj let šla na morje s prijatelji, ko boš dobila resnega fanta in ti bo on prva stvar na svetu... Ni pa tako daleč tudi dan, ko se boš osamosvojila, zapustila dom, psa pa mogoče ne boš mogla vzeti s sabo - ostal bo doma vsem v napoto in breme.
Mislim, da je kar prav, da ti starši ne popustijo, ker se, hvala bogu, zavedajo odgovornosti, ki bi jih morali prevzeti. Zato je bolje, da, kot ti predlagajo drugi, najdeš kakšen način za stik s psi, ki bo povsem na tvojih plečih in ti bremena ne bo treba deliti z nikomer.
-
se ne strinjam poznam tjašo ona bi naredila vse za psa
-
>:( >:( >:( >:( >:( >:( >:( >:(
vedi da bo za tjašo pes vedno na prvem mestu
-
Tjaša jaz sem tudi dobila svojega prvega psa za enajsti rojstni dan. črnega labija. :oIn moram reči, da mi nikoli ni bilo žal za katero od stvari, ki sem se ji morala zaradi njega odpovedat. Smo se pa s starši dogovorili, da je pes izključno moja odgovornost, kar je pomenilo, da sem sama skrbela za sprehode, hranjenje in nego. Ker sem se dogovora držala, tudi mojim staršem ni bilo težko prispevati zanj s finančne plati in v izjemnih okoliščinah poskrbeti zanj. Moraš se pa resnično zavedati, da se boš morala določenim stvarem odpovedat (jutranje poležavanje na primer ;))in da življenje s psom niso samo pasji poljubčki in igra ampak tudi resna odgovornost in včasih huda žalost. Ko je moj kuži poginil po pičlih petih letih ( zastrupitev >:() se mi je podrl svet in zaradi njega bom v kratkem postala dr.vet.med. :'( Ko sedaj gledam nazaj vidim, da me je pes naučil odgovornosti in nesebičnosti in da sem zaradi njega postala boljši človek. Mislim, da bi ti res lahko najprej ponudila začasen dom raznim zgubljenčkom, ki čakajo nove lastnike. Kot rejnica bi staršem dokazala da si odgovorna in mogoče bi uvideli, da si sposobna skrbeti za svojega psa. Pa še veliko pasjim dušicam, ki so se znašle v težavah bi pomagala, kar navsezadnje je želja ter cilj vseh nas pesjanarjev.Tudi jaz že 8 let skrbim za najdenčka nedoločljive pasme, ki je bil sprejet pod našo streho 'dokler mu ne najdemo doma' pa se nam je vsem zavlekel pod kožo in postal toplota v naših srčkih. Upam Tjaša, da boš dobila svojo pasjo srečo.
P.S.: Tudi moj resen fant, ki mi je vse na svetu, se je na prvi pogled zaljubil v mojga kužija. ::) Ker če se ne bi, potem najbrž ni dovolj dober zame, ne? ??? Tako da kar bodi brez skrbi. ;)
-
če fant ne bo imel rad tudi mojega psa ga bom pustila ker so mi psi sreča in tudi jaz sem se ža pred 2 leti odločila da bom veterinarka ker imam tudi na splošno rada živali...
-
Sam nekaj ;).Jaz sme od kar znam govoriti trdila da bom veterinarka...potem pa sem lansko leto delala raziskovalno nalogo o poklicu veterinarja in iskreno povedano vrgla vse v vodo in zdaj grem po vsej verjetnosti študirat biologijo :).
Tako,da premisli prvo kaj si predstavljaš pod poklicom veterina...
Drugače pa vso srečo pri kužku.Kdor čaka dočaka ;)
-
T.M.T, kaj pa te je tako zelo odvrnilo?
Lp
-
Predvsem to,da je možnost da delaš v ordinacije zelo majhna in večina vet. dela ali v farmaciji,klavnicah ali pa v laboratoriju...lahko bi šla ampak ne vem...Zdi se mi,da vsi preveč mislimo,da je veterina samo delo z živalmi...
-
ne poglej. jaz sem slišala (oziroma vem) da je lahko veterinar lahko spezializiran za določeno žival(od maminega sodelavca punca je posebaj za pse) no tako bi bila jaz!!! :)
-
Mah js sm nameravala bit veterinar skori celo osnovno šolo, dokler se nism zbudila in ugotovila,
da je (zaradi mojega karakterja in strahu pred iglami,etc.) za vse bolše da misel opustim :)
-
No Tjaša jaz ti lahko iz prve roke povem da biti veterinar najbrž ni niti malo podobno tvojim predstavam. Tudi jaz sem si želela na veterino iz očitnega vzroka- pomagati živalim. No ampak skozi študij ti počasi postane jasno da boš kot veterinar bolj pomagal ljudem kot živalim. Za delo v praksi pa imaš sploh malo možnosti, saj običajno prideš zraven samo, če je tvoj očka/mama/teta/nona tudi veterinarka in te lahko spravi zraven. Specializacija je pa sploh poglavje zase in je v Sloveniji zaenkrat sploh ne moreš opraviti. Pri specializaciji v tujini se pa vedno ustavi pri običajnem problemu - denarju. V glavnem - meni študij veterine ni dal tega kar sem si želela, vendar hvalabogu obstajajo druge možnosti da pomagam živalim in te se trudim kar najbolj izkoristiti. Vsekakor se pred odločitvijo dobro pozanimaj tudi o vseh slabih straneh študija. Če pa se vseeno odločiš zanj verjamem da bomo imeli čudovito veterinarko.
-
Vidiš Angie točno to sem jaz zvedela od veterinarja...in to ni zame to kar hočem jaz.Ampak ok,pustimo to...ne smetimo teme.
-
Kaj pa če bi raje prvo poskusila s tem, da greš pomagat v zavetišče? Pes je vsakodnevna odgovornost in tudi tam bi se lahko malo naučila za naprej, pa tudi izkušnje bi si nabrala. Da o tem, da bi naredila nekaj dobrega in koristnega ne govorim.
Tudi starši bi kmalu lahko ugotovili, da si mogoče pa le dovolj odgovorna za lastnega psa. :)
-
p.s. smo včeraj sprehajali psička Božota, biu je kastriran! ampak je vseeno tak mali cukrčk!!! :) :-* :-*
-
Tyashy razumem da je bil sprehod prijeten ne pa tudi kakšno vezo ima kastracija z ljubkostjo (cukr) psa?
-
Jaz tudi ne... ???
-
malo narobe sam se izrazila. :-[
-
kaj je pa zdaj zakaj pa ni 3 straniprej so bile 3??? ???
-
Imaš tule: http://www.pesjanar.si/forum/index.php?topic=191.240
Lp nina