PeSjanar.Si Forum
O Pesjanarjih => V Slovo => Temo začel/a: roko5 na 19 Oktober 2010, 08:19:18
-
lp
Včeraj sva z ženo morala sprejeti zelo teško odločitev. Morala sva dati uspavati našo psičko zlato prinašalko KAJO. Imela je raka. Čeprav veva, da se je naša Kaja zadnje par dni matrala in da je bilo to dejanje neizogibno in nujno, pa vendarle je sedaj nastala velika praznina v našem domu.
Bila je član naše družine trinajst let in pol. V naš dom smo jo pripeljali kot majhno puhasto kepico in takoj je osvojila naša srca in vsa ta leta je bila nepogrešljiva v našem domu in kamorkoli smo šli. Nadvse je imela rada morje in sneg. Zato nas je vedno spremljala na dopuste, smučanje, izlete in seveda zelo uživala in nam lepšala družinske trenutke, ki smo jih imeli. Bila je zelo dobr prijatelj. Zelo je bila navezana na celo družino. Hitro je začutila, če je bilo kaj narobe. Nekoč se spomnim, je hčera hudo zbolela,takrat se je vlegla pred njeno posteljo in jo neprestano gledala jo ovohavala in lizala po roki. tudi, ko smo jo morali piljati v bolnišnico, jo je spremljala do reševalnega vozila.
Bila je prijazna do vseh, vedno smo imeli tudi muce in ponavadi so jedli vsi iz iste posode. Enkrat smo dobili majhnega mucka, starega tri tedne in še isti dan se je "priklopil" na Kajine seske. Ona pa je to mirno sprejela in čez dva dni dobila mleko. In muc je bil star več kot pol leta, je še vedno enkrat na dan prišel k njej in sesal.
Največji užitek pa ji je bil, ko se je čisto potiho splazila k nama v posteljo in se počasi splazila k meni pod kovter, tako da sem jo zjutraj našel poleg sebe. Seveda z glavo na povštru in sploh se ni dala motiti. Naredila se je čisto mehko, tako da sem jo moral dobesedno zvleči iz postelje.
Veliko je lepih spominov na našo Kajo. Čeprav je žalost velika, pa nas tolaži misel na to, da je imela zelo lepo življenje v našem domu.
Vedno jo bomo imeli v našem spominu, nevem mogoče se bova z ženo nekoč odločila da vzamev zopet kakšno hišno ljubljenko, za sedaj pa je bolečina še prevelika.
-
Sožalje :'(
-
Moje sožalje!
Pred devetimi leti smo zaradi popuščanja srca morali uspavati našega zlatega prinašalca, starega trinajst let in pol, ime mu je bilo Kaj :-\. Bil je pes mojega življenja, moja "torbica", povsod z mano.
Upam, da boste zopet dobili kužka, ki vas bo osrečeval in vam lepšal dni ::).
-
Sožalje :'(
-
Sožalje :'(
-
Prestopil je mavrico in bo pazil na svoje najblizje. Sozalje.
-
Sožalje, iz napisanega se vidi, da je imel krasno življenje.
-
Iskreno sožalje! :'(
-
sožalje tudi od mene.
mi smo pa pred kakim letom uspavali labradorko Kayo.
-
Sožalje :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'(
-
Sožalje. :'(