PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Vzgoja mladička => Temo začel/a: Kigurai na 23 Oktober 2011, 13:52:57
-
Pozdravljeni!
Torej, da izveste najprej nekaj stvari. Imam psičko angleško kokeršpanjelko, staro dobrih 4 mesece. Hodiva na pasjo šolo (smo v drugi polovici od 20 srečanj), je zelo pridna, ko ji dam hrano, počaka da ji dovolim da gre jest, na ukaz gre v kletko, ne grize, ne laja, ne uničuje stvari ki jih ne sme, potrebe ne opravlja notri ampak samo zunaj, rada je okoli mene, rada se igra z mano, lepo pride na odpoklic, načeloma prinaša vržene igrače (če je kaj bolj zanimivo gre povohat tisto, potem pa pozabi na igračo in pride nazaj k meni), vglavnem ne vleče (pri tistih nekaj dejavnikih ko malce povleče povodec jo navajam da tega ne počne in napreduje). Zjutraj gre vedno na sprehod, če ne z mano pa z mamo, potem pa še zvečer jo z igro (tek in vlečenje cunje) in z vmesnim ponavljanjem kakšnih trikov (sedi, taca, gor(z obema tacama gre na ponujeno roko)) in še s sprehodom zmatram.
Delam pa s klikerjom!
Kaj je torej problem?
Ko jo učim, vse lepo in prav, se usede ko me mora gledat, me gleda in hodi ob nogi ko mora, vendar vedno ko kliknem in dobi nagrado, prekine njeno pozornost do mene in gre vohljat naokoli (nikoli predaleč od mene) ali začne gledati stran, pa če me pred tem nevemkok časa gleda brez prekinitve. Ko jo pokličem da se vrne oz. da pogleda nazaj, to naredi, samo kaj mi to koristi če to naredi samo na ukaz ne pa zato ker bi rada sama naprej sodelovala. Klik in priboljšek torej razume kot potrditev da je naredila prav in nažalost dovoljenje da gre po svoje. Zanima me torej kako naj dosežem npr. da me bo gledala in ko kliknem in dam nagrado pogleda nebo odmaknila ampak z veseljem čakala na novo nagrado oz. naslednji ukaz. ?
Problem je tudi v tem, da v pasji šoli veliko raje teži drugim psom, kot pa da bi z velik veseljem sodelovala z mano... saj naredi kar mora ampak ko npr. poslušamo inštruktorco ali pa ravno ne zahtevamo pozornosti teče naokoli (kolikor lahko na povodcu).
Nažalost morem priznat da verjetno delava nekoliko predolgo in da sem kdaj nekoliko grob, torej da če kdaj kaj resno nagaja jo primem za kožno gubo na hrbtu in jo pritisnem k tlom ali kaj podobnega (vem da nikakor nebi smel, samo nekak se ne morem upret ker ji tako učinkovito pokažem da nekaj dela zelo narobe in potem neha s tistim, samo me resno skrbi da s tem dolgoročno dosegam samo to da se nerada osredotoča name dlje časa)
Hvala za pomoč,
Lep pozdrav, Jaka
-
Kaksne priboljse uporabljas pri ucenju? Ce so to samo briketi, jo lahko hitro mine pozornost, in gre raje po svoje snofljat (pri mojem je isto), ce imas pa super fajne priboljske, ji pa na misel ne bo prislo kaksno snofljanje.. ;) Pod super fajne priboljske mislim kaksen sircek, hrenovke fajn palijo, meso, uglavnem nekaj, kar ima ful ful rada.. Lahko mas tudi vec vrst priboljskov pri sebi, in malo menjas, da nikoli ne ve, kdaj bo dobila "jackpot" priboljsek, tako ostane zainteresirana na to, kaj pride..
Poskusi, skodit ne more.. ;) Aja, pa kliker lekcije ne prevec razvlect.. Raje 10x na dan po par minut, kot da jo moris po 10 ali vec minut skupaj.. Konec koncev je se otrok, ima nizko stopnjo koncentracije, in raje eno stvar petkrat ponovita, pa se potem raje 10 minut igraj z njo, pa spet naredi nekaj ponovitev.. Drugace ji postane dolgcasno (verjetno gre zaradi tega po svoje).. Pa se to, vaje zacnita uciti doma, kjer ni raznoraznih motenj, vonjav, potem kasneje, ko vidis, da vajo doma obvlada, pa pojdita ven, na travnik, kjer so vonjave..
V soli pa moras racunat na to, da so motnje, in da bo tezje delala, ker logicno, da so drugi kuzki bolj zanimivi. Lahko naucit preprosto vajo "glej me" (spet najprej doma, potem zunaj), in potem probas ta ukaz se v soli, recimo takrat ko vidis, da ji je dolgcas, in bi sla rada h kateremu od psov..
To je tako, na hitro.. Verjetno sem se kaj pozabila, no, pa me bo se kdo drug dopolnil.. ;)
p.s.
Tistole pritiskanje k tlom dolgorocno ne bo nic pomagalo, pravzaprav vsakrsna grobost ne bo pomagala, ampak na ta nacin kvaris vajin odnos. Raje povzdigni glas, ali ko nagaja jo enostavno ignoriraj (ce pocne kaj takega, kar ne sme, recimo ce se spravi kaj grizt, recimo pohistvo, takrat jo pa fizicno umakni ven iz prostora).
-
Koncentracija se bo postopno povečevala. Je pa odvisno tudi od načina dela. Načeloma se psi "nalepijo" na vodnika zelo hitro, če delaš na shaping, loviš trenutke pozornosti. Bolj ko dirigiraš psi in kažeš kaj bi od njega, bolj se pes oddaljuje in naveliča....
Nagrada pa-večinoma res briketi, če polovico dnevnega obroka nagrajuješ recimo, da ne pride do kakih problemov s prebavo vmes pa kakšen košček sirčka, hrenovke, pasjih piškotov, najljubše igrače. Še posebno zunaj.
Nasplošne se moraš s psom ujeti, ugotoviti kje je tista meja, ko je čas za sprostitev, kaj je tista privlačna nagrada in kakšen način učenja najbolj ustreza.
Kazen kot je, da jo počiš na tla pa raje prihrani za kako resno situacijo, ko se bo hotela stepst s kakim psom ali zadavit kako žival.
Sicer pa odvisno od situacije ali ignoriraš in greš najprej po svoje, privez in konec igre ali pa jo "pospraviš" v boks, opomniš z NE....Lahko se preprosto nasmejiš in začneš igrati in jo še spodbujaš pri neumnostih, kar včasih pomaga, da pes žurira s teboj, potem pa na štrikec in naprej.
-
Hej, Jaka!
Tudi sama že desetletja bivam s koker španjeli... In me veseli, da si tudi ti novopečeni lastnik angleške koker španjelke.
In glede na to, da je rosno mlada (4 mesece), zdrava in zvedava..., ti lahko iskreno povem, da vama glede na to, kar si opisal, super gre. Celo veliko bolje, kot bi pričakovala za njeno starost. "Uboga, ne laja, ne uničuje stvari, gre v boks in in izsiljuje, odpoklic, prinašanje (no, naši so največkrati bili v pri tej starosti odnašalci in ne prinašalci (ha-ha), hoja na povodcu.... Meni se to zdi super.
Ne smeš pa pozabiti, da je angleški koker španjel v osnovi lovski pes. In do jo vse mogoče vonjave iz "zunanjega" sveta pritegnejo... In prav je, da raziskuje... In da pokaže interes... In to, da obiskujeta malo pasjo šolo je naravnost čudovito.
Ovčka ti je dala veliko dobrih nasvetov... Tako, da bi bili moji nasveti popolnoma odveč... Vsak kuža je individum... In imata veliko, veliko časa, da se bosta "ujela" tako kot si ti želiš... Brez skrbi... Bosta se... Ker kokerčki želijo ustreči lastniku... Vaja dela mojstra...
Morda samo en majhen namig. Ko bosta zunaj, ji "pokloni" nekaj minut... Ki bodo samo njene... In ji dovoli, da dela po svoje... Da razišče "teren", da "prečikira" vse njej nove vonjave, da se malo nateka brez povodca...
In da ne pozabim, Jaka . Prevsem vama želim veliko lepih skupnih dni, let... In moram ti povedati, da si na pravi poti... Samo čas ji daj... Tudi sebi.
Naša mala kokerka Chanel je danes napolnila 4. mesece... Vse najboljše za tvoj "mini" rojstni dan moja mala Chanel...
Mimogrede, kakšne barve je pa tvoja? In če ni skrivnost, od kod je?
-
Klik pomeni konec vaje, tako da je normalno, da psički uplahne pozornost po kliku. Poleg tega je še mladič. ;)
-
Kot so predhodnice napisale - očitno vama gre čisto super, glede na starost in vse :), sposobnost koncentracije se bo sčasoma izboljšala, čisto enostavno pa tale odklop po kliku spremeniš tako, da rafalno klikaš; torej npr delata Sedi, če že uporabljaš povelje rečeš Sedi, psica se usede, klik, nagrada, dokler še golta nagrado spet klik nagrada in nujno sprostiš, preden se sama sprosti. Če boš dovolj hitro reagiral, bo po nekaj rundah dojela, da kliku včasih sledi še en klik in še ena nagrada in se ji splača bit sfokusirana tudi po kliku. (ne delaš pa vedno zaporedno, včasih sprostiš po prvem, ampak zdaj na začetku večkrat delaš zaporedno, da spremeni mišljenje)
ps: je pa odvisno od posameznikove interpretacije, eni so pristaši tega, da vsak klik pomeni konec dela in posledično odklop psa, eni pa ne; očitno si med slednjimi, zgoraj opisani postopek ti lahko pomaga spremenit tole shemo
-
Se strinjam z Bambi in ti polagam na srce, da ne pričakuj, predvsem pa ne zahtevaj preveč od psa (tudi ti v prvem razredu OŠ še nisi znal poštevanke ane, pa konentracija pri pouku tudi ni bila celih 45 minut na polno - vsaj če ste imeli kolikor toliko normalno učiteljico). Kot so napisali ostali, vama gre super in ne pretiravaj, sicer ji boš učenje priskutil vez med vama pa bo za vedno okvarjena - tega se ne da potem nikoli več spravit na tisto, kar bi lahko bilo brez okvare sploh.
Bambi bi še dopolnila.. drugi dve varianti, če želiš doseči, da psu klik ne pomeni da je dela konec sta dvojni klik in pa znak za začetek in konec dela/treninga. Več si lahko poiščeš na kliker.si ;)
In mimogrede.. klikeraštvo in korekcije ne gredo skupaj. Ja vem, je težko (tudi sama delam napake), ampak ne pa iskat izgovorov zakaj uporabljaš korekcije in sploh še tako grobe, pri tako mladem psu. ;)
-
Pred 15 mesecem pes ne more bit dolgo pozoren (in npr ne more dolj časa vztrajati v statičnih vajah).
Če boš izsijeval pozornost , bo šel vajin odnos in osdnos psočke do dela po gobe. Potrpežljivost in prilagajanje sposobnostim psa gelde na karakter in starost so edino kar bo peljalo k uspehu.
-
Če takole super nasvete dajete, bom pa še jaz vprašala glede moje situacije...namreč imam 17 mesecev starega labradorca, ki je bil spomladi v pasji šoli še zelo pozoren name in je vse super delal, odkar pa sva začela sedaj v jeseni ponovno hoditi na tečaj je pa obupen ratal, to se tiče ostalih psov, ker sploh ne noče ostati na sedi ali pa na prostoru, takoj ko grem od njega zbeži k ostalim in bi se rad igral...ne pomagajo nobeni priboljški,jutri bom s sabo nesla hrenovke pa bom videla, ampak mislim, da vseeno ne bo nič pomagalo.Sploh mu gredo v nos psičke 8)...ima kdo kakšen nasvet, posebej tisti lastniki, ki imajo pse??
-
Temu pa bi jaz rekla PUBERTETA! Hormončki.... In najbrž se katera psička ženi oz. se pripravlja k ženitvi...
In tem "parfumom" se ni moč upreti. Tako, da tudi tvoj samček ni izjema..
Kako pa je doma?
-
Ajde jaz imam psico-pa je je dosti podobno, mogoče ti bo moj odgovor pomagal ali pa ne. :-[
Čim več vodit psa med ostale psa, recimo na tekme , kjer se gnetejo psi, pasji pikniki, sprehajalne poti polne psov, zmeni se z znanci, prijatelji. Sčasoma se navadi da psi niso big deal in da lahko dela s tabo in za sprostitev malo poigra, če se lepo igra.
Verjetno pa ne renči in teži drugim psom, samo zanimajo ga trenutno blaaaznooo?
-
Doma, če delava itak vse lepo naredi, ga lahko samo pohvalim...tako da s tem sploh nimam problemov...ko sva bila avgusta na razstavi se mi je lepo obnašal, brez kakih scen...itak je pa samo obupen, če ga spustim iz povodca, s povodcem lepo dela, ker on točno ve kdaj je privezan ;)...zadnjič se je naredilo, da je pobegnil k nekemu psu,pa ga je izzival k igri in je on zarenčal, potem pa še moj...očitno odziv na njegovo renčanje?
Na sprehodu je pa spet druga pesem, ker hoče vsak vogal poscati, ampak smo to zdaj ukinili, ker mora skos poleg hoditi, je pa problem potem spet ko kakšnega psa/psico vidi in hoče spet sam igro in vleče k zmešan, sploh ni šans da bi ga lahko s kakim priboljškom zavedla...
-
Takrat, ko je tvoj nazaj zarenčal-moja je v takih situacijah kaznovana, ker ima možnost umika, pa naj ga izbere in ne dovolim postavljanja. Jo dam takoj na sedi ali prostor, če zarenči prva in brez pametnega razloga, pa sem bolj odločna in jo znam primit za vrat.
-
ker sploh ne noče ostati na sedi ali pa na prostoru, takoj ko grem od njega zbeži k ostalim in bi se rad igral...
Predvsem moraš te pobege preprečiti, ker se z njimi samonagradi vsakič, ko pride do drugega psa. Če še ne obleži oz. obsedi, ko greš stran, zmanjšaj zahtevnost vaje - vsaj na poligonu. Doma, oz. kjer ni problemov pa utrjuj oddaljevanje. Postopoma pa potem vnesi oddaljevanje še v moteče okolje. V situacijah, kjer brez povodca ni zanesljiv, ga ne spuščaj. Vsakič, ko je s svojim pobegom uspešen, to vedenje utrjuje, še posebaj, če uspe priti do "nagrade".
-
Kot je napisala Roxy, pa še spet dodajam. Moja je bila ista.. danes neprepoznavno, saj danes lahko dela s svojo pasjo prijateljico in je na poligonu niti ne pozna, medtem ko je zunaj, ko se ne dela, ali pa ko je konec dela na poligonu in se igramo z žogico cel žur in takrat izkoristi tudi da gre pogledat ali ima mogoče njena kolegica boljšo žogico - ampak sme iti, ker je dela konec in tudi takoj pride nazaj.. no, pa to je že druga zgodba. Kar hočem povedat je to, da je bila pot pri nama do te stopnje dolga dobre tri leta. Samo potrpljenje in ne vržt puške v koruzo, pa upoštevat, da potrpljenje ne pomeni narest nič, ampak pomeni delat nekaj v pravi smeri in ta, ki jo je opisala Roxy, je prava tudi po mojih izkušnjah. ;)
-
Takrat, ko je tvoj nazaj zarenčal-moja je v takih situacijah kaznovana, ker ima možnost umika, pa naj ga izbere in ne dovolim postavljanja. Jo dam takoj na sedi ali prostor, če zarenči prva in brez pametnega razloga, pa sem bolj odločna in jo znam primit za vrat.
Sem ga kaznovala in odvlekla stran in dala na sedi...
Ja bo treba samo delat in delat, ampak ko je res tako naporno ;)...moram povedati da to ni moj prvi pes, prvi pes je bil čisto nasprotje od tega, jaz se hecam da je bil še iz old school :)...glavno pa je, tko kot pravte da ne smeš vreči puško v koruzo....upajmo da to ne bo dolgo trajalo :-X
-
Ma js se z mojo tudi blazno trudim. Ampak je problem, ker sem vmes po več dni odsotna, pa je napredek vseeno. Čeprav včasih vse nekam pošljem....V končni fazi vztrajam.
Pa si pomagam z 10M štrikom, ker jo lahko pravočasno ustavim, če je potrebno in sem tudi bolj sproščena, posledično je manj pritiska na psico in je tudi ona bolj sproščena.
Pa verjameš, da zelo pomagajo trikci pri uboganju. Hvalabogu za domišljijo in trikce in fizično sposobnost psa. In izkoristim vsako priliko, ko mi nameni pozornost, dela neko želeno vedenje (hodi v bližini mene v isti smeri kot jaz)...Pomaga. Zelo.
-
Ja jaz imam 20 m štrik,ampak kaj to pomaga če mam tolk pametnega psa, da zakapira, kdaj je on prevezan in takrat ne bo nikamor šel, tudi če so npr. psi zraven...problem je samo da v šoli se ne dela s štrikom (vsaj pri nas ne), najbolš da bom s sabo nosila, ker če mi bo zmeraj takole pobegnil ne bo nobenega učinka...ker tudi če ga kregam nič ne pomaga :-X
-
Ja, ja...Kreganje je en "drek" če te ne upošteva in se po svoje zabava. Najbolje zaleže reakcija, da ga "uloviš in daš na hladno"...še bolje pa, da v šolo hodiš s štrikom in boš izjema, pa kaj po tem, ti že veš, da ti ga pes biksa in se veselo utrjuje v neuboganju.
Bolje ga je z štrikom ustavit in prit do njega in odpeljat iz neke situacije, kot pa ga neuspešno klicat in s tem slabšat odpoklic.
Prav smešni smo ljudje. Jaz tudi rečem Bini "Kaj je zdaj to obnašanje! To se ne sme delat." Bolj efektiven je tisti moment, ko jo zgrabim kadar zarenči ali pa je tečna kakemu psu in pokažem sedi. Besede so pa spremljava bolj meni, ker ne morem iz svoje kože.
-
O, meni je pa končno se mi zdi pravkar kapnil odgovor na vprašanje kaj s tem 10m štrikom počet, ker pes točno ve kdaj ga ima gor in kdaj ne :D Namreč moja je bila ista.. na štriku ni problema, brez pa "gremo mi po svoje". ;D Sedaj je sicer tega "gremo po svoje" res skoraj nič, se pa še primeri.
Se mi zdi, da je odgovor točno v tem. Psu od malega (jaz sem pri moji 4,5 letni to že zamudila, oz. se bodo določene napake vedno poznale) onemogočaš potrjevanje v izbirah ki niso željene in ko to počneš učinkovito dovolj dolgo, hkrati pa ga potrjuješ v pravilnih izbirah, bo pes začel uporabljati samo še izbire, za katere bo narejen in čez recimo 2 leti ne bo več rabil niti 10m štrika, ker ga bodo itak zanimale samo izbire, ki si jih v preteklosti potrjevala kot primerne. ;)
Huh.. ko bi prej to vedela. ::) No, mi bo pa za prihodnjega psa prav prišlo :)
-
Imam šašavo mešanko z labradorcem, ki ji dostikrat pade na pamet, da bi ona koga na poligonu pozdravila. Ko/če se to zgodi, jo mirno zagrabim za ovratnico, odpeljem s poligona in jo direkt spokam v avto. Potem se vrnem na poligon, se menim z ljudmi itd. Medtem me ona gleda skozi okno prtljažnika. Po navadi kmalu začne jokat in protestirat. Po njo grem čez kakšnih petnajst minut in po navadi takšen tretma zaleže za kar nekaj treningov. Namreč, zelo rada dela (druga polovica njenega porekla je nemško ovčarska) in to, da je ona zaprta v prtljažniku medtem ko smo mi vsi na poligonu je zanjo najhujša možna kazen. ;)
-
Hja to je tud dobra ideja,sam dvomim da bi pri mojem vžgala ;)...bomo danes probali štrikom pa bomo videli...sicer sem pa pozabla tudi povedat, da sem mogoče tudi jaz delno kriva za njegovo obnašanje, namreč od začetka mi je 2x v šoli pridno delal, in so se potem na koncu šole na poligonu igrali - in to sem mu dala za nagrado...zadnjič, ko je bil pa obupen so se drugi igrali, on pa jih je mogel izven ograde gledat - kaj hujšga, tolko cviljenja in jokanja nisem od njega pričakovala ;)...
-
Ja, tudi moja raje uide potem, ko se občasno igrajo. Ampak pri njej zapiranje v avto res pali. Samo takoj moram ukrepat. ;)
-
Pri moji sem imela tudi jaz eno tako obdobje. So bile tri sošolke, enako trapaste in so komaj čakale, da katera pobegne in se gre igrat... Uvedla sem nazaj povodec, timeout (to kar piše kalsang, le, da je šla moja na privez) in veliko igre za nagrado, da sva dvignili vrednost poslušnosti. Po dveh mesecih dela se je uhajanje nehalo. Pa ostala neposlušnost na poligonu tudi. Medsebojno igranje smo pa prestavili stran od poligona. Poslušnost se je npr. precej poslabšala, ko smo vse tri pustili se igrat. Sicer izven tujega poligona, pa so si vseeno zapomnile žurko ;) .
-
Kaj pa tole-recimo da vidiš, da ne boš ujel psa, povodca...pa da hitro daš sprostitveni znak OK, Pavza...nekaj kar pač pes razume...In ga potem mirno zgrabiš in prekineš?
Mogoče bi skapiral, da po sprostitvi bo lahko igra za nekaj trenutkov, vmes pa je treba tudi sodelovat z lastnikom? Mogoče to v tečajih res ne pride v poštev, ampak zunaj poligona bi pa koristilo?
p.s. Kalsang a lahko daš kak video od psice, da se vidi način gibanja, pa kako izgleda? Da mal primerjam s svojo. Lahko tudi na ZS.
-
Ja bo treba igranje res postavit izven poligona, ker res mislim, da je to problem + to da je v puberteti...ampak zanimivo je tudi to, da ostali psi v šoli recimo ko pobegnejo raje gredo vohljat po tleh in markirat, moj pa direkt leti k psom...ena posebna vrsta psa :P
-
Hja to je tud dobra ideja,sam dvomim da bi pri mojem vžgala ;)...bomo danes probali štrikom pa bomo videli...sicer sem pa pozabla tudi povedat, da sem mogoče tudi jaz delno kriva za njegovo obnašanje, namreč od začetka mi je 2x v šoli pridno delal, in so se potem na koncu šole na poligonu igrali - in to sem mu dala za nagrado...zadnjič, ko je bil pa obupen so se drugi igrali, on pa jih je mogel izven ograde gledat - kaj hujšga, tolko cviljenja in jokanja nisem od njega pričakovala ;)...
To, da psi uidejo zato, ker se lahko na poligonu igrajo je malo iz trte zvito. Pri nas se psi igrajo vse tečaje in vse tečaje tudi delajo.
-
No tolko da sporočim, da je bil danes v šoli pravi angelček...brez povodca tudi lepo delal, čeprav so naokoli bile motnje...očitno je imel danes dan za uboganje ;)
-
Ja bo treba igranje res postavit izven poligona, ker res mislim, da je to problem + to da je v puberteti...ampak zanimivo je tudi to, da ostali psi v šoli recimo ko pobegnejo raje gredo vohljat po tleh in markirat, moj pa direkt leti k psom...ena posebna vrsta psa :P
Ne, ne, samo labradorca imaš :D :D :D
To, da psi uidejo zato, ker se lahko na poligonu igrajo je malo iz trte zvito. Pri nas se psi igrajo vse tečaje in vse tečaje tudi delajo.
Seveda ni krivo samo to. Mora že prej poslušnost šepati, da pes sploh uide iz povelja. Ima pa zato pes še večji lušt, če enkrat ugotovi kako je lahko zabavno, če se pobegne igrat.
-
Pri nas se psi na vadbišču lahko po mili volji igrajo kolikor jim duša poželi - pred delom in po njem. Vmes med treningom pa vsaj za začetnike in mlajše pse ni drugega kot čakanje na privezu ali delo z vodnikom. Se pa pri začetnikih, predvsem pri mladih psih pogosto formirajo parčki ali majhne skupinice psov, ki so si prav posebej všeč. In so kot kakšni otroški paglavci: vsak posebej povsem znosni, skupaj pa povsem nemogoči. Take parčke pa ločujemo toliko časa, da imajo zanesljivo narejeno pozornost in odpoklic (kar pomeni, da ko je en brez povodca, ni važno ali se igra ali dela, je drug privezan, potem se pa zamenjata).
-
p.s. Kalsang a lahko daš kak video od psice, da se vidi način gibanja, pa kako izgleda? Da mal primerjam s svojo. Lahko tudi na ZS.
Tvojo psico poznam, treniram RO v ŠKD Celeia. Po izgledu sta si precej različni, se ne da primerjat. Videa pa žal nobenega nimam.
-
Saj moja se zdaj tudi igra s psi na poligonu. Pustim jo tudi, da gre spucat izgubljene priboljške na poligonu in zato najino delo nič ne trpi. Sem pa tako prosto haranje naokoli omejila takrat, ko sva imeli težave. Zdaj pred delom raje mene izsiljuje za delo kot pa se druži z drugimi psi.
-
Tvojo psico poznam, treniram RO v ŠKD Celeia. Po izgledu sta si precej različni, se ne da primerjat. Videa pa žal nobenega nimam.
A, jaz pa pojma nimam katera si ti in tvoja psica. :-[ Morda se naslednjo leto priključiva RO začetnikom, a prej morava določene zadeve zunaj poligona v odnosu do psov/psic usvojiti.
-
Joj, ursa_9...a si morala vse to napisat :o Kot bi o mojem brala in zdaj vidim, da bo to še trajalo :-\ ni niti približno videti luči na koncu tunela :o :D
Isti problem. To so labradorci, ja... :D
Mislim, da je najbolj družabno pasje bitje na tem planetu in nikakor ne moreva mimo drugega psa, niti na povodcu. Mimo ljudi gre že lažje, čeprav je vesel vsakega sprehajalca ::)
Če bi bil spuščen, bi bil v isti sekundi na drugem koncu travnika, kadar so tam psi. Pozornost takrat pade na nulo. In to že vse od začetka. In nobeni priboljški, nagrade, igra, niso v pomoč, niti ne reagira nanje >:D
Na poligonu je večinoma kar šlo, pozornost je imel ves čas dokaj dobro. Doma tudi, čeprav ga po novem maček zmede in zapelje ::)
Verjetno bo odpoklic moja življenjska misija. Poleg lepe hoje na popuščenem povodcu. Še vedno delava na tem. Čakam nek preblisk z njegove strani ??? :D
-
Inanna : jaz imam probleme samo zadnjih par mesecev, ker včasih smo na sprehodu bili že brez povodca in ko sem ga poklicala je prišel nazaj...zdaj pa tega sigurno ne bi upala storiti, ker vem da bi šel za svojim nosom...ja labe so res nekaj posebnega, marsikdo ne ve, če tega ne doživi :)...pa pravijo da so labe za začetnike, ja seveda ;) :P
-
Jaz sploh ne tvegam...doma ja, drugje nikakor. Dolgo vrvico vleče za seboj. Nikamor ne gre, drži se zraven, ampak točno vem, če bi bil kje kakšen pes, da ne vidi in ne sliši več nič. Je pa prav tako že v puberteti, tako da... Poleg psov, ki ga mikajo, ima tudi precej nagona in nos mu stalno na polno dela. Bo treba že končno to usmeriti in izkoristiti.
S prejšnjim sva tudi kar nekaj časa porabila za dober odpoklic. On bi malo po svoje sanjal.
Vidva bosta pa hitro izboljšala, če je imel prej že dober odpoklic. Samo vztrajat.
Kako pridobiš pozornost? Ko kaj voha npr., kaj deluje?
In tudi jaz se niti približno ne strinjam, da so labiji za začetnike. Me kar privzdigne, ko se komu, ki ne ve katero pasmo bi imel, labija takoj priporoča.
Za tega sicer še ne vem kako bo, ko bo resna puberteta nastopila, ampak pri prejšnjem je bila popolna katastrofa. Lahko so zelo težavni, predvsem pa vztrajni >:D Vsaj samci, s psičkami nimam izkušenj...
-
Ja samci so itak najbolj težavni, samičke so tko pridne :)...ko kaj zavoha, sedaj čisto nič ne pomaga da bi preusmerila pozornost, ko dobi nekaj v nos ali pa ko kakšnega psa vidi je brezveze...tudi če bi mu z mesom mahala okoli nosu ne bi nič pomagalo...če je res neznosen ga dam na sedi, in dokler se mi ne umiri ne greva naprej...je pa res smešno za videt da se na vsakih 50 m ustavljava...kaj si kaj folk misle :D ;)
-
Jaz sem imela pa večje težave z vtikanjem v ljudi. Sem rabila skoraj eno leto, da sva uspeli prit do tega, da je šla mimo mimoidočega brez, da bi se mu trudila skočit v naročje. Pri psih je šlo malo hitreje (ali pa sva jih samo manj srečevali :P ). Moje najmočnejše orožje je bila ŽOGA. Ko zagleda žogo ves svet zanjo izgine in vidi samo še žogo. Z žogo v roki je bila na sprehodu lahko tudi spuščena, mi je ni bilo treba nič komandirat. Če jo je kdo hotel pozdravit (pes ali človek), se je lahko gladko obrisal pod nosom 8) .
Je pa bila že od vsega začetka zelo usmerjena vame. Tudi z vohljanjem nisem imela nikoli problema, mogoče zato, ker je psička. Ali pa preprosto zato, ker sem ji bila jaz večja zabava. Že od malega sem z njo delala ogromno, še posebaj odpoklic (besedo pridi je poznala pred svojim imenom), ker sem imela s prejšnjo ravno pri odpoklicu težave. Na vsakem sprehodu je bil čas posvečen samo njej in nonstop akcija. Za neumnosti počet sploh ni imela časa.
Jaz bi vama za labradorca svetovala predvsem veliko igre. Že res, da super delajo na hrano, ker so požeruhi, ampak igra je še vseeno najboljša nagrada. Predvsem prinašanje je za labija najboljša aktivnost na sprehodu. Skozi igro se tudi vzpostavi dober kontakt s psom.
Se strinjam, da labradorci niso prva izbira za začetnike. Oziroma so lahko prva izbira za začetnika, če izbere pravega mladiča iz legla. Če vzame največjega gavnarja, bo imel hude težave.
Čakam nek preblisk z njegove strani ??? :D
;D Kar potrpežljivo, bo že prišel ta preblisk. Jaz se še vedno v živo spomnim Roxyinega prvega prebliska, ko je zagledala mimoidočega človeka in se obrnila k meni. Čista zmaga!
Ja samci so itak najbolj težavni, samičke so tko pridne :)...
Japajade :P
ko kaj zavoha, sedaj čisto nič ne pomaga da bi preusmerila pozornost, ko dobi nekaj v nos ali pa ko kakšnega psa vidi je brezveze...tudi če bi mu z mesom mahala okoli nosu ne bi nič pomagalo...če je res neznosen ga dam na sedi, in dokler se mi ne umiri ne greva naprej...je pa res smešno za videt da se na vsakih 50 m ustavljava...kaj si kaj folk misle :D ;)
Keč je v temu, da moraš dobit pozornost preden se "zavoha" ali zagleda. Ko je v elementu nimaš več šans. Predvsem pa moraš vedno imet oči spredaj, zadaj in z vseh ostalih strani ter opazovat psa, da ujameš še pravi trenutek za preusmerit pozornost.
-
Vohanja ne znam prehitet, žal... :P Vse je za vohat, kjer hodiva so precej obljudene sprehajalne poti in je še dodatno pestro. Pse pa itak prva zagledam, to imam še od prej navado. Oči povsod po glavi ;)
Ampak res, tako kot pravi ursa_9, ko nekaj zavoha, je konec. In to od prvih dni pri meni. Je ni stvari, ki bi premamila, pa sem hodila z raznoraznimi priboljški na sprehod, s cufo, ki jo obožuje, ni da ni. Ne reagira niti najmanj.
Edino, ko smo pri/v vodi, pa ne vidi več drugega kot mene in palice. Takrat sva pa samo midva na svetu. Haha, samo to ne pride vedno v poštev, a ne.
Če je pes, ga dam na sedi, ampak sploh ne zdrži, začne skakat in noret ali celo cvili ::) Potem pa ignoriraj, če moreš 8) Ustavljava se kdaj na kakšnih 10m in umirjava...tako da, ursa_9, vama gre super :o :D
Bova šla z avtom kam dlje na sprehod...da ne bo toliko enih motenj in bo lahko prinašal vmes ali karkoli drugega. Da poskusiva še tako.
-
Labradorci so za tistega začetnika, ki se je dobro pozanimal kakšna je ta pasma in ve da so lovci in ne bo presenečen in nemočen ob lovskem nagonu, samostojnosti itd in mu bodo karakteristike psa všeč-ne samo tiste kot so stereotipno napisana v skopih opisih, ampak po tem ko bo videl kako se pubertetniki obnašajo, pa mladiči, kako izgleda šolanje za prinašanje etc, vlečenje sem pa tja...
-
Se strinjam, da labradorci niso prva izbira za začetnike. Oziroma so lahko prva izbira za začetnika, če izbere pravega mladiča iz legla. Če vzame največjega gavnarja, bo imel hude težave.
Hehe, to ne bo držalo,no vsaj pri meni ;)...v glavnem v leglu je bil totalno priden puppy,vse sestrice so ga prekosile v porednosti, on je bil pa največji miroljubni pes tako da ne vem ;D
-
Hehe, to ne bo držalo,no vsaj pri meni ;)...v glavnem v leglu je bil totalno priden puppy,vse sestrice so ga prekosile v porednosti, on je bil pa največji miroljubni pes tako da ne vem ;D
So ga sestrice zatirale, zdaj si pa da duška >:D
Vohanja ne znam prehitet, žal... :P Vse je za vohat, kjer hodiva so precej obljudene sprehajalne poti in je še dodatno pestro. Pse pa itak prva zagledam, to imam še od prej navado. Oči povsod po glavi ;)
Ampak res, tako kot pravi ursa_9, ko nekaj zavoha, je konec. In to od prvih dni pri meni. Je ni stvari, ki bi premamila, pa sem hodila z raznoraznimi priboljški na sprehod, s cufo, ki jo obožuje, ni da ni. Ne reagira niti najmanj.
Edino, ko smo pri/v vodi, pa ne vidi več drugega kot mene in palice. Takrat sva pa samo midva na svetu. Haha, samo to ne pride vedno v poštev, a ne.
Če je pes, ga dam na sedi, ampak sploh ne zdrži, začne skakat in noret ali celo cvili ::) Potem pa ignoriraj, če moreš 8) Ustavljava se kdaj na kakšnih 10m in umirjava...tako da, ursa_9, vama gre super :o :D
Bova šla z avtom kam dlje na sprehod...da ne bo toliko enih motenj in bo lahko prinašal vmes ali karkoli drugega. Da poskusiva še tako.
Če sedi ne zdrži, ko gre pes mimo, ga ne dajaj na sedi, ker si kvariš že naučeno vajo. Ravno pri srečanju s psi velja to, da preusmeriš pozornost preden opazi drugega psa in jo vzdržuješ dokler ne prideš mimo. Pa najbolje it načrtno ven iskat situacije, kjer lahko začneš na določeni razdalji, kjer pozornost še zdrži. S kakšnim igralnim kameradom pa lahko ločeno povadite kako se lepo približa drugemu psu (seveda z veliko potrpežljivosti in časa).
Pri vohanju je res težko. Najbolje, da se sama odločiš kdaj bosta na sprehodu delala in kdaj ima prosto za vohljanje. Takrat, ko delata, delaj s tako intenziteto, da ne bo časa za vohanje. Ko je čas za vohanje, ga pa pusti naj voha (in mu glej pod nos, da ne privoha do kakega "priboljška" ;) ).
Labradorci so za tistega začetnika, ki se je dobro pozanimal kakšna je ta pasma in ve da so lovci in ne bo presenečen in nemočen ob lovskem nagonu, samostojnosti itd in mu bodo karakteristike psa všeč-ne samo tiste kot so stereotipno napisana v skopih opisih, ampak po tem ko bo videl kako se pubertetniki obnašajo, pa mladiči, kako izgleda šolanje za prinašanje etc, vlečenje sem pa tja...
Meni se zdi lovski nagon pri labradorcu še najmanjši problem. Se ga da lepo preusmerit, poleg tega živijo za prinašanje, kar pomeni, da radi sodelujejo z vodnikom (ob pravilnem delu seveda). Največ problemov je z evforično eksplozivnostjo in prepričanjem, da si vsi želijo, da jim skoči v naročje. Pa seveda vsi na tem svetu moramo biti prijatelji, ljudje in psi... Vsi so na svetu točno zato, da se bodo z našim labradorcem igrali in to jim je treba tudi pokazat ::) . In seveda bi se zgodila svetovna katastrofa, če ne bi imel nadzora nad vsem dogajanjem naokoli :P .
-
Meni se zdi lovski nagon pri labradorcu še najmanjši problem. Se ga da lepo preusmerit, poleg tega živijo za prinašanje, kar pomeni, da radi sodelujejo z vodnikom (ob pravilnem delu seveda). Največ problemov je z evforično eksplozivnostjo in prepričanjem, da si vsi želijo, da jim skoči v naročje. Pa seveda vsi na tem svetu moramo biti prijatelji, ljudje in psi... Vsi so na svetu točno zato, da se bodo z našim labradorcem igrali in to jim je treba tudi pokazat ::) . In seveda bi se zgodila svetovna katastrofa, če ne bi imel nadzora nad vsem dogajanjem naokoli :P .
Se popolnoma strinjam :D Hahahahaha
Aja, v bistvu ga dam na sedi zato, da se umiri (do sedaj vedno bolj ali manj neuspešno, ampak vsaj nekaj sekund) in se šele potem lahko približa drugemu psu. Ne ukažem "sedi" med dejanskim srečanjem, ampak kar nekaj metrov prej. Da si "prisluži" možnost srečanja - vohanja, pa še jaz lahko vprašam, če pustijo, da se približava. Poskušam s kakšno vajo, ki jo zna, tudi pogled v oči je nagrajen s tem, da greva naprej ali do psa. Samo to res traja :D
Sicer je kot katapult in je takoj pri drugem psu. Predvsem manjši se kdaj ustrašijo tega navala in pogosto celo zarenčijo zato. Ampak njega to ne gane ::) Takoj začne vabit k igri. Happy happy...
Čara: za bodoče lastnike labijev je Marley & me lahko kar obvezno branje. Sem se do solz nasmejala...nostalgija...in sedanjost...predvsem pa realnost ;)
-
Ma ne vem, v primerjavi z mojimi dvemi divjaki se mi zdi labradorka od moje mame precej krotko in milo bitje... seveda je vanjo vlozeno delo, ukvarjanje in vzgoja, ampak noben pes se ne vzgoji sam... :)
Ta njihova ultra prijaznost in evforicnost je meni njihova najljubsa lastnost ;) malo se umirijo z zrelostjo, in malo z vajo :)
-
Jaz sem poizkušala s sedi kot nadomestno vedenje ob pozdravljanju ljudi...Pogrnila na celi črti, ker se Roxy v taki situaciji ni bila sposobna umirit... :-\ Imava še vedno probleme, zdaj vem zakaj, takrat pa se mi ni zdelo da je skakanje lahko tako trd oreh...
Sicer imaš pa dober načrt, samo ne smeš nikakor hitet zato, ker se psu mudi naprej ali te že vsi čudno gledajo ;) . Čas, potrpežljivost in veselje ob majhnih napredkih.
To z malimi psi mi je pa znano, ja ::) . Jaz sem pustila, da je prišla zraven, na hitro povohala in jo "odvlekla" stran še preden je začela noret in skakat po psu. Po prvi gonitvi se je tako neotesano obnašanje izboljšalo (v smislu, da je vsaj najprej povohala psa preden je navalila), kdaj je pa to pri samcih, ti pa ne znam povedat... Zna malo dlje trajat >:D
Ma ne vem, v primerjavi z mojimi dvemi divjaki se mi zdi labradorka od moje mame precej krotko in milo bitje... seveda je vanjo vlozeno delo, ukvarjanje in vzgoja, ampak noben pes se ne vzgoji sam... :)
Ta njihova ultra prijaznost in evforicnost je meni njihova najljubsa lastnost ;) malo se umirijo z zrelostjo, in malo z vajo :)
Moja ni niti krotka, niti mila. Poznam nekaj podobnih kot je moja pa tudi nekaj takih milih in krotkih (no, ja, tako ubrisanih kot je moja jih ne poznam tako veliko). Zato sem prej napisala, da so določeni labradorci primerni tudi za začetnike (samci in samice). Ta ultra prijaznost, evforičnost, energičnost, želja po sodelovanju so lastnosti zaradi katerih sem se odločila za labradorca. :) So za umret simpatični, ko se razveselijo najbolj vsakdanjih stvari in pri tem skoraj dol padejo od navdušenja.
-
Vsekakor se to sčasoma malo umiri, začnejo se obvladovat. Seveda tudi z delom in doslednostjo, brez tega bi bil popoln kaos. Je pa meni prav tako to ena najljubših lastnosti :-* :)
Roxy, a tvoja se je najprej vsaj lepo povohala in šele potem norela in skakala? Blagor...Wai tako zaštarta ::) In ni čudno, da se "tamali" ustrašijo, verjetno ga vidijo tako, ko bi jaz skakajočega slona. Sicer ne skoči na nobenega, samo naokrog, pa vseeno...
Hm, potem se zdi plan ok? Se pa priporočam za še kakšen nasvet približevanja in mirnega srečanja. In ja, čudno me gledajo :D Sploh zadnjič, ko sva imela scene s haltijem... ::) :D :D
-
Po domače povedano so to pasji klovni, ker z njimi v življenju nikoli ni dolgčas ;D...imamo pa itak,kot berem iste probleme...vse pa potem pride z odraščanjem da se vsaj za malenkost malo umirijo ;)
-
Hm, potem se zdi plan ok? Se pa priporočam za še kakšen nasvet približevanja in mirnega srečanja. In ja, čudno me gledajo :D Sploh zadnjič, ko sva imela scene s haltijem... ::) :D :D
Mene pa čudno in z grozo gledajo,ko gre proti njimi ena velika temna gmota ;D...moram pa si tudi v prihodnosti nabavit halti, da me ne bo več toliko roka bolela.
-
Roxy, a tvoja se je najprej vsaj lepo povohala in šele potem norela in skakala? Blagor...Wai tako zaštarta ::) In ni čudno, da se "tamali" ustrašijo, verjetno ga vidijo tako, ko bi jaz skakajočega slona. Sicer ne skoči na nobenega, samo naokrog, pa vseeno...
Hm, potem se zdi plan ok? Se pa priporočam za še kakšen nasvet približevanja in mirnega srečanja. In ja, čudno me gledajo :D Sploh zadnjič, ko sva imela scene s haltijem... ::) :D :D
Na začetku se ni nič vohala, ampak je letela frontalno psu na glavo se igrat. Potem sta jo pa dve večji psici malo postavili na realna tla in se je začela malo lepše obnašat (saj ne da se je kaj dosti sekirala zaradi tega valjanja). Po prvi gonitvi je bila pa res opazna razlika. Pse je začela spoznavati kot pse, ne štirinoge igrače...
Mirno približevanje in srečanje...Hehe...Je še vedno odvisno od dneva in psa, ki ga srečujeva. Ne, saj se zna lepo približat psu, samo brez moje komande je še vedno preveč vsiljiva za nekatere pse in moram ful pazit, da kakšnega občutljivčka kap ne rukne.
Sicer pa ja, plan je OK. Ampak moraš biti res dosledna in idealno je, če lahko obdržiš pozornost dokler nisi tako blizu psa, da ne bo napel povodca, da pride do psa. Če se ne umiri, ni srečanja s psom. Če pride lepo na popuščenem povodcu, je za nagrado vohanje/igranje (to je končni cilj seveda). In seveda vaja, vaja, vaja. Načrtno it z znanci v take situacije, kjer lahko to vadiš. Naključni mimoidoči niso tako zelo kooperativni in se približajo k tebi s psom še preden uspeš svojega umirit in si spet na točki nič.
Po domače povedano so to pasji klovni, ker z njimi v življenju nikoli ni dolgčas ;D...imamo pa itak,kot berem iste probleme...vse pa potem pride z odraščanjem da se vsaj za malenkost malo umirijo ;)
Ampak res samo malenkost... Moja se pravzaprav ni nič umirila, samo zresnila se je (recimo) :) .
Mene pa čudno in z grozo gledajo,ko gre proti njimi ena velika temna gmota ;D...moram pa si tudi v prihodnosti nabavit halti, da me ne bo več toliko roka bolela.
Tudi to je en od razlogov zakaj potem njihovi psi negativno odreagirajo... :-\
-
Aja, te tudi vleče?
Jaz sem ga vsak dan malo privajala na halti - doma. Ko sva šla na sprehod, je pa tako paniko delal in se mu je čisto mešalo na nekaj metrov (histerija), da sem ga potem snela. Bom zdaj spet poskusila. Verjetno mu je blazno najedalo, ker ni mogel nekaj po svoje hodit in vohat itd.
Joj, kako so se nama s prejšnjim psom izogibali, hahaha. Pa je bil prava dušica, ampak črne barve in še velik. So kar v loku šli mimo in to je po eni strani prav dobrodošlo. K temu pa takoj zraven pridejo in kup pocukranih komentarjev in sva spet na začetku ::) On pa ves srečen ;D
Roxy, bom res morala najet vse, ki jih poznam in imajo pse ter se zmenit za take vaje. S tujci itak ne bo šlo...to prakticirava le na daljavo :D
-
Jaz bi pa rekla da je "težaven" pes nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi začetniku, ki zna to izkoristit za to, da se nečesa nauči ;) Jaz sem nadvse hvaležna moji "težavni" Jazz, ki me je naučila ogromno in me še vedno s potrpežljivostjo, ki je ne premore noben učitelj na tem svetu, uči. ;) :)
Inanna.. ne obupat. Pri nas se je to vleklo tam do enih dveh let, potem se je pa stvar začela umirjat in danes pri 4,5 letih je psi ali sprehajalci sploh ne zanimajo. Prej pa na polno, do vsakega. ;) Samo moraš pa zraven tudi delat na tem.. torej ne pustit, da se potrjuje v tem.
Kar se tiče priboljškov,.. zadev, ki naj bi odvračale pozornost od motnje. Meni se to zdi malo brezveze, ker psom je v nekem momentu pač motnja tisto, kar ima najvišjo vrednost in še je v bistvu to podkupovanje (in ja.. been there, done that in ni bilo uspešno). Psa spravit brez debatiranja, brez kreganja, brez česarkoli sploh, fizično stran od motnje - če to pomeni da se ga odvleče, se ga pač odvleče. Potem pa takrat, ko se je sposoben skoncentrirat, samo ful potrjevat pozornost, vajice, trikce,... in narest med vama cel žur.
-
Moja se je precej vnesla z vajo Look at that! ki je podrobneje napisana v knjigi Control unleashed...gre pa zato, da TAKOJ označiš in nagradiš pogled proti drugemu psu in psa nagrajuješ v milisekundi za pogled proti psu. Potem prideš na drugo fazo, ko bo pes pogledal psa, tebe označiš in nagradiš...Razdaljo, aktivnost prilagajaš psu postopno, da si uspešen. Vajo tudi poimenuješ, da pes na namig pogleda psa, da ga registrira, da opazi da je tam "Tam je pes" ali kaj podovnega
Moja je zdaj sposobna iti mimo psa-če imava predhodno ogrevanja "Tam je pes" in potem jo nagradim in se fokusira name, greva bližje, se ustavim ponovim in potem greva mimo, če je drugi pes živahen ali napadalen-se izogneva v velikem loku s pogostejšimi nagradami. Zaenkrat sva na tej stopnji, ampak z delom in trudom bova šli še naprej, da nagrajevanje s hrano ne bo več potrebno in bo sama od sebe dovolj flegma.
Če pa kak pes leti proti nama imam pa "Incoming" In dam polno pest priboljškov raztrosene po tleh, da jih majčkeno še išče, med tem, ko se jaz postavim pred drugega psa in ga odženem (se je 1x zgodilo).
Če že svojo odvajam od tega letanja do drugih psov, potem tudi na vse kriplje poskušam preprečit, da kakšen kar prileti do nje.
-
Jaz bi pa rekla da je "težaven" pes nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi začetniku, ki zna to izkoristit za to, da se nečesa nauči ;) Jaz sem nadvse hvaležna moji "težavni" Jazz, ki me je naučila ogromno in me še vedno s potrpežljivostjo, ki je ne premore noben učitelj na tem svetu, uči. ;) :)
Ja, za začetnika, ki se je odločil s psom veliko delat. Za začetnike kot je na primer družinica, ki si je omislila prvega družinskega kužka je pa tak pes lahko prevelik zalogaj. Saj meni tudi čisto ustreza, da mi je Roxy "dala vetra". ;D
Kar se tiče priboljškov,.. zadev, ki naj bi odvračale pozornost od motnje. Meni se to zdi malo brezveze, ker psom je v nekem momentu pač motnja tisto, kar ima najvišjo vrednost in še je v bistvu to podkupovanje (in ja.. been there, done that in ni bilo uspešno). Psa spravit brez debatiranja, brez kreganja, brez česarkoli sploh, fizično stran od motnje - če to pomeni da se ga odvleče, se ga pač odvleče. Potem pa takrat, ko se je sposoben skoncentrirat, samo ful potrjevat pozornost, vajice, trikce,... in narest med vama cel žur.
Jaz bi tule dodala še to, da je treba motnjo opazit pred psom in preusmerit psa prej, preden "pade v obsedeno stanje". Če smo prepozni, se psa seveda fizično odstrani/prekine v trenutnem vedenju.
-
TibiQ, motnja ima prav res najvišjo vrednost in zato s priboljški sploh ne poskušam več, pogosto jih niti nimam s seboj. Ker enostavno nima smisla. Če ga je že kdaj celo vzel, ga je tudi izpljunil. Pa tak požeruh... ::) :o In mogoče je bila to celo nagrada, ne samo podkupovanje. V vsakem primeru napačno.
Čara, to zdaj poskušam, ampak zaenkrat doma na travniku. Ko pogleda psa (cca 30m stran), kliknem in nagradim, potem imam nekaj časa pozornost in spet lahko nagradim gledanje v oči ali kaj takega...
Sva pa s prejšnjim psom odpoklic malo nenavadno natrenirala. Če sem ga poklicala, se je najprej ustavil, pogledal naokrog in šele potem prišel ::) Če je zagledal psa, je prišel takoj, ker je vedel, da mislim resno, sicer je bil bolj počasen. Pogosto je prišel že kar sam od sebe, da sva šla skupaj mimo psa. To je bila vedno moja zahteva, ker se ni z vsemi psi dobro razumel ali sporazumel in nisem pustila srečanja brez nadzora - povodca. Večinoma lepo v ravni liniji samo mimo, brez vohanja in česarkoli.
Aja, resno umiril se je šele pri 12ih letih :D Klovn je bil pa do konca...
-
Če sem ga poklicala, se je najprej ustavil, pogledal naokrog in šele potem prišel ::)
Hahaha :D, moja to naredi pri komandi "z mano", ki pomeni pridi bližje in se ne vtikaj v mimoidočega. Vedno najprej preveri kje je kdo in potem pride bližje. Ampak vedno uboga, ne pogleda zato, da bi mogoče naredila kontra...