PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Vzgoja mladička => Temo začel/a: patrol gr na 25 April 2012, 16:48:29
-
Živjo,
doma imamo 5 mesecev starega border collija in ko mu kaj ne odgovarja se postavi nazaj in renčiin laja... Kaj bi bilo najbolje storiti? V šolo ni hodil...
-
Pri nas je bilo isto, samo druga pasma ;)
Treba mu je pokazat, kdo je glavni. Ne se ustrašit, ko zarenči, ampak se mu postavite nazaj :)
No, vsaj pri meni je to delovalo. Če se sedaj kdaj "spozabi" in si me podredi, je že "tisti" moj pogled dovolj.
-
Saj se mu postavim nazaj in kdaj že če samo pogledam se kar potuhne kdaj pa še ni dovolj in še kar renči. Zanima me samo ali se bo to umirilo ali ne?
-
Odvisno od tega kako boste delali.
Če še niste bili v šoli, bi bila vsekakor priporočljiva, ob tem pa bi bilo dobro razmisliti, kaj bi s psom počeli. Izbrali ste si delovno pasmo, ki je brez pravil in zaposlitve lahko zelo naporna. To je pes s katerim je treba delat! Nikakor ni zadovoljen samo s krajšim sprehodom (ali daljšim) kjer samo malo ovohava, dobi za jest in mogoče dvakrat leti po žogico na dan in to je to. Ne bo mirno ležal na terasi... Mimogrede lahko razvije kakšno obsesivno vedenje in lahko se zgodi, da je tole začetno renčanje na vas samo vrh ledene gore.
Če pa boste s psom delali, postavili jasne meje, zaposlili pasje telo in možgane pa bo ta faza samo prehodna, ker ga bo tako minilo. Minila pa vsekakor ne bo samo od sebe.
-
Mislim, da se samo ne bo umirilo, prej se bo stopnjevalo.
Naša še ni zarenčala ali kaj podobnega, je pa taščina psička, ko je bila na čuvanju. Je bila stara okoli 6 mesecev in ne vem kaj jo je piknalo da je zarenčala, ko sem ji zoken vzela(frajerka si ga je prisvojila). Takrat sem stopila korak proti njej in tako strogo vprašala ''Na koga ti renčiš?'' pa še ponovila po potrebi. Vem, da pes besed ne razume, je pa bilo meni lažje ;) Če se je še čudno uštimavala, sem jo gledala direkt u oči, dokler ni odnehala. Enkrat je še ponovila pa nikoli več... na taščo pa zna še danes zarenčat, če ji kaj ni po godu...
Ne se ji umikat in ne se prestrašit! Odločno. Zdaj je še mladiček, čimprej ji dati do znanja, da tako ne gre.
Pa kot je andreja napisala, s psom moraš delati in ga zaposliti.
-
Zdravo!
Jaz imam tudi borderčka. Je tudi renčala in me celo hotla ene parkart šavsnit ko je bila stara 2-3 mesece (ja vem, smešno ko ti tak medek grozi). Prvič sem se umaknila čisto refleksno, ker nisem pričakovala od takega cukra takega vedenja. Posesivna je bila do hrane in to tako, da ko sva jo vzela po izletu v gostilno in je pod mizo glodala bikovko, naju je bilo strah, da če bo kelnarca preblizu stopila ne bo dobro. In to pri 3 mesečnem puppyju. Danes se mi zdi smešno kako se je repenčila. Šavsnila pa me je, ko sem ji prinesla z martinove pojedine kost od telečje krače. Jaz sem kost držala, ona pa jo je grizla (kost je bila ogromna). Kar naenkrat pa mi je zagrozila in kao šavsnila.
Sem pa že ko je prvič pokazala to vedenje, bla čisto frapirana, da tako reagira in sem se takoj pozanimala kako se to odpravi. Vsakič ko je dobila kaj finega, sem ji šarila po posodi z roko, ali pa sem ji odvzela hrano in ji jo vrnila. Vedno mora na prostor predno dobi hrano, za priboljšek mora kako vajo naredit... Zdaj ji lahko vsak vzame kost, a je še vedno nezadovoljna/nervozna (ušesa poleže nazaj ob glavo, skloni glavo in nervozno bolšči). Ampak to bolj v obupu. ne morem pa reči, da ji 100% zaupam (oziroma rečimo, da ko so zraven otroci sem full pozorna). Zdaj je stara 1 leto in 10 mesecev.
Največja napaka je, da se umakneš ko tako reagira, ker potem doseže svoje. Jaz sem si vedno morala reči "pa kaj mi bo ta mali prdec grozil" in je pomagalo pri moji reakciji in njenem odzivu. Ne pa dopuščat tega, da to dela. Tudi ne čakat, da mine, ker ne bo - bo le huje.
Fejst ga zmatrajte in zaposlite, ker "le utrujen pes je srečen pes" (border je redko utrujen, oziroma ne ve, da je).
Rešite ta problem zdaj, ne čakat!
Pa veliko sreče!!!
:)
-
hvala za vse odgovore...
pes gre na sprehod 2-3 na dan po par uric in s seboj imamo frizbi ali pa mu mečemo palice. Preden mu dam jesti se usede zraven posode in s tačko prosi.
Medtem ko je mu po posodi lahko mešam mu vzamem ven brikete in se ne razjezi, razjezi se samo takrat ko mu rečemo naj gre v pesjak ali če kaj ni po njegovem pa še to ne zmeraj.
Drugače ni z njim nobenih večjih težav, gre tudi k sosedovem borderju ki je star 3 leta in skupaj tekata naokrog, lovita palice in podobno.
-
No super, da ni posesiven do hrane (moja tudi ni do briketov, ampak samo kadar ima kaj "specialnega"). Preprosto ne se mu uklonit, umirjeno še vedno zahtevaj od njega, da naredi kaj želiš in ko bo enkrat naredil, ga nagradi. Ne ga preveč pregovarjat in se vznemirjat, ker bo tudi on potem še bolj vznemirjen. Fajn bi bilo če bi lahko te stvari trenirala z njim že preden pride do situacije, da mora nujno ostati v pesjaku. Na primer ga pošlješ v pesjak in ko se umiri, ga spustiš ven. Vse, kar mu je zoprno, naj poveže z nečim pozitivnim.
:)
-
Kako mi je to poznano. :( Pri nas se je to začelo pri 8 mesecih in še vedno traja (pes je sedaj star 3,5 let). Prvič sem se ravno tako avtomatsko umaknila, kasneje sem mu govorila "NE", vztrajala pri svojem, mu vedno ukazala, da je naredil par vaj, šla tudi na par posvetov, kako bi to odpravili.... Sem sedela zraven njega dokler ni nehal renčat in ni bil več napet.. potem drugič sem ga božala čeprav je renčal (kao v smislu, vseeno mi je če renčiš, jaz bom delal kar hočem).. nič ni pomagalo. :(
Pridem domov in je npr. slabe volje oz. očitno naredim nekaj narobe, postane napet, če ga hočem pobožat, zarenči. Ko skoči v avto (na moj ukaz) in se potem sklonim proti njemu, da popravim prevleke, zarenči. Zadnjič sem vztrajala pol ure - ko je zarenčal je moral ven iz avta, naredit par vaj, šele potem sem mu dovolila nazaj. No, to sva ponovila zihr 20x - rezultata ni bilo, samo še bolj je renčal.
Če smo zunaj, na sprehodu ali pred hišo je čisto normalen pes, ful vesel, prijazen... noter je pa čisto drug.
Včasih se mi zdi, da je dominanten, drugič se mi zdi, da je mogoče malo plašen in nesiguren.. kaj pa vem. enostavno ne vem več.
-
Ojoj. Težka situacija :-\
Maruša, kako se pa ti počutiš ob tem? Mu zaupaš vseeno ali si pri tem nesigurna in zadržana?
Zumzum (http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/b015.gif) (http://www.cosgan.de/smilie.php)
-
100% vsekakor nisem, (lahko rečem 95%), vem pa kdaj gre za renčanje "pusti me pri miru" ali pa "sedaj je pa res že dovolj" (to je res redko). Fora je, da karkoli naredim - ali ignoriram ali ga kregam ali dobi tudi kakšno vzgojno - nič ne pomaga. Nič.
Včasih je npr. renčal samo če si prišel do njega medtem ko je spal in si ga pobožal. Sedaj se dogaja, da on pride do tebe, ti ga lepo božaš in v tistem postane napet in zarenči.
-
Pa ga takrat spokaš nekam na ohlajanje ali lahko ostne pri tebi? Na kavč ma še dostop? Podobni privilegiji so še dovoljeni?
-
Na kavč ni nikoli imel dostopa. Edino kar lahko je to, da se gor vsede (kot to počnejo doge), pa še to ne vedno. Tudi z ohlajanjem in zapiranjem ven iz sobe smo probali. Sem ga npr zaprla ven iz sobe, čez čas šla po njega in ker je še vedno renčal je moral nazaj ven.. nič ne pomaga. Imam občutek, kot da je potem užaljen ali pa da sploh ne ve zakaj ga sedaj kregam. Npr. tudi zadnjič k je moral ven iz avta in potem spet noter in ven.... vsakič se je renčanje samo stopnjevalo.
-
Pa je od 8 meseca do zdaj kaj ''razširil'' svoje renčanje? Renči bolj pogosto, ga vse več stvari 'moti'?
Kako je s temi vajami? Kakšen učinek ima delati vaje z njim ko je v takšnem stanju? Kdo ti je to svetoval? (sprašujem za sebe, ker nikoli ne veš kakšno presenečenje ti lahko pasji prijatelj pripravi)
-
Naš pudl renči, čisto po zaslugi tašče, ker mu vse pusti. se približaš njegovi igrači renči, ga pobožaš ko mu ni prav renči, celo ko ti kaj smrdi in ti nardiš un snif snif začne renčat in se razburjat. nikoli mu ni bilo rečeno ne smeš tega počet in zato se je to stopnjevalo. je bil čisto šokiran ko sem mu jaz enkrat nazaj odvrnila v strogem smislu: "ti boš name renčal a?" pa s prstom zažugala... no od takrat sva best frenda amapk ne spremeni dejstva do vseh ostalih hišnih prebivalcev. aja respekt ima tudi do bokserke (ki btw nima d od dominance ali pa agresije) ampak je pač očitno dovolj večja ;D ;D
-
Saga, vaje načeloma vedno pomagajo. Tule je pa malček specifičen primer izgleda. Bi bilo zanimivo tole videt v živo.
Po drugi strani je pač lahko "samo" glasen pri sporočanju svojega mnenja kar pa še ne pomeni, da ne uboga ali kaj drugega. Vsak pes ma svoje mnenje. Tega se ne bo spremenilo, razen, če se naredi, da bo psu na koncu vsaka interakcija z nami žur. Kar pa tudi ne more biti več ur skupaj, ker je psihično naporno in rabi tudi svoj počitek...
In če je to izražanje mnenja, so tele vaje za kazen lahko res samo povod za dodatno slabo voljo, kar pa še ne pomeni, da pa kar ustrahuje vse živo in mrtvo.
Sej... zanimiv primer :o
-
Zanimivo, sploh pri maruši, ker traja že tako dolgo.
Bi bilo pa fajn videt kako je tvoje obnašanja, tvoj notranji (ne)mir.... Ker če psu ne moreš zaupati, da te ne bo ugriznil-jajks, meni bi to bilo grozno.
Pri takem psu bi jaz preprosto uvedla rutino, dosleden režim, pred natikanjem ovratnice se mirno sedi, pri pripenjanju povodca tudi, vsak dan bi psa nekaj učila vsaj 10-15 minut namenjenih trikom, igra bi bila ne samo igra, ampak zelo usmirjena, strukturirana, ko nimam časa za ukvarjanja, bi pes bil v boksu-nič prosto po prešerno. Vlečenje na povodcu strogo ne, ker ne pelje pes mene, ampak jaz njega. Negovanje kožuha, pregledovanje tac, uhljev, ttouch dotiki- sestavni del vsak dana, jaz prva iz hiše, ko pes stopi skozi vrata, počakam da me pogleda in nagradim (na začetku je bila hrana, zdaj je sprostitev OK), pes v hišo na znak, obroke iz posode bi sploh ukinila za naslednjih nekaj mesecev in bi uporabljala hrano za nagrado (tudi za počivanje prvih 14 dni), potem pa ko se bi začelo z obroki, je spet ista pesem-sedi, dam hrano na tla oz. kjer se pač je, nekaj trikov in šele na znak se gre jest... v avto na znak, iz avta na znak...
In tako rutino bi zahtevala od vseh članov.
Mi je pa čisto sprejemljivo renčanje med igro, izražanje mnenja, še posebno če je pes bolan, poškodovan in ga nekaj boli ali pa je že star in tečen. Če je pa iz nezaupanja, posesivnosti....tam bi pa začela delati na odnosu in rutini, ki je za psa tudi varnost-vedno je tako in ve kaj pričakovati in je zato varen, moji psici, ki je v določenih situacijah nesigurna tak režim pomaga.
-
(http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/d012.gif) (http://www.cosgan.de/smilie.php)
Lepo napisano ;)
-
Maruša mogoče ima pes problem z body handlingom kot posledica rescourse guradinga. S tem se zdaj ukvarjamo mi že dva meseca, ker je en mladič prišel, ker je bolestno čuval svojo hrano in pri svojem prejšnjem lastniku tudi boks s tem, da mislim po opazovanju, da je bilo renčanje v boksu posledica slabih izkušenj, ki jih je ob tem dobil, saj smo s pomočjo crate games to lepo odpravili.
Predlagam da prebereš knjigo Mine!, lahko ti tudi skopiram ali posodim našo. Piše korak po koraku kako odpravljaš težave s tem zoprnim renčanjem, ki je včasih tudi za brez veze (vsaj nam se tako zdi) ::) . Mi po dveh mesecih tudi pri hranjenju praktično nimamo več težav, sicer z roko v posodo še ne moremo med tem ko je, a je pripravljen menjat svojo posodo s hrano za kaj boljšega ;)
Ker je bil pri psu v prvih tednih po vrnitvi res prisoten velik stres, praktično je bil stalno čisto trd in je čakal kdaj bo kaznovan za svoje renčanje in kako se bo uprl, sva ga dala na Dorwest herbs čeladnica in baldrijan, pes se je po 14ih dneh sprostil in odprl, to da mu rečeš da se odmakne od posode ali da gre v boks mu ne predstavlja več nobenega stresa, celo vesel je ker ve da bo vedno sledila nagrada in ga ne zapirava/vzameva hrane za kazen.
Sva v prvih dneh probala točno to kar ti - ker je renčal je moral naredit par vaj, da bi se ohladil, a se ni. Pes je bil samo še bolj pod stresom, tako sva ugotovila da je takrat najboljša sprostitev,in sicer sva ga peljala ven, lahko samo 20m gor in dol po ulici, in se je že sprostil. Vmes ni bilo nobenih komand nič, šele ko se vrneš nazaj "na mesto zločina" če vidiš, da je pes umirjen nadaljuješ z prej zahtevanim.
Pri njemu ni štimala povezava : hrana - boks in če si ga po hranjenju dal direkt v boks je pes znorel v boksu, a očitno iz strahu, ker iz boksa niti slučajno ni upal ::) tako smo uvedli rutino hrana - ven iz hiše na sproščanje - boks, vmes čez dan pa smo delali crate games, da je dojel da če gre v boks vedno sledi samo pozitivno nič stresa. Zdaj ko poje se vsede in čaka, na komando da lahko lavfa v boks in bo dobil zasluženo nagrado.
Upam, da bo v pomoč.
Lp, nina
-
Super!! :D
-
Bom poskusla na kratko ;)
Kot prvo ne konfliktaš se s psom. Mu ne kontriraš, če veš, da zna renčat. S tem si več kot očitno ne pridobivaš spoštovanja. Prej kot to si za psa en nevzgojenc, ki si mu upaš nazaj kej rečit. Ker vztrajašaš po svoje ta konflikt samo povečuješ do stopnje ''dost te mam''. Prav tako v pasjih očeh ostajaš nestabilen konfliktnež, ki niti sam ne ve kaj bi rad (če enkrat ingoriraš, drugič ga ''ohlajaš'', tretjiš ga ''zašamariš po vzgojno'', spet naslednjič se umikaš...)
Torej situacija, ki je njemu tečna in potrebna renčanja je stalno v konfliktu s tabo.
Dosti bolje je situacijo obrnati sebi v prid tako, da zaključiš ''debato'' s psom še preden zarenči. S tem ga sprostiš in ne provociraš predaleč. Takoj za tem pa izvajaš vse možne vaje (ki so lepo opisane že zgoraj). Tako pridobiš pri psu zanimanje, ker postaneš inovativen vodja s kateremu se dogajajo same fajne stvari. Počasi začneš obdelovati konfliktne situacije.
-
Ko pride s sprehoda ali podobnega gre sam od sebe v pesjak ker je žejen, problem nasatne takrat ko ga spustim ven za krtatek čas in teka naokoli in ga je potrebno pregovoriti. Če ga primem in ga odepljem noter zarenči potem ko ga spustim se postavi nazaj.
-
Torej ga ne puščaš ven za kratek čas brez možnosti kontrole ;)
Daš ga na sledni povodec. Spustiš ven iz pesjaka. Ti čakaš s tahujš igračo ali hrano v pesjaku. Nagradiš vsak prihod v pesjak. Ponoviš njegov izhod. Vajo ponoviš čimvečkrat na dan v kratkih sekvencah. Ko enostavno nimaš več časa čakat da se spomne pridet, ga lahko mirno (brez pregovarjanja) pospraviš na povodcu v pesjak. Pri tem se vedno vedno vedno poigraš s psom v pesjaku, mu daš nagrado...vse kaj je fajnega psu se dogaja v pesjaku.
Če nimaš časa tega počet, ker se ti kam mudi, psa pa moraš sprehodit, dat lulat... ga preprosto imej na povodcu. Jaz bi tudi vsak odhod/prihod v/iz pesjaka opravila formalno - psa mirnega pripet/odpet na povodec v pesjaku. Nič več prostih laufarij vn pa not po njegovih navdihih.
-
Se strinjam, imej ga na povodcu.
Zuma je imela fore, da ko smo šli na sprehod z avtom v naravo, se ob povratku ni hotla vrnit v avto in se je izogibala avta in mene, da ja ne bi rabila noter (je nagajala). To me je tako znerviralo, da sem se enkrat na enem kolovozu kar odpeljala brez nje, potem pa ji je cela panika nastala. Rešila pa sem to tako, kot mi je svetovala inštruktorica v šoli: dala sem jo na povodec že predno je skapirala, da se vračamo proti avtu in ni bilo nobenega pregovarjanja več. Pregovarjanje je najslabše - z njim si izpodbijaš avtoriteto pri psu. Imej v mislih, da večkrat ko bo nagajal, bolje si bo zapomnil, da lahko nagaja.
Torej zdaj potrpi, imej ga na povodcu in čez pol leta bo sigurno druga zgodba :)
-
Border collie ni za v pesjak, border collie ja za delo.. če ga ne znate zaposliti ( ali nimate želje) ne vem, zakaj ste si ga omislili. :(
Je border sploh ???!!!
Potem so pa težave.. vzreditelj/-ica pa nič... ::)
Nepojmljivo in nerazumljivo. Najbrž si ne kupite golf palic - če ne mislite igrat golfa ??!! Ali pač?? ::) ::)
-
A border lahko po delu ostane nekaj časa v pesjaku? Mislim, a fizično zdrži? Me čisto za res zanima. (vsekakor nisem za pse v pesjaku, kot edinemu in osnovnemu bivanju psa)
-
Martina.o
Zdi se mi zelo nesramno, da spet napadaš ljudi, ki jih ne poznaš. Nihče ni rekel, da ga ne zaposli in nihče ni rekel, da ga noče. Ima težavo in je vprašala za nasvet - pravilno!
Sam to, kar ti odgovarjaš ni nasvet. Zato se raje zadrži s takimi "bevski".
-
Hmmm, jaz se pa strinjam z martina.o. Je vzrediteljica, in vem, kaj je hotela povedati med vrsticami.
A za nasvete ne bi mogli povprašati svoje vzrediteljice ali vzreditelja? Po moje bi vam on pri nasvetih znal še najbolje pomagati, ker svoje mladiče najbolj pozna. A to ne bi bilo možno?
-
Jaz se pa ne strinjam z martino.o in prav zaradi tega, ker je vzrediteljica, sem šokirana? nad prebranim!
Kaj zdaj, če je pes v pesjaku, takoj pomeni, da se nič ne dela z njim??!! Zanimiv zaključek, nimaš kaj.
Smo tudi hitro pri rodovniku... Nesmiselne obtožbe, nikjer pa stavka o dejanski temi.
Mislim, je res tako težko dati nasvet ali pa vsaj ostati pri temi, brez, da se napada ljudi, ki želijo samo nasvet bolj izkušenih?!
-
Zadevo ste si žal že v osnovi napačno zastavili. Border je delovni pes, vzrejan z namenom. Nikakor ni pes, ki bi lahko cel dan brez nadzora spuščen tekal po ograjenem vrtu. Pesjak je mogoče malce boljša varianta (ker je prostor omejen)vendar daleč od tega da bi bila dobra. Pravzaprav skoraj vsi nemogoči borderji kar sem jih imela priliko spoznati izhajajo prav iz razmer "velik ograjen vrt, če pa gre zraven tega še za leglo iz kao "škotske" vzreje (nerodovniški seveda, ki jih prodajajo na način, da na veliko razlagajo, kako so starši tapravi škotski borderji ::)) pa je problem toliko večji. Svetujem vam takojšnji začetek obiskovanja šole ter posledično ustrezno socializacijo.
Se pa popolnoma strinjam z Martino - zakaj si nakopat na glavo takega psa, če nimaš namena delati z njim ???
-
Ne bom komentirala "komentarjev" verjetno imajo ti komentatorji sami take razmere (ZumZum, saga), mi je pa neznensko žal te čudovite pasme - da jo ali "vzrejajo vzreditelji" in se potem tole dogaja. Sicer pa recimo, da ni škode, ker to ni border. Pes se mi pa smili, ker ima verjetno nagone/potrebe podobne borderju če/ker ni še daleč od borderja.
Ker - dobri / pravi vzreditelji ne dajo mladiča v takšne življenjske pogoje. ;)
-
Samo resno, kako hitro znate obsoditi pa sploh ni znane prave situacije. Vodnik je vprasal za nasvet, in VEDNO se tu najde nekdo ki obsoja in kritizira kot da je ta vodnik najvecji kriminalec. Vcasih me je prav strah tu gor postaviti kako vprasanje, ker se mi zdi, da bom enega dne samo inspektorja zagledala pred vrati, zato ker ne znam resiti dolocene situacije.
Kakor koli, moj predlog je, da si poisces pasjo solo ki ti bo ustrezala in poskusite tam najti resitev za tvojo tezavo. Imas krasno pasmo doma, s katero bo treba delati, delati in se enkrat delati. Kako pa? Se mi zdida boste v pasji soli najbolje zvedeli. P.s. Vprasanje ce bo to minilo? Dvomim. Problem je treba resiti na pravi nacin, da se nebi se utrdil in razvil poleg se kako drugo nezeljeno vedenje.
-
Hvala za vaše nasvete.. Sem si jih prebrala in se čist strinjam z njimi. :) Meni je npr. ful težko, ker ne razumem zakaj renči - če bi vedela zakaj, potem bi tudi lažje rešila vse skupaj, tako pa nimam pojma ali je to dominanca ali je nezaupanje, strah..
Še en primer: pridem čez vhodna vrata, pride ves vesel, ga začnem božat - najprej vse ok, potem otrdi in zarenči. Na trenutke imam občutek, kot, da se me izogiba - me gleda kaj delam in potem gre v krogu enega metra okoli mene.
Kar se hrane tiče, mu lahko brskam po posodi, vzamem posodo, karkoli, trd postane le, če ga pobožam oz. se ga dotaknem.
Aja, če zarenči in potem opravlja določene vaje, postane le še bolj napet, renčat ne preneha.
-
Hvala za vaše nasvete.. Sem si jih prebrala in se čist strinjam z njimi. :) Meni je npr. ful težko, ker ne razumem zakaj renči - če bi vedela zakaj, potem bi tudi lažje rešila vse skupaj, tako pa nimam pojma ali je to dominanca ali je nezaupanje, strah..
Še en primer: pridem čez vhodna vrata, pride ves vesel, ga začnem božat - najprej vse ok, potem otrdi in zarenči. Na trenutke imam občutek, kot, da se me izogiba - me gleda kaj delam in potem gre v krogu enega metra okoli mene.
Kar se hrane tiče, mu lahko brskam po posodi, vzamem posodo, karkoli, trd postane le, če ga pobožam oz. se ga dotaknem.
Aja, če zarenči in potem opravlja določene vaje, postane le še bolj napet, renčat ne preneha.
Kaj pa, ce ga kaj boli ???
-
Hvala za vaše nasvete.. Sem si jih prebrala in se čist strinjam z njimi. :) Meni je npr. ful težko, ker ne razumem zakaj renči - če bi vedela zakaj, potem bi tudi lažje rešila vse skupaj, tako pa nimam pojma ali je to dominanca ali je nezaupanje, strah..
Še en primer: pridem čez vhodna vrata, pride ves vesel, ga začnem božat - najprej vse ok, potem otrdi in zarenči. Na trenutke imam občutek, kot, da se me izogiba - me gleda kaj delam in potem gre v krogu enega metra okoli mene.
Kar se hrane tiče, mu lahko brskam po posodi, vzamem posodo, karkoli, trd postane le, če ga pobožam oz. se ga dotaknem.
Aja, če zarenči in potem opravlja določene vaje, postane le še bolj napet, renčat ne preneha.
pa to od samega začetka? kjer koli ga pobožaš? naš pudelj zarenči ko ga pobožaš samo na enem koncu hrbta, pa še to ga verjetno boli... medtem ko pa malamutka ne mara božanja po glavi :-/
-
Tudi to sem že razmišljala, ampak ne renči samo če ga npr. božam po hrbtu. Zvečer pred spanjem, ga pobožam po glavi in isto zarenči. Kr neki, vse skupaj..
To, da ga kaj boli sem že razmišljala, ampak pes je normalno aktiven (pravzaprav kar preveč hiperaktiven), ne kaže nobenih znakov bolečine ali kaj podobnega.
-
Maruša_Star - pasma?
kaj stori, če je konfrontiran z neprijetno situacijo? Zunaj
Razumam, da v prostoru renči...
-
Nemška doga.
Tudi zunaj včasih postane napet in zarenči, ampak to je redko.
-
Jaz načeloma zaradi renčanja, ki mu ne sledi nič drugega ne delam nobenega problema.
-
Gre za dotikanje - tu je problem. Zato se priporoča veliko nevrološke stimulacije od rojstva dalje - že in zlasti v leglu.
Kako je bilo s tem?
Ali ima morda slabo izkušnjo z vzgojo na neprimeren način??
Včasih ljudje niti sami ne vejo, kje so naredili napako in nekateri psi so pač taki, da si vse izkušnje zelo zapomnijo. Take in drugačne.
-
V leglu (predvidevam), da ni imel preveč stika z ljudmi.
Glede vzgoje se ne spomnim, da bi bilo kaj narobe, čeprav vem, da sem delala napake, tako kot to počnemo vsi. Prvič je npr. zarenčal na sosedovo punčko, nekje pri 5 mesecih, ko ga je hotela pobožati medtem ko je bil v avtu (kak mesec prej je imel z njo neprijetno izkušnjo). Pri 8 mesecih je prvič zarenčal name, ker sem mu hotela pogledat tačko (ga je ful bolela).
-
Marusa si mogoce ze kaj razmisljala, da bi se obrnila na kaksne strokovnjake? Recimo Alfakan (http://www.alfakan.si/) ali kaj podobnega? Baje jih kar pohvalijo.. Ti pridejo na dom, opazujejo psa, njegove reakcije, in potem svetujejo kako oz. na kaksen nacin odpravit probleme..
Drugace, jaz bi tudi rekla, da je te probleme prinesla nepravilna socializacija v leglu (oz. pomanjkanje le-te), nazalost.. :-X :-X
-
Ko smo se lotevali prevzgoje enga nemca, ki je imel probleme ''sam s sabo'' smo vse kar je pes povezoval kot stres zaradi katerega je čutil potrebo po renčanju, prenehali počet. Renčal je npr. ko si prišel na njegovo dvorišče, ko si ga božal dlje ko se je njemu zdel, ko si od njega hotel kakeršno koli dejavnost...za džabe. Sicer je imel še par drugih problemov (vleka na povodcu, težil mimoidočim, bal se je svašta v okolju,...).
Če je njemu bilo stresno božanje se ga nekaj časa sploh ni božalo. Ukinalo se je hranjenje iz posode. Iz žepa pa so prihajale stvari, ki so imele zanj še večjo veljavo. Vsa interakcija z njemu je bila povezana z njegovimi pozitivnimi odzivi. Vse je bilo sicer veselo nagrajeno (seveda ne preveč piskavo iiiiiii). Od začetka se je nagrajevalo vsakršno zanimanje, pozornost, potem sledenje vodniku,...pri vsem tem ni prihajalo do fizičnih kontaktov (v smislu božanja-tudi če ga je sam zahteval). Šele ko je pes dojel da je vodnik vir njegovih dobrin se je počasi začelo naključno dotikanje (kasneje veliko po sistemu TTouch). V tem primeru je prišel kliker še kako zelo prav. Hitrost učenja je šla s svetlobno hitrostjo. Tudi dotiki so bili nagrajevani s klikerjom. Nikoli pa se ni sililo v psa (in psa v situacije, ki so prinesle njegovo neželjeno vedenje). Danes je eden najbolj razmaženih nemcov, kar jih poznam.
Predvsem ne počni tistega kar vidiš, da psa sprovocira do renčanja in potem postopno nadgrajuj vedenje. Če renči za dotikanje, ga v prvi vrsi sploh ne tikaj (tudi in predvsem pred spanjem ne). Ko zgradiš splošno zaupanje pri psu začneš z naključnimi dotiki, ki so nagrajeni.
-
Tole mi je pa zanimivo, ker se mi zdi, da je podobno obnašanju mojega mulca. Tudi on se najprej pusti božat, potem zarenči. Včasih je dovolj, da stopim v "njegovo" sobo in je že napet.
Potem je najbojše, da ga tudi zunaj na sprehodu ne božam, čeprav je tam čisto ok? Na sprehodih (ko sediva na kakšnem travniku) se mi vedno vsede zraven ali pred mene in ga "moram" čohat.
No, bomo poskusili tudi na ta način..
Ful hvala vsem za nasvete.. :) :)
Ovčka, tudi pri dveh strokovnjakinjah sem že bila z njim.. nažalost nobenega efekta, je pa res, da je težko razložit kako to zgleda, če se pes tam obnaša čisto drugače. Mogoče bi res poskusila še s temi Alfakan, če ne bo ok.
-
ninci, tebe bi pa res prosila za tisto knjigo Mine!, da vidim če je kaj koristnega.. mi jo mogoče lahko skopiraš ali pa pošlješ tvojo in si jo sama skopiram?
-
Ne bom komentirala "komentarjev" verjetno imajo ti komentatorji sami take razmere (ZumZum, saga), mi je pa neznensko žal te čudovite pasme - da jo ali "vzrejajo vzreditelji" in se potem tole dogaja. Sicer pa recimo, da ni škode, ker to ni border. Pes se mi pa smili, ker ima verjetno nagone/potrebe podobne borderju če/ker ni še daleč od borderja.
Ker - dobri / pravi vzreditelji ne dajo mladiča v takšne življenjske pogoje. ;)
Ali ti bo lažje komentirati ''komentarje'', če ti povem, da si daleč od resnice? Predvidevala si, da so iste razmere, samo po tem, ker nisem ubogega človeka napadla in ker sem izrazila nestrinjanje s tvojim postom. Človeka ne mislim napadati, saj je (več kot očitno) premalo napisanega, da dobim sliko, koliko in kako se s psom ukvarja in koliko časa ta pes sploh preživi v pesjaku. Na forumu se je oglasil s konkretnim problemom in mislim, da je prav, da se tudi držimo tega - brez vnaprejšnjega obsojana. Še vedno sem mnenja, da pesjak ne pomeni takoj, da se s psom ne ukvarja.
Naj še povem, da moj pes ni videl pesjaka in ga tudi nikoli ne bo. Je družinski pes in je tam kjer smo mi. Zunaj je, ko smo mi zunaj, ko pa lenarimo na kavču se pa z največjim veseljem stisne h nam. Tako, kot si se zmotila pri meni, si se komot lahko tudi pri njem.
Od vzreditelja sem pač več pričakovala... ampak dobro, moja napaka, očitno me je moj vzreditelj čisto preveč razvadil s svojim (VEDNO) korektnim odnosom.
Maruša tebi pa želim, da najdeš način, kako ''ukrotiti'' svojega mulca. Dobila si kar nekaj nasvetov, upam, da bo kateri od njih primeren za vaju :)
-
meni se to da pes renči, ne zdi tolk zelo problem kot se prikazuje. Predvsem je treba videt zakaj renči in kako renči. Pa če nakazuje ,da bi še kaj več kot renčal. V tem primeru seveda je problem. Če pa samo renči osebno običajno popolnoma ignoriram in pustim "svobodo govora"....kot v demokraciji na splošno :D Lahko govoriš kar češ, pomaga itak nič, sekira s etud noben :P, te pa prepričujejo, da si tako prišel do neverjetne vrednote in osebne svobode :o
No, pa k stvari- včasih psi renčijo iz istega razloga kot včasih lajajo- stvari ne gredo tako kot so si zamislili, so v konfliktu s samim samo, nabere se negativna energija, ki jo morajo nenako sprostit in jo pač sprostijo vokalno. Če se s tem prveč ukvarjaš, konflikt samo povečuješ in lahko eskalira do samodestruktivnega ali destruktivnega ali napadalnega vedenja.
Če pes na kratko zarenči in napade ali pokaže, da bo napadel se običajno obnese hitro ukrepanje ( fizično) brez vmešanja čustev ali komentarjev. Če je pes mlad in če se ga nismo že kdaj ustrašili. Nikakor pa ne sme prit do borbe med vodnikom in psom in nikakor do navala adrenalina pri vodniku.
Kdor tega ni sposoben ima problem. Lahko poskuša z vajicami in ipd-ampak to je pometanje pod preprogo in mnogokrat ne zaleže. Mnogi psi to dodatno "ukvarjanje" dolgoročno celo razumejo kot pohvalo za slabo vedenje.
Ena moja psica npr vedno renči, če jo zvečer iz moje postelje nesemspat na njen prostor. Pač renči, jaz jo odnesem. In to je to. Sploh se ne obremenjujem in nimam nobenega cilja da naj bi to izzvenelo ali karkoli. Ne opazim nobene manjše poslušnosti ali širjenje problema na druga področja. Ko pa je nekoč kot mladič zarenčala z drugačnim glasom in šavsnila po hčeri ker se je ta usedla k njej , ko je imela kost, pa je v sekundi brez besed letala po zraku psica en kot, kost pa na omaro in pri tem nisem niti pogledala psa niti komentirala in vsi smo mirno naprej gledali TV- niti pogledali nismo v smeri psa, če si je zlomil vrat ali če ima kakšen drug problem zaradi posega ;) . Kar hočem s tem primeri povedat je, kako je pombno ostat čist neprizadet, ne glede na to za kakšno akcijo se odločiš.
In da je treba ločit renčanje kot sproščanje notranjega konflikta in renčanje z namenom doseč svoje za vsako ceno. Vsak primer zahteva svojo obravnavo.
-
Ti povem še moje izkušnje z renčanjem, čeprav imam občutek, da naš renči iz drugega razloga kot tvoj. Naš "tastari" rad renči! ::) Renči ko ga dvigneš, renči ko ga navdušeno božaš in čohaš, on pač renči, ampak nikoli nima namena šavsnt, oz enkrat, ko je šavsnil proti meni je letel, kot še nikoli v svojem življenju in potem doživel celodnevni ignor, da je imel čas v svoji glavi premlevati, da grizenja se pa pri naši bajti ne bomo šli! In od takrat on še vedno renči, ampak ga vidim, da pri tem ni napet, nima namena ničesar več in kot bi rekla deteljica, mu pustim "svobodo govora" in je včasih prav luštno gledati njegove monologe :D
-
Ko pa je nekoč kot mladič zarenčala z drugačnim glasom in šavsnila po hčeri ker se je ta usedla k njej , ko je imela kost, pa je v sekundi brez besed letala po zraku psica en kot, kost pa na omaro in pri tem nisem niti pogledala psa niti komentirala in vsi smo mirno naprej gledali TV- niti pogledali nismo v smeri psa, če si je zlomil vrat ali če ima kakšen drug problem zaradi posega ;) .
Še slabša si kot CM.......................in ne, da bi prej poskusila s kakšno psu bolj prijazno metodo kot je klikanje, halti ali pa TTouch, katere rezultati so trajni, uspešni, itd., itd...............ampak, če uživaš življenje s pasjo razvalino; živela svoboda :o ;D :o ;D
-
Ne Pipipi, moraš ločiti: pade kot strela iz jasnega da pes še ne ve ne od kod, lastnik se ob tem vede povsem normalno. Kazen je trenutna in dovolj konkretna da si jo zapomni za vse večne čase. Tako hitra, da je niti ne poveže z lastnikom ampak s svojim zadnjim dejanjem (poskus ugriza). Nobene zveze s konstantnim podrejanjem psa kot pri CM.
-
Lanabela se strinjam s stabo. Pri nas je Cane Corsica isto naredila kot 2,5 mesečni mladič. Je imela kost, ki sem ji jo poskušala vzet pa je zarenčala name in me poskusila šavsnit. Je dobila svojo kazen in od takrat dalje lahko kdorkoli šari po njeni posodi med tem ko je svoj obrok ali ji vzame kost iz gobca. Mirno čaka ali pa začne devat taco, sedi, prostor, se vrti okoli itd.
-
Lanabela se strinjam s stabo. Pri nas je Cane Corsica isto naredila kot 2,5 mesečni mladič. Je imela kost, ki sem ji jo poskušala vzet pa je zarenčala name in me poskusila šavsnit. Je dobila svojo kazen in od takrat dalje lahko kdorkoli šari po njeni posodi med tem ko je svoj obrok ali ji vzame kost iz gobca. Mirno čaka ali pa začne devat taco, sedi, prostor, se vrti okoli itd.
Točno to. Pri takih zadevah mislim da je treba reagirati hitro, konec koncev, kaj bom jaz navajala s klikerjem pesa, medtem ko mi bo vsakič znova hotel ugrizniti otroka... spodbujam pozitivno motivacijo ampak oprosti meni moj otrok še vedno pomeni več kot pes, pa naj se to grdo sliši kakor koli želite. Hitra reakcija, pes ne bo povezal tega kot slab lastink, ampak kot slab odnos ki ga je on naredil takrat... bo več efekta. To še ne pomeni da si psa "maltretiral", samo si mu postavil meje. Strinjam se z deteljicino reakcijo, mislim pa da to pri Maruši več ne pride v poštev.
-
A mislite, da ljudje, ki delamo s klikerjem tudi vzgajamo tako, da ti pes visi na rokavu in ti mu klikneš ko spusti? In točno tukaj je najbolj napačno razumevanje kliker sistema. Kliker je samo označevalec vedenja, nič več in nič manj in kako in kdaj boš to uporabil je vprašanje razumevanja klikerja. Isto je označevalec vedenja besedica recimo "to, super, bravo, ok, kar pač izbereš" in nima nobene veze s tem, da te pes grize, napada...in ti boš klikal trenutek, ko vmes pa malce preneha...pa res upam, da se to ne razume in raznaša okoli tako.
Kdaj se je kliker začel tako napačno razumeti? Kliker je samo pripomoček, nič drugega in zato sama vzgoja psa ni čisto nič drugačna kot brez njega. S klikerjem, če ga prav uporabljaš gre marsikaj lažje pri oblikovanju vedenj in to je vsa fama klikerja.
-
Gre za bliskovito reakcijo, tako, pri kateri je "roka hitrejša od glave". Če imaš vmes čas razmišljat kaj naredit, je bolje da ne narediš nič, ker si že zamudil in boš naredil samo še škodo.
In v takem primeru pride v poštev potrpežljivo delo okrog riti v varžet, kjer se da s pridom uporabiti kliker in vse ostale pozitivne metode. Metanje psov po bajti nikakor ni edini možni način preprečevanja ugrizov - je samo najpreprostejši in najhitrejši.
-
Ko pa je nekoč kot mladič zarenčala z drugačnim glasom in šavsnila po hčeri ker se je ta usedla k njej , ko je imela kost, pa je v sekundi brez besed letala po zraku psica en kot, kost pa na omaro in pri tem nisem niti pogledala psa niti komentirala in vsi smo mirno naprej gledali TV- niti pogledali nismo v smeri psa, če si je zlomil vrat ali če ima kakšen drug problem zaradi posega ;) . Kar hočem s tem primeri povedat je, kako je pombno ostat čist neprizadet, ne glede na to za kakšno akcijo se odločiš.
Najverjetneje ti je uspelo, ampak NE hvala za takšen način obnašanja do psov. Meni se to enostavno gnusi. Bljak...pa brez zamere. Da bi psa metala ob steno, ne hvala, res. Uf...
-
Mislim da če pes dobi kakšno v taki situaciji, ki je popolnoma nesprejemljiva, in pri kateri se roka kar sama sproži, ni s tem nič narobe, ni pa potrebno pretiravat, toliko, da pes ve, da tega se ne gremo, potem pa (pri nas) največ naredi ignoriranje. Sem pa drugače tudi jaz pristašica klikerja (s katerim gre pri nas vse takoo hitro :o) in pozitivne motivacije in nobenega znašanja nad psom ;) ampak ok zdaj je tema že malo ven iz zastavljenih tirnic :-[
-
Zvissss ;D
Mogoče kakšna ve, kakšna naj bo minimalna hitrost roke, noge :o ;D
Ja Lanabela, mogoče ti bo pa Felina pomagala do dizertacije.....mislim okoli rit v "aržet".....hiv, hiv ;D ;D ;D (ko ne grize "klik", ko grize pa če tudi otroke pa ignoriraš ;) )
-
Nobene zveze s konstantnim podrejanjem psa kot pri CM.
:-[ .................nekatere stvari morajo biti, postati "konstanta"..........okoli rit v "aržet" :o Hiv, Hiv
-
Ja Lanabela, mogoče ti bo pa Felina pomagala do dizertacije.....mislim okoli rit v "aržet".....hiv, hiv ;D
Felina ne bi nobene dizertacije delala, če bi želel prebrati tako kot je napisano, bi to tudi razumel, ampak bi zagotovo bila roka zelo hitra ;) Pa vseeno Felina uporablja kliker ;) In to nima nobene veze s prevzgojo zafuranega psa, kjer pa res greš okoli riti v varžet, ampak ima veze z enkratnim dejanjem drugače čist normalnega, vzgojenega psa, ki je malo pozabil kako se v tej družini obnašati.
Moj prispevek je bil samo v tem, da uporaba klikerja nima nobene veze s tem, da ne boš vzgojil psa tako kot je treba. Ker ne vem iz kakšnega razloga se kliker enači z razvajenimi grizajočimi ščeneti, kjer lastnik s klikerjem v roki čaka, da bo pes nehal grist in mu potem klikal negrizenje. To je kr nekaj in kaže na popolno nepoznavanje dela s klikerjem in potem še podajanje mnenj ljudi, ki še očitno niso imeli možnosti videti pravilne uporabe in rezultate. In kliker je samo napravica, klik (zvok iz napravice) pa v večini šol nadomešča označitvena beseda, tako da na nek način vsak uporablja "kliker", ki se gre šolanje psa ;)
-
Najverjetneje ti je uspelo, ampak NE hvala za takšen način obnašanja do psov. Meni se to enostavno gnusi. Bljak...pa brez zamere. Da bi psa metala ob steno, ne hvala, res. Uf...
Ma dej ne ga srat, no :) Bohnedaj, da se o kaksni "trsi" korekciji pise, saj to ne pomeni da pes dobiva batine. Saj tudi od drugega psa v krdelu znajo dobiti vzgojno, pa to ne pomeni da bojo zafrustrirani zaradi tega.
To, da pes savsne proti otroku je pac nekaj nedopustnega. In v takem trenutku je potrebna trezna glava in hitra reakcija. Upam vsaj, da imate sebe in svoje otroke raje kot pse :P
-
Na sprehodih (ko sediva na kakšnem travniku) se mi vedno vsede zraven ali pred mene in ga "moram" čohat.
To isto je bilo pri tem nemcu. Moral si ga čohat ko se je njemu sprdnalo, ko pa se mu ni je pa žnaral. Ukinili smo vse njegove ''moraš'' ;) Je bil malce zmeden :P potem je pa skužil, da če se lepo obnaša se ga tudi čoha ampak vedno do tiste meje kjer se vodniku še ''ljubi''. Tako se ga je vedno nehal čohat takrat ko bi on sicer ''še'' in vedno nehalo prej kot je on zarenčal.
Skratka pri psu nikoli ni njegovih ''moraš, dej, hočem, takoj...'' ampak vedno prvo tvoja volja. Kar ne pomeni da mu fizično dominiraš (kar si niti nočem predstavljat, če ma pes toliko kil kot ti ali več ;)), ampak ga preprosto pametno ''okol prneseš''.
Sicer res samo renčanje kot svoboda govora ni nič narobe, če ne sledi nobena reakcija naprej. Se mi zdi najbolj neumna ''stara šola'' ko so vsak GRrr kaznovali...večina takih psov ima informacijo: ''če zarenčim sem kaznovan. hm. bolje da drugič pridem tiho in samo še ugriznem. bom imel večje osebno zadovoljstvo.''
Kliker pa res ni nič več in nič manj kot označevalec vedenj s katerim gre učenje hitreje kot po ''klasiki''. Prav lahko klikerja (kot pripomočka) sploh ne uporabljaš pri vzgoji s kliker sistemom. In prav nihče v tej debati, ki pozna kliker, še ni trdil, da se psu klika kdaj otroka ne drži za hlače :D.
Seveda v primeru ko pes prvič naredi tako neumnost ga takoj odstraniš (na hitro in brez velikih čustvenih-vokalnih vložkov), ker je varnost članov družine na prvem mestu (tudi za psa ni varno, da grize, ker kaj hitro lahko dobi status nevarnega psa). Pa to kljub vsemu ne pomeni mlatenje psa, maltretiranje, konstantno dominiranje, davljenje na ilusion colarjih,...tudi prav verjamem, da scena pri deteljici ni zgledala niti približno tako surovo kot to eni primerjajo s CM ;)
ČE pa že imaš psa ki konstanto renči in je že kdaj kazal neželeno vedenje do otrok pa vsekakor ne čakaš na priliko ''klik- takoj ko spusti'' niti na ''odstraniš, pokažeš dominanco-ko se že požene''. Pri takem psu (tudi ''naš'' nemc je bil tak-sicer na odrasle pa vendar) niti do te prilike ne smeš pridet! Je pes pač fizično varovan dovolj daleč stran (ovratnica, povodec, ograja...). Vsaj dokler se mu ''softwear'' na novo ne naloži. ;)
Upam pa, da se loči razliko med hitrim ukrepom pred piz$%&", ki se zgodi enkrat in edinkrat (od takrat naprej pa strogi nadzor nad situacijo dokler se stvari ne prevzgojijo) in pa konstantnim dominiranjem s silo dokler pes nima ubitega duha.
-
Ojoj pipipi......hitrost roke (nog se načeloma pri tem ne uporablja) mora biti tolikšna, da prepreči neljub dogodek. Če pa že to ni mogoče pa vsaj tolikšna, da ujame psa med dejanjem in ne v trenutku, ko že odneha. Nobene višje matematike ni treba za ugotovitev, da mora biti reakcija bliskovita. Zamujena fizična kazen je povsem neučinkovita, pogosto celo škodljiva. Pravilno izvedena kazen je zelo učinkovita in v bistvu za psa manj stresna kot stalno najedanje po malem. Ker gre za enkraten dogodek, ki se ne ponavlja. Če postane "konstanta" je uničujoče. Enako kot je uničujoče "konstantno" zatiranje.
Glede ostalega pa...bi bilo res preveč za razlagat, ker iz tvojega pisanja sodeč ne razumeš niti najbolj osnovnih pojmov....A da ne bi širili oslarij....Ignoriranje je zelo učinkovito, a samo če želimo odpraviti neko vedenje, s katerim pes želi izsiliti reakcijo od nas.
-
Pri vedenju pri katerem se pes samonagrajuje seveda ne deluje toliko kot je za nohtom črnega. Pes, ki koplje jame, pumpa za ograjo, goni ali grize, bo našega ignoriranja silno vesel. Je pač treba malo premislit, kaj je vzrok vedenja in temu primerno ukrepati.
Kar se pa klikerja tiče pa resnično ne vem, kaj nekaterim hodi po glavi. Ja, lahko se ga uporablja preprosto samo za označitev vedenja (in v tem kontekstu ga zlahka uporabiš v katerikoli, tudi klasični šoli), lahko ga celo uporabiš za označitev negativnega vedenja, ki mu sledi (fizična) kazen, če se ti tako naprdne. S kliker sistemom pa zgoraj našteto nima nobene druge povezave kot samo napravico. Ali pa še to ne, saj se da delat tudi brez klikerja.
Seveda de ne boš pustil psa, da bo grizel in klikal ko bo popustil. Tega ne bo šel delat noben osel. Že zato, ker je pes v nagonu in se mora najprej umiriti, da se sploh lahko uči. Se pa komot klika mirnost, pozornost na vodnika ali katerokoli že hočeš pozitivno reakcijo - ko imaš psa pod kontrolo.
-
Ker gre za enkraten dogodek, ki se ne ponavlja. Če postane "konstanta" je uničujoče. Enako kot je uničujoče "konstantno" zatiranje.
Podpis.
Dejansko je razlika med hitrim in korektnim posredovanjem, ki se zgodi 1X ali pa konstantnim zatiranjem. Pri tem drugem se žal prevečkrat tudi popravljanje stopnjuje do te meje da ne pomaga več oz. prinese kontra učinek.
Želim si da ljudje nebi čakali tako dolgo da je potrebno posredovati več kot 1X :-\
-
Podpis.
Dejansko je razlika med hitrim in korektnim posredovanjem, ki se zgodi 1X ali pa konstantnim zatiranjem. Pri tem drugem se žal prevečkrat tudi popravljanje stopnjuje do te meje da ne pomaga več oz. prinese kontra učinek.
Želim si da ljudje nebi čakali tako dolgo da je potrebno posredovati več kot 1X :-\
SE STRINJAM!!!!
-
To bo večini čitajočih manj všečno…
Res je, da je treba psom že od vsega začetka postaviti »pravila«, ki jih potrjujemo oz. sankcioniramo v primeru, ko so le-ta »kršena« . Tako ali drugače.
Represivni ukrepi za obvladovanje družbe in »temnih plati« osebnosti posameznika so čisto legitimni in stari toliko kot civilizacija in ne vem, zakaj bi bili psi deležni samo dobrot, pohval in brezmejne potrpežljivosti svojega razumevajočega lastnika. " Kazen mora biti vzgojna", je rekel že boter Mesec v Zvezdici Zaspanki...
Poenostavljeno iz sociologije: Željeno vedenje posameznika v družbi krepimo z nagrajevanjem dejanj, ki takšno vedenje odražajo, medtem ko nezaželjeno vedenje sankcioniramo.
In odkar propagiramo neproblematično sobivanje človeka s psom in njegove nagone omejujemo po naših standardih urbanega okolja, je pač tud pes "posameznik v družbi".
Ali morda kdo pozna koga, ki je uspel vzgojiti otroka v odgovornega člana naše družbe samo z neomajno milino, pohvalo in slušnimi efekti, ki ne presegajo sobne jakosti? ???
Upam, da smo zdaj na isti valovni dolžini. Vsi rabimo »prepovedi«.In sankcije.
Če pa boste psička »počlovečili« in/oziroma se vam bo »smilil«, in bodo sankcije oz. prepovedi prevelik zalogaj za vas,… ja, takrat pa boste iskali pomoč…Ker vas bo pes »prerastel«… Pasje psihologe, razne inštuktorje, dreserje, pomoč na forumu…, vse bo dobrodošlo… Kakšen pa bo efekt, to pa ne vem…
Predvsem zaupajte sebi in si »ustvarite« psa, ki bo VAM pisan na kožo.
-
Tudi Dix je začel renčati že kot mladič :( (ponavadi je branil predmete). Mi smo se ustrašili in smo zbežali (po možnosti ga še kaznovali čez kako uro... ::)), tako da se je le stopnjevalo. Zdaj sicer redko zarenči; jaz sem ukinila božanje po trebuhu - ko se od ''podredi'', saj je skoraj vedno renčal (in poskušal ugrizniti) ko sem ga tako božala, pa tudi drugače se z njim veliko ukvarjam in me bolj upošteva. Zarenčal je na bratranca (6 let), ker je kljub prepovedim sam hodil okrog Dixa, ga izzival (skakal do verige in nazaj) in mu poskušal vzeti kost. Seveda je za večino zgodbo priredil, tako da je bil spet Dix vsega kriv... :-XV novoletnem času je pa z Dixom prava mora; ob poku petarde postane čisto paničen, zgodilo se je, da se je strgal z verige, pogosto renči, poskuša ugrizniti, čisto nepredvidljiv je... Za novo leto in dneve, ko bolj poka dobi pomirjevalo (Banmith ???), zaklenemo ga v garažo, zagrnemo vsa okna in mu naredimo ''gnezdece'', da bi preživel mirno. So se pa letos zgodili tudi ugrizi (sicer ne zelo resni, ampak to se mi ne zdi tako pomembno...). Enkrat je bilo pred hišo veliko ljudi (neko praznovanje) in so gledali Dixa, on pa tega ne mara. Oče je rekel, da je Dix menda prav ''stekleno, grdo'' gledal, ampak vseeno je šel k njemu - seveda s tistim občutkom strahu. In Dix ga je popadel (sicer ni bilo nič hujšega, ''samo'' par kapljic krvi). Seveda se je izmaknil in ni šel še nekaj časa k njemu. Drugič, lao resneje pa je ugriznil strica; na splošno se imata rada - seveda za Dixa sploh ne postavi mej, ampak se ne ukvarja veliko z njim (občasno božanje). Dix je prišel domov (strgal se je z verige :-X) in takoj je stric šel k njemu in ga menda samo pobožal - ampak jaz si mislim, da je bil Dixi vsa v paniki zaradi pokanja, on pa ga je možno prijel za ovratnico, naredil kako pridigo zaradi bežanja, ga možno potrepljal... In Dix je spet popadel. Seveda se je tudi tokrat stric umaknil. Potem so vsi že razmišljali, da bi Dixa evtanazirali :'( :'( :'( :'( >:(, prepovedali so mi druženje z njim (pa sem vseeno šla k njemu), šel je na malo sprehodov, vsi so šli k njemu še manj odločno, in so rekli, da če se to še enkrat zgodi bo treba narediti konec... Ampak meni se zdi pes najmanj kriv od vseh. Bom še malo opisala pogoje, v katerih živi: v mladosti ni bil vzgojen. Je na verigi (sicer dolga, ima vodo, hrano, garažo, uto, sprehode...) - sama se že nekaj let trudim dopovedati vsem, da bi se stvar izboljšala, če bi naredili pesjak, ampak pri njih je bolj pomembna gredica, 13 letnica pa itak nima besede. Dix živi pri starih starših, mi pa tja pridemo nekajkrat na teden - takrat sem jaz veliko z njim, vsakodnevno pa ima običajno dva daljša sprehoda - žal na povodcu, ker se zanesljivega odpoklica šele uči... :-\Nekako pa nima pravega gospodarja; uradna lastnica je moja sestra, ki je z njim bolj malo, vsak dan ga na sprehod pelje dedek, tam živi še babica ki se ne ukvarja dosti z njim, pa stric, pa sestrična in bratranec, pa sosedi ki vedno hodijo mimo Dixa v garažo, ampak nikogar ne upošteva čisto vsega (najbolj pa mene in dedka). Takoj ko so se zgodili ti napadi, sem seveda našla Alfakan, ampak se nismo odločili za, ker pri njem vsak dela drugače (pa jim ne moreš dopovedati, naj se spremenijo), tako da verjetno ne bi bilo uspeha. Vsi mi dopovedujejo, da je že ''star osel'' in se ne more več nič naučiti, naj ga peljem na sprehod ko sem tam in drugače pustim primeru, da bom dobila novega psa, ki ga bom učila od mladička in bo super zdresiran... - ampak meni se zdi najslabše, da bi ga osamili, ker je zelo družaben (''zlati prinašalec'') in je rad aktiven, z ljudmi. Se tudi zavedam, da bi bilo boljše, če bi imel več gibanja in ukvarjanja, ampak časovno ne znese. Ne mara niti vožnje niti drugih psov, tako da pasja šola odpade, za kakega strokovnjaka ki pride na dom še slišat nočejo... :(Pa najbližja dobra pasja šola je šele na Obali (hm... upam da bom lahko jaz kaj spremenila ko bom večja ;D). Tako da je vsa vzgoja prepuščena meni - seveda pa drugi mojih navodil ne upoštevajo preveč (le dedek malo ponavlja moje obnašanje z Dixom, pa pravi da je bolje...). Tudi klikerja ne uporabljam, seveda doma ne dovolijo. V zadnjem času je name le enkrat malo zavihal ustnico, ko sem ga prijela za ovratnico ??? ampak sem ga takoj dala na povodec, strog ne, ignoriranje in nekaj časa prostor. Imate kak nasvet, kako naj odpravimo renčanje? Problem je novoletni čas, ampak verjetno je potrebno že zdaj začeti z delom...
Pa res prosim, ne zdaj mene oboževat zaradi verige in nakupa psa, ker sem jaz takrat imela 5 let in pri tej starosti pa res nisem vedela nič o psih... Tako da prosim da se vzdržite takih komentarjev in raje pomagate s konkretnimi nasveti. Če je potrebno še kaj napisati (čeprav sem kar opisala pogoje...) povejte, pa upam da bo vsaj kdo odgovoril, ker sem spraševala že v različnih temah pa na moja ssporočila noben ne odgovarja... ??? Ker sem zaradi situacije sem že čisto obupana, bom še bolj navijala za pesjak, ampak vedno dobim odgovor ''sej tudi na verigi je v redu''. >:(
-
Diva: Ja, ja, je že Slomšek napisal, da šiba novo mašo bere....ampak od takat se je marsikaj spremenilo in nekateri so celo ugotovili, da je moč otroka vzgojiti brez klofut in vzgojnih po riti. Kazni so lahko tudi bolj domišljene in vzgojne...pri otrocih in pri psih. Oboji zelo hitro ugotovijo, da pri doslednih odraslih z izsiljevanjem in neprimernim vedenjem ne bodo dosegli cilja, pa če je dotičnega sama ljuba milina. Prav tako oboji zelo hitro ugotovijo, da ima prekoračitev postavljenih meja lahko skrajno neprijetne posledice (omejitev svobode recimo) tudi če vzgojitelj nikoli ne povzdigne glasu.
Avtoriteto je moč doseči tudi drugače kot z ustrahovanjem in podrejanjem.
Airedale: povsem jasno je, zakaj je pes tak kot je. Pesjak zadeve ne bi bistveno izboljšal, edino v toliko mogoče, da ne bi mogli riniti nepovabljeni k njemu. Tako zafuranega psa v nespremenjenem okolju ne more popraviti niti alfakan niti ga ne bi C.M.
-
Airedale: povsem jasno je, zakaj je pes tak kot je. Pesjak zadeve ne bi bistveno izboljšal, edino v toliko mogoče, da ne bi mogli riniti nepovabljeni k njemu. Tako zafuranega psa v nespremenjenem okolju ne more popraviti niti alfakan niti ga ne bi C.M.
Samo kaj ne bi vsaj v pesjaku imel nekega svojega prostora, ne bi vsi hodili skozi njegovo, skakali z njemu in nazaj...? Samo je pa za vse vpletene nekej čisto drugega, če jim pove en strokovnjak odrasel, kot pa en otrok, ki itak nima pojma... ??? :-\
Aja, če bo šlo vse po načrtih, bomo mi čez kako leto živeli tam in bom jaz prevzela skrb za psa! :)
Ampak... Kako da potem vse zavetiške pse, ki so stari ravno toliko lahko prevzgojijo, Dix pa je prestar? :-X
lp.
-
Prevzgojiti se jih da, vendar ne v istem okolju med istimi ljudmi.
Pesjak bi bil boljši v toliko, da ne bi mogli skakat po njegovem, to drži. Še vedno pa bi lahko prihajalo do "nesreč" ko bi potrucanci vtikali roke skozi mrežo, pa tudi dražili bi ga lahko še vedno kadarkoli bi se jim naprdnilo.
S psom bi lahko nekaj naredila, če bi skrbela zanj sama, če bi bil večji del dneva s teboj, bi imel dostop tudi v hišo. V tem primeru bi se splačalo dobiti tudi kakšno strokovno pomoč. Zaenkrat drugega kot da ga vodiš na sprehode ne moreš. na sprehodih pa lahko tudi kaj delaš z njim, ga naučiš prinašati, mu skrivaš kakšne igrače ali hrano, da to poišče, lahko ga naučiš prinašati iz vode...samo s povodca ga ne smeš spustiti (lahko pa uporabiš dolg sledni povodec ali fleksi)
-
Diva: Ja, ja, je že Slomšek napisal, da šiba novo mašo bere....ampak od takat se je marsikaj spremenilo in nekateri so celo ugotovili, da je moč otroka vzgojiti brez klofut in vzgojnih po riti. Kazni so lahko tudi bolj domišljene in vzgojne...pri otrocih in pri psih. Oboji zelo hitro ugotovijo, da pri doslednih odraslih z izsiljevanjem in neprimernim vedenjem ne bodo dosegli cilja, pa če je dotičnega sama ljuba milina. Prav tako oboji zelo hitro ugotovijo, da ima prekoračitev postavljenih meja lahko skrajno neprijetne posledice (omejitev svobode recimo) tudi če vzgojitelj nikoli ne povzdigne glasu.
Avtoriteto je moč doseči tudi drugače kot z ustrahovanjem in podrejanjem.
Ja, Lanabela, še kako res je to. Sploh tisto glede avtoritete... "Moč" jo je doseči brez ustrahovanja in podrejanja.
In zato jaz še vedno prisegam na človeka, kot edini "zveličani" motiv v procesu šolanja psa... In na dotik.. Dotik dela "čudeže"..
Ne kliker.
Airedale10, jaz ti ne znam "pomagati". Žal. Priznam, s prevzgojo nimam nobenih izkušenj...
-
Prevzgojiti se jih da, vendar ne v istem okolju med istimi ljudmi.
Pesjak bi bil boljši v toliko, da ne bi mogli skakat po njegovem, to drži. Še vedno pa bi lahko prihajalo do "nesreč" ko bi potrucanci vtikali roke skozi mrežo, pa tudi dražili bi ga lahko še vedno kadarkoli bi se jim naprdnilo.
S psom bi lahko nekaj naredila, če bi skrbela zanj sama, če bi bil večji del dneva s teboj, bi imel dostop tudi v hišo. V tem primeru bi se splačalo dobiti tudi kakšno strokovno pomoč. Zaenkrat drugega kot da ga vodiš na sprehode ne moreš. na sprehodih pa lahko tudi kaj delaš z njim, ga naučiš prinašati, mu skrivaš kakšne igrače ali hrano, da to poišče, lahko ga naučiš prinašati iz vode...samo s povodca ga ne smeš spustiti (lahko pa uporabiš dolg sledni povodec ali fleksi)
Hm... Še eno pomoč potrebujem: kako pa naj ga na sprehodu sploh zainteresiram za igrače? Pred hišo, če sama res zelo skačem in ga navdušujem še nekako gre, na sprehodu pa ga igrače sploh ne zanimajo karkoli naredim... Na sprehodu ga imam na kratkem povodcu, na travniku pa ga dam na sledni, ker na flexyju sploh ni bil pzoren name in zdaj ga samo jaz vodim na tistemu, in ko sem SAMA hodi in dela čisto lepo, čim pa je še kdo (katerega seveda Dix ne upošteva) pa...
-
Najverjetneje ti je uspelo, ampak NE hvala za takšen način obnašanja do psov. Meni se to enostavno gnusi. Bljak...pa brez zamere. Da bi psa metala ob steno, ne hvala, res. Uf...
Sama sem bila zelo dolgo takega mnenja. Ampak, ko nimaš toliko priložnosti, da bi dnevno sklikal psa, da določenega psa ignorira, ne pa da teži....In reagiraš bliskovito, da preprečiš ugriz (hvalabogu se mi še ni zgodilo!)... Ene nežne in presrane pasje duše, kjer "NE" zadošča ni treba obrnit okrog, ampak take, ki si pa več upajo...Brez skrbi, da to kar sebi pripiše, če je v pravem trenutku.
Če imaš poštimanega psa-super. Če pa tvoj pes teži drugemu psu, ljudem in se ne obnaša ravno kulturno. Ker je za videt ogromno psov na sprehodih, ki vlečejo in bevskajo proti mimoidočim, lastniki pa jim niso kos, pa kilaža psov sploh ne igra vloge.
Lahko pa sklikaš oz. greš po tem sistemu za ptrjevanje mirnosti (pes na štriku) nori proti drugemu psu, v nekem momentu zajame zrak, se umiri-označiš, nagradiš. Tako se da zanesljivo, počasi, brez škode naučiti psa toleriranja. Tudi dotikov psov-ljudi. Še posebno za tiste živčke, nestabilne pse se mi zdi tak način sila uporaben in varen. (več je v knjigi click to calm). In pri takih lastnikih, ki preveč čustveno reagirajo pri koreakcijah.
-
Ma ne vem Diva, jaz se dotikov pri vzgoji, še bolj pa pri šolanju izogibam (kvečjemu na koncu za nagrado, če ima slučajno pes rad dotike). Kliker sam po sebi ne naredi nobenega čudeža, a ob pravilni uporabi pes izredno hitro dojame, kaj mora narediti, da bo prišel do SVOJEGA cilja. Ker je to njegov cilj, dela brez prisile in z veseljem. Na ta način je možno naučiti tudi pse, za katere je do nedavnega veljalo, da jih je nemogoče šolati, praktično karkoli.
Airedale: napisala si, da gre za "prinašalca", ki bi moral imeti prinašanje že v krvi. Psa, ki mu ni do predmetov, je sicer mogoče naučiti igre enako kot katerega koli trikca (nagrajuješ pač igro), a bi ti moral to kdo pokazati. In seveda, vsako novo stvar najprej učiš tam, kjr ni motenj, šele potem, ko jo obvlada in jo ima rad, greš isto delat ven, kjer so motnje. Če ne mara igrač, mu lahko skrivaš tudi hrano, lahko mu narediš sled tako, da vlečeš za sabo kakšen košček mesa, kurjo kožo ali kaj takega, pes mora po sledi in na koncu najde hrano.....
-
Airedale: napisala si, da gre za "prinašalca", ki bi moral imeti prinašanje že v krvi. Psa, ki mu ni do predmetov, je sicer mogoče naučiti igre enako kot katerega koli trikca (nagrajuješ pač igro), a bi ti moral to kdo pokazati. In seveda, vsako novo stvar najprej učiš tam, kjr ni motenj, šele potem, ko jo obvlada in jo ima rad, greš isto delat ven, kjer so motnje. Če ne mara igrač, mu lahko skrivaš tudi hrano, lahko mu narediš sled tako, da vlečeš za sabo kakšen košček mesa, kurjo kožo ali kaj takega, pes mora po sledi in na koncu najde hrano.....
Sej ko se navduši prinaša, prej pa ga ne moreš prepričati niti da bi za trenutek prijel igračo. ;)
-
Razlogov, zakaj ne mara ovratnice (ali mu je prav? - vmes moras dobiti se dva svoja prsta) je vec:
- ker je sel po prijetju ovratnice nazaj na verigo (eni psi ne pridejo na odpoklic, ker so jih na sprehodih potem, ko so prisli k njim, vedno pripeli in ni bilo vec svobode - samo kazen, nobene nagrade (priboljska, igre, bozanja) in da bi sel lahko potem zurat dalje; pes je tukaj povezal prijem za ovratnico z necim slabim in ko je ugotovil, da ko zarenci..., doseze svoje, se vi ustrasite, odmaknete...)
- je ovratnica zatezna... in se jo je dejansko uporabilo, morda celo pravilno (pa je pes povezal prijem cloveka za ovratnico z necim bolecim, ugotovil, da do te bolecine ne pride, ce se clovek ne dotakne ovratnice in da se je ne, ce nanj zarenci - ce pa se to ne zaleze, pa savs in mu uspe)
- ga dejansko kaj boli
- ...
Problem se je razvil ze naprej in je od opozoril s stani psa prislo do savsov. Idealno bi bilo, ce bi dobili pravo pomoc ze v prvi fazi (se bolj pa se pred prvo fazo), ne da je sedaj problem neresljiv (samo mora nekdo dejansko videt, kako to izgleda, preded lahko karkoli svetuje).
Kako je z oprsnico?
Pes je sicer odrasel, ni pa se star. Pa tudi starcke se da kaj nauciti ;)
Kako pa poteka vajina igra? Ali se vleceta za igrace (kaksne igrace so v igri), kako se vleceta, ali mu igraco preden prime spremenis v "zajca" (da ga motiviras s premikajoco igraco po tleh, da bi jo ujel), ali mu meces "zogice" in da jih on prinasa.
Samo prinasanje je iz vec faz. Mislim da ti zelis nauciti le drzi, ce prav razumem? Ostalo ze zna? Kako delata menjavo igrace?
Kasneje to za pse iz zabave postane resno delo, ki ga radi opravljajo. Koliko igrac mu nameces (da delajo se mozgani, spomin).
Za njega se ocitno v naravi dogajajo bolj zanimive zadeve, kot si takrat ti. Ko mu bo igra 1A, potem ne bi smelo biti problemov. Ne rabis stati na mestu, ko se igrata, lahko se premikata, par metrov danes v smeri standardne poti sprehoda, potem ze vec... Tudi igra ne poteka tako dolgo, da jo ima pes vec kot dovolj - vec krajsih vlecenj, med temi krajsimi vlecenji malo poslusnosti, pa potem spet krajse vlecenje... psu se mora "dogajati", sicer mu je dolgcas. Igro, hrano, bozanje si mora zasluziti.
Namesto klikerja lahko uporabis tudi kaksno kratko besedo kot oznacevalec dobrega dejanja ;)
In sled je dobra fizicna in psihicna zaposlitev za psa (rabis oprsnico in povodec; za ucenje ne rabi biti dolg). Sploh ce rad je. Na zacetku mu lahko kolescek posebne salame (tudi s tem gre) das na vrvico, si nekako oznacis zacetek, zapomnis smer kam bos sla prvih par korakov, poracas malo salamco na startu, jo na vrvici med nogami vleces ravno par korakov naprej, vmes puscas koscke posebne salamce (isti material kot vleces), na koncu vecji kupcek ali pa kar cel kolobarcek salamce, ki si jo vlekla. Potem gres po psa, ko ga gres iskati na verigo, kjer je na njemu neljubi ovratnici, neses lahko s sabo oprsnico (na zacetku itak ne bo vedel, cemu je namenjena - je pa dobro, da ze prej zvadita dajati oprsnico gor in dol, ted da jo ima gor - to naredi s hrano - da skoz lize salamco med opremljanjem njega z oprsnico, da jo bo povezal z dobrim), ga pripnes na ovratnico in povodec, odpeljes do par metrov zacetka sledi, ga preobleces v oprsnico na katero das gor povodec, das ovratnico dol, gres z njim na zacetek, mu z roko pokazes po tleh, kje zadeva je, ce ga ne potegne takoj pravilno, mu kazes se v pravi smeri naprej po tleh, da najde npr. prvi koscek..., ko mu zalaufa, se ne sekiraj, ce kaksnega spusti, pa vse do konca, ko poje cel kupcek salamc. (Ko postavljas sled gres se nekaj korakov v smeri, kamor si sla, zavijes pravokotno stran od sledi in gledas da gres nazaj tako, da sledi ne prides preblizu ali da jo celo sekas.) Mu potem snames oprsnico oz. jo zamenjas z ovratnico (jaz bi mu tudi po nadetju ovratnice dala veliko nagrado, ce bi slo vse cez kot mora). Zakljucek je lahko igra... Vedno isti ritual. Potem podaljsujes razdaljo sledi, cas po postavitvi sledi, delas razlicne kote (spremembe smeri), prosis koga, da ti gre sekati sled, otezis teren (menjava strukture tal, grabencki...)... Ce slucajno razmisljas, da bi kdaj delala resno, si preberi se pravilnik (pa na sledi vpeljes se predmete, ki jih bo moral nakazovati, prinasati), sicer je pa za zabavo, miselno in fizicno zaposlitev psa to cisto dovolj. Ko pes ze priblizno zna, umaknes tisto salamco, ki jo potacas, in samo puscas koscke salamce v sledi (v svoje stopinje) - na tem prehodu (ki se naceloma zgodi po parih treningih) jaz skrajsam razdajo sledi. Pa potem spet daljsas... Na zacetku moras res dobro vedeti, kje si sla (ne rabis ful tacati, hodis normalno), dobro je, ce se npr. vidi v travi, ko ga bos popravljala s povodcem na oprsnici. Vendar psi sled hitro pokapirajo in je dobro, ce mu cimprej zacnes zaupati, da sam opravi vse (ti samo drzis povodec). Veliko vodnikov tega preskoka ne morejo/znajo(?) narediti in imajo potem psi na preizkusih/tekmah slabse rezultate, kot ce bi oddelali zadevo sami (poleg tega kaksni vodniki ne berejo dobro nakazovanja predmetov psa - ce nakazuje predmete, je lahko to s sedi, stoj ali prostorom ali pa celo kombinacijo vseh; ce prinasa, ne sme prijeti zadeve iz prostora, lahko iz stoj ali sedi). Obutev, ki jo bos imela gor ob ucenju mora imeti jasno izrazeno peto (oster rob), material ne sme biti guma (skornji naprimer; tudi Crocksi niso gleh fajn - pa sem delala cisto prve sledi par svojim psov v njih, pa je slo ;); kasneje vlecke v gumijastih skornjih, da je bilo manj vonja od mene), ker one ne omogocajo dovolj velikega "odpadanja materiala" s cloveka. Sicer je tusi za to zadevo najbolje, da ti kdo pokaze, da te gleda in popravlja, a ce je le za zabavo, je cisto vseeno. Ce bos kdaj resno razmisljala o tekmovanjih, bos pa popravljala napake (vse se da ;)). Morda si je prej vseeno dobro ogledati kaj na yt, vsaj za obcutek. Vsekakor vsaka pozitivna aktivnost cloveka s psom ju bolj "poveze".
Vse kar rabis od besed je npr. "isci", "bravo, priden nasel". Ce pa s svojim psom delas se prosto iskanje igrac, pa tam uporabljas "isci", potem pa ta isci na sledi zamenjas nor. za "sled".
-
Ne sej ovratnico čisto prenaša, samo takrat ga je nekaj ''pičilo''. :)
Kako pa poteka vajina igra? Ali se vleceta za igrace (kaksne igrace so v igri), kako se vleceta, ali mu igraco preden prime spremenis v "zajca" (da ga motiviras s premikajoco igraco po tleh, da bi jo ujel), ali mu meces "zogice" in da jih on prinasa.
Uh joj... Naše igre ne sme nobeden gledat, bi mislili da sem malo motena tako kot ga motiviram (moram teči, ploskati, skakati..). :D Igrava se pa s frizbijem (rollerji, vlečenje in potem tudi kdaj prime v zraku), z žogicami (metanje, to ima najraje) pa s cufo se rad igra - si pomagam z vrvico. Se pa igram čisto malo časa, zamenjam za priboljšek, narediva malo poslušnosti in potem spet... Pred hišo to vse gre, ko pa pridemo na sprehod pa je z igračami konec :(- npr. lovi se z mano, boža ipd., igrače pa ga ne zanimajo (edino če najdemo od koga drugega, to je pa potem cel žur :P 8)).
Hvala za te napotke glede sledenja, bova poskusila!
-
Psi ne marajo prijema za ovratnico, ker je to poseg v njihov osebni prostor, poleg tega pa ga smatrajo vsaj za nesramnost, če že ne za napad brez opozorila. Ne da bi imeli prej kakšno slabo izkušnjo. Na tovrstne prijeme jih je treba navaditi (večina to naredi že z mladičkom, ne da bi se tega sploh zavedali). psom, ki imajo s tem prijemom težave, pripnemo na ovratnico čisto kratek povodec, ki ga ima veno gor in za katerega ga lahko primemo.
"Šolska" sled in prinašanje sta resno delo, zahteveta kar precej natančnih treningov.....tako za zabavo pa povsem zadostuje, da pes na koncu sledi najde hrano (brez ustavljanj, nakazovanj predmetov ect., lahko delaš celo z navadno ovratnico, čeprav je oprtnica boljša) in pri prinašanju da steče za predmetom in ga prinese nazaj, tudi če ga potem spusti pred nas ali pa gremo takoj v igro.
Če te zelo skrbi, kaj si bodo tvoji domači in sosedje mislili o tebi, se igaj s psom tam,. kjer te ne vidijo (čeprav bi moralo biti ob opisanem odnosu do psa sram njih in ne tebe)
-
Ce je res nekaj prinasalca v njemu mu daj na sprehodu kaj za nosit v gobec.. Ali kaksno palico, ali aport, plasticno flaso, karkoli.. Pa bo pes takoj "zaposlen", ker goldni vsako nosenje kaksne stvari vzamejo za ful resno delo.. Moj recimo je vedno ful ponosen, da lahko pokaze kaj nosi naokoli.. Ta predmet mu lahko potem tudi vrzes, da ti prinese nazaj, ali pac ne, pa da samo leti za njim.. Ze to je nekaj.. :)
-
To sled mu bom pa še danes naredila! 8)Aja pa pozabila sem omenit njegovo najljubšo igračo, to je plastenka!
Pa je dobro, da ga učim precej trikov (seveda brez pretiravanja...), ali ga to še bolj zmede, in bi se mogla skoncentrirati le na osnovno poslušnost? Ker meni se zdi, da so trikci super zaposlitev, samo moram seveda prej pridobiti ''dovoljenje'' ::)... Pa ''home agility'' ga zelo veseli, zdaj mu bom še tunel kupila (samo denarja moram malo našpatati... :-[), ker če ne agilju ne bi bilo psov, pa bi se ga dalo malo bolj motivirati, bi bil to idealen šport zanj. Aja pa sem razmišljala, da bi ga doma začela učiti RO vaje... ;D
-
Pa je dobro, da ga učim precej trikov (seveda brez pretiravanja...), ali ga to še bolj zmede, in bi se mogla skoncentrirati le na osnovno poslušnost? Ker meni se zdi, da so trikci super zaposlitev, samo moram seveda prej pridobiti ''dovoljenje'' ::)...
Več delaš, bolje je. Z delanjem trikcev se bo poslušnost kvečjemu bolj okrepila, ne poslabšala ;) .
-
Lahko pa sklikaš oz. greš po tem sistemu za ptrjevanje mirnosti (pes na štriku) nori proti drugemu psu, v nekem momentu zajame zrak, se umiri-označiš, nagradiš. Tako se da zanesljivo, počasi, brez škode naučiti psa toleriranja. Tudi dotikov psov-ljudi. Še posebno za tiste živčke, nestabilne pse se mi zdi tak način sila uporaben in varen. (več je v knjigi click to calm). In pri takih lastnikih, ki preveč čustveno reagirajo pri koreakcijah.
Me samo zanima, če je to povzeto iz knjige ?
-
Samo sporočam, da sva z Dixijem poskusila malo sledenje; sicer je mislil, da ko je našel en majhen košček je to že to, se je usedel in me gledal, ampak bova veliko vadila pa bo! :o
-
Cestitke! Vaja dela mojstra, mojster pa vajo ;)