PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Temo začel/a: rooxye na 25 September 2012, 21:59:25
-
Imam problem. Zaradi CM, se nama je s psom odnos zrušil na nulo.
Prišla sva tako daleč, da me na sprehodu POPOLNOMA ignorira. Kot da je sam. In potem se začne vlečenje za povodec, ker "poleg" preprosto noče slišati - čeprav ve kaj to pomeni. Celo jasen, glasen in odločen "NE!" mu ne pomeni nič. Kot da ne bi nič rekel.
Ko ga dam na silo(potisnem) na sedi, sicer sedi dokler ga ne pokličem. Ko pa ga pokličem, sicer teče proti meni nato pa me skuša "zaobiti".
Na sprehodu je sicer miren in ignorira pse. Če poenostavim: pred CM se je zaganjal v pse in ubogal na ukaze, zdaj pa ima pse na ignor, ukaze pa presliši.
Skratka, po CM imava porušen odnos.
Zahvaljujoč Lunette sem končno ugotovil, kaj točno je narobe(hvala!).
In odnos sem odločen spremeniti. Nemudoma!
Dosedaj sem dobil naslednje nasvete(predvsem od Lunette): več igre, hranjenje izključno iz rok, več "čohanja".
Prosim za še kakšen nasvet.
Najbolj me moti na sprehodu, kjer ne gre drugače kot z močnimi "potegi" povodca. Tako se nama sprehod uniči že na začetku. Jaz imam slabo vest, sem razočaran... on pa nevem... fajn mu gotovo ni...
Je možno, da mi je karkoli zameril? Psi zamerijo? kaj pa oprostijo?
Je možno, da mi zameri to, da ga za razliko od drugih družinskih članov vztrajno zapiram v pesjak ali pa na vikendu na verigo? Če pomislim, bi jaz rekel, da NE - vsaj glede na moje znanje.
-
Joj, sicer ti bodo drugi bolje svetovali, jaz ti bom samo povedala kako je pri nama... Kako se kake par dni več uvarjam z njim, se učima novih trikcev, se igrama, skupaj tečema, pač ne samo tisti sprehod in to, ampak da skupaj resno delama in se zabavama se takoj pozna, da je dosti bolj pozoren name, takrat je njegov odpoklic celo 90%, ki je bil prej recimo 50%.. Tako se zdaj trudim v tej smeri, da bi čim več delala.. Hranim pa tudi kar veliko iz roke, pač kolker se da...
Upam, da vama uspe in se spet povežeta tako, da bosta oba zadovoljna.
-
Bova jutri začela resno delat skupaj. Nevem, v planu ima prvih par dni samo veliko več igre, potem pa dodatno igro razpolovit in dodat učenje.
-
Sm en mau blush :-[ ;)
Hm kot prvo se resetiraj. JA ti. Kar koli si do sedaj počel pa je vsaj en mal pomagal ...ne počni več. Pokvariš celo novo ''sliko'' pri psu, če vztrajaš s klikerjem pa pozitivo, če ga pa pol ko ti dojadi psa spet samo enkrat cukneš ali zavpiješ. Zato zna bit da večina psov ko je na slednem lepše uboga ker ima vsaj občutek da ga pa tam ne boš cuknil (no niti ga ni zaželjeno, niti ni prav, če delaš na pozitivo). Ti imaš še vedno občutek kontrole, da glih ne odjadra za čem. Pes pa občutek svobode in neprisiljenega dela s tabo.
Uporabi navadno ovratnico in navaden povodec ter zaželjen sledni povodec.
Hm pomembno - psi ne poznajo NE početja. Torej ko ti zahtevaš ''NE'' on pač počne nekaj drugega, kar pa njemu ni ''ne početje''. Torej namesto prepovedi uvedi nadomestna vedenja. Upam, da je razumljivo napisano. Če že hočeš - vodja krdela nikoli članom ne reče samo ''ne'' ampak jim vedno da nekaj za delat. Torej on odloča o naslednji aktivnosti. Pri uporabi ne-ja pa ti psu sam daš povod da si sam najde novo stvar (ker pač počne kar se mu zdi bolje od tega, da vpiješ ''NE'').
Kot drugo pomembno- psi vedno imajo radi 100% možnost uspeha. Vedno radi uspejo. Kar v praksi pomeni da se izredno dobro samonagrajujejo. Ti pa si tisti ki mora poskrbet da je 100% uspeh možen samo pod tvojo kontrolo (sledni povodec in možna nagrada samo od tebe). Pri tem se zavedaj, da nagrada NI vedno hrana/igrača ampak tudi drevo/lulanje od drugih/zajčji bobki/dosežena destinacija/vonjave v zraku/vstavi poljubno...
Recimo da je dost teorije ;) pa še praksa za na sprehod.
Kot rečeno klasična ovratnica in normalno dolg povodec. Veš da NE ukazov ni. In veš da je nagrada za psa vse zaradi česar ali k čemur te vleče. Tvoj cilj pa je da 1. pes ne vleče in 2. da izkoristiš za nagrado vse kar je psu nagrada (ne kar se tebi zdi da bi mogoče bilo).
Pripneš psa takoj ko se umiri. On zaštarta iz pesjak. Ti pa samo mirno počakaš (si ko drevo na katerega je pes privezan-kip ;)). Večina psov se slej ko prej obrne in vsaj tupo pogleda ''ja kaj zdj ???''. TO ti je iztočnica za nagrado! Veselo pogledaš in rečeš JAA :-* In nadaljuješ korak za korakom. Prvi teden zna bit da bosta prišla kakih par 10m stran od pesjaka na ta način. ;) Pa obrneš se in samo pocmokaš, takoj ko sledi si spet JAAA :-* pa se spet obrneš pa sledi pa spet JAA...Prijetno pomečkaj psa (ne ga trepljat), poigraj se ko bo za to, daj mu hrano ko bo za to. Nikar pa s svojimi nagradami ne sili v psa - izgubijo vrednost ;)
V bistvu ukini sprehode na dosedanji način. Ukini dosedanjo energijo s tvoje strani...tudi ko te bo raz!#$" >:( zadihaj, poglej stran in si ponovno zamisli pridnega psa. ;) Pa morda še malo materiala za pogledat. Tako ne rabita it na dooooollllg sprehod. Bo čisto ok če se kak teden ali dva tole ''igrata'' doma in po ulici. Nič daleč od doma, da si hitro lahko nazaj preden ti na doooollgem sprehodu počijo živci :P
http://www.youtube.com/watch?v=vIdeT5S9u4Y
http://www.youtube.com/watch?v=AeTBGMYZj5I
http://www.youtube.com/watch?v=jJ-qvYh7TVU&feature=relmfu
in pa še tole...dela čudeže pri kontaktu :) http://www.youtube.com/watch?v=wgGq-EmmOls
-
Hvala. Pa misliš, da bo kaj narobe, če bo ne bo imel 2 tedna dovolj gibanja?
Skrbi me, da mu bo ostalo preveč energije. Sicer je navajen na 1h sprehod na dan, s tem, da je bil vsak vikend cel dan aktiven.
Grem pobrskat po omari za sledni povodec. :)
P.S. Zatezno sva če davno vrgla v smeti.
Pa še nasvet za druge: res ne delat po CM - gre samo na slabše.
-
Imata po dvorišču kaj za delat več kot uro na dan ;) bodita tam bolj aktivna pa bo gibanja več kot dovolj. Seveda pojdita dlje takoj ko bosta dobila željen napredek. Včasih samo kilometri niso toliko pomembni, kot aktiven sprehod. Ko pa gresta dlje pa na slednega obvezno.
-
Masaža pa res dela čudeže. Sem ravnokar sprobal.
Hvala!
-
Takole po forumu bo težko dajati dovolj natančna navodila, da bo zadeva resnično delovala. ker je za psa zelo slabo, če se metode dela kar naprej menjavajo, bi bilo dobro, da bi si vsaj najprej nabavil nekaj primerne literature in jo temeljito predelal (še bolje bi bilo, če bi si od blizu ogledal, kako se dela v praksi), si izbral primeren način dela in se tega tudi držal.
Način dela, kot ga je predstavila Lunette lahko obrodi uspeh, če se ga pravilno izvaja - ob nepravilnem delu se lahko grdo ponesreči. V bistvu je to zelo zahteven način dela, ker moraš psu postaviti meje in vzdrževati disciplino ne da bi povzdignil glas ali psu nekaj prepovedal. V praksi težko izvedljivo za nekoga, ki nima izkušenj.
Jaz bi se zadeve lotila manj ambiciozno. Psa bi najprej utrudila: ali tek (ob kolesu, rolanje, canicross) ali , če je pes tak da ga to veseli metanje žogice, prinašanje iz vode.... Šele potem bi začela delat. Prvo kot prvo bi zamenjala povelja, ker ima s starimi slabe asociacije. Najprej bi začela delat vaje v gibanju, ki jih ponavadi psi zelo radi delajo in se jih da zelo elegantno učiti s pomočjo tarče. Vlečenje bi za začetek pustila pri miru, ker je za psa najbolj zahtevna vaja. Če je moteče, bi uporabila katerega od pripomočkov proti vlečenju (halty, pposebne protivlečne oprsnice ali pa preprosto jermen pod prednjo nogo in okrog vratu). Vse vaje bi delala na slednem povodcu, ki bi ga imela privezanega okrog pasu, tako da bi imela roke proste. Psa bi naučila da se dotakne roke s smrčkom. To bi bilo vedno dobro nagrajeno in temu bi sledila igra ali druge vaje ki jih ima pes rad. Če bi delovalo kot je treba, bi imela odpoklic narejen (pes ima to vajo rad, če se hoče dotakniti roke, mora najprej priti k nam. in imaš namesto "sem" pač stegnjeno roko in "tač" ali kaj podobnega. Potem bi šla delat različne oblike vodenja na daljavo - psa bi pošiljala okrog dreves, na kupe kamenja, štore.....Zgleda zahtevno, a psom so take vaje v veselje - samo razdaljo moramo včati zelo postopno in vsak uspeh mora biti nagrajen (od začetka s hrano ali igro, kasneje tudi samo s pohvalo). Te vaje bi skupaj s takimi ali drugačnimi trikci že močno povečale vodljivost in povezavo z vodnikom, tako da se lahko lotiš tudi manj priljubljenih (hoja ob nogi, sedi, odlaganje).
Zdej o tem, ali uporabiš povelje NE ali ne - po želji, jaz ga. Mu pa vedno slkedi navodilo, kaj naj pes naredi potem, ko je prenehal s prejšnjim početjen (ne pomeni takoj prenehaj delat tisto, kar ravno počneš in doslej še nisem imela tako butastega psa, da tega ne bi razumel). Prav tako ne bi preveč pomišljala uporabiti silo, če bi pes počel karkoli nevarnega zanj ali za njegovo okolico in tega ne bi prenehal početi ob prvem povelju.
-
Bil sem nestrpen in sem šel sprobat tehniko Lunette.
Neverjetno, ampak boljši rezultati so bili že v prvih petih minutah. Dejasnko, se je odzval na moj ukaz sedi in to 3krat od štirih poskusov. Super! Ignoriranja je bilo 3/4 manj. Rezultati so bili res že v prvih minutah.
Dejansko ga nisem cuknil niti enkrat! Niti enkrat ga nisem premaknil s silo. Ko je šel pred mano sem se jaz enostavno obrnil in šel v drugo smer - pes mi je sledil.
Če bo tako še naprej bom naslednji teden spet poskusil s klikerjom.
Sliši se kot TOP-SHOP oglas, ampak dejansko deluje. Navdušen sem.
Zavedam se, da do končnega rezultata manjka še VELIKO. Ampak hej, to je bil prvi poskus!
-
Daleč od tega, da ti hočem jemati voljo. Ampak, dajmo bit realni.
Na začetku vsaka novost pri psu naredi zanimanje in se pes odzove več kot pričakovano. Ko pes ugotovi, da je v tem novem "omejen" in da ni več po njegovo, se sploh pri psih, ki so bili sprobani že v različnih metodah zgodi bumerang efekt...v še hujši obliki ti vedenje prileti nazaj.
Super če je bolje, da bi bilo le vsak dan tako. Ne pa vršt puške v koruzo, ker bo vmes priel dan, ko bo katastroga.
Zato "prevzgajat" psa preko foruma, brez da se ve kakšen je odnos psa do vodnika, kako pes reagira na postavljanje mej...rizik, ki se lahko zelo slabo konča. Vsak pes in vsak vodnik sta zgodba zase, ki potrebujeta indivdualno obravnavo. Nekih tipskih načel, nažalost, sploh pri "popravljanju psa" po mojih, pa ne tako majhnih izkušnjah, ni.
-
Bomo videli. Tako ali tako imava v planu individualne ure pri pasji šoli.
-
Jaz sem z mojo tudi fajn zaj***** odnos, ko sem delala kaj na silo. Predvsem takrat, ko jo je grabila grozna trma, jaz pa nisem vedela kako naj se z tem spopadem in sem se na narobe način - z prisilo in se je vse še samo stopnjevalo, najin odnos pa se je slabšal. Najbolj se je vse poslabšalo ko iz nevemkakega razloga ni hotela iti v pesjak, pa sem jo morala not vlečt. Zamerila mi je totalno, čisto me je ignorirala, nič ubogala, bežala stran od mene...
Problem z pesjakom sem rešila tako, da skos ko je šla not, sem dala nekaj hrane v skledo in ker je požrešneš in ko sem rekla "grema jest" in ji kazala skledo ter jo prijazno vabila je prišla. Sicer se mi je takrat zredila, ker je pojedla več hrane kot ponavadi, ampak je delovalo. Potem ko je šla tako brez problema not sem začela počasi priboljške dajati v roko in jo prijazno vabit not. Ko je bila v boksu sem jo pa na polno hvalila, delale sva še kake trikce in tudi cartala sem jo. Potem je boks kmalu (spet) imela rada ;D
Glede odnosa. Zj**** odnos sem rešila tako, da NIKOLI več nisem uporabljala prisile (razen cukanje na sprehodu, ker pač nočem da mi roko odtrga in drugače ni šlo, kljub zatezni ovratnici ;) ). Vsak dan sem jo ful dolgo cartala, skupno je naneslo kako uro. Tudi pogovarjala sem se z njo. Ker se me je bala in ker pač na klic ni hotela k meni, sem, ko sem jo klicala k sebi, počepnila ali pa se vsedla, da sem izgledala manjša in manj grozna. Kazala sem ji hrano in jo pač nežno klicala. Ko je prišla pa ena velika pohvala, cartanje in seveda hrana ;D . Aja, pa tudi igrala sem se z njo. Pa npr. ležala z njo na travi, ona pa takrat skos prileti in gnjavi, pa sem jo lepo cartala in hvalila takrat. To sedaj tudi velikokrat delam in je ful fajn ;)
In je kar hitro ugotovila, da jaz nisem nič groznega in zlobnega in da ji nič nočem ;) . Sedaj se je najin odnos ful popravil, je taka vednovesela psička ( se vidi po hoji, repkanju, kako se me razveseli in skos se smeji :) ), tudi raje dela, bolj je pozorna name, tudi odpoklic je boljši (sva imele še en napad trme, ko kak mesec ni slišala nič in je bila pač na slednem povodcu, ampak sedaj je spet OK in je čist na free). Vedno ko sem z njo poskušam imeti čim boljšo energijo in čimbolj mirne živce, čeprav je za mano kak grozen dan. Pes ni kriv, da je tebi šlo nekaj narobe in ne more biti žtrveno jagnje da daš svojo jezo ven ;) . Če sem slabe volje je tudi ničesat ne učim, samo cartam jo in objemam, ker me to tudi pomiri, na sprehod grem na neko nevtralno okolje, kjer je ne rabim nekaj klicat, ker takrat ko sem slabe volje itak nič ne uboga in če ne uboga mi, če sem že predhodno slabe volje, popustijo živci. Če pa imam kak res res grozen dan pa raje koga drugega prosim da gre z njo na sprehod ;) . Ima pa mene najraje v družini in tudi takrat, ko sva imele slab odnos me je imela tudi najraje. Čeprav se me je bala. Sedaj se me ne boji in me ima najraje. OK, se znam še vedno zelo razjezit in se me zna tudi ustrašit, ampak se tega karseda izogibam. Ne pride več velikokrat do take situacije. Je pa tudi zanimivo to, če se česa boji se gre skos za mano skrit. Ali pa če se na sprehodu zažene za kako živaljo se ji skrijem in me potem skos panično išče. Ko se ji pokažem ali pa me najde pa je pa najbolj srečen pes na svetu pa potem cel sprehod uboga na prvi klic :P . Jo je strah da bi ji spet kam šla ;)
Jo pa drugače večinoma jaz dajem v boks. In mi tega ne zameri, ker to naredim na lep način (pohvala, hrana, trikci...). Je pa res da ji tudi jaz večinoma dajem hrano in jo vodim na sprehode, jo negujem, tudi z njo preživim največ časa.
-
Je hudič, ko imaš nestabilnega oz. občutljivega psa, ki rad zatrmari oz. zatrmari takrat, ko ni siguren, ne ve kaj pričakovati, je v stresni situaciji, hkrati je okolje tako, da po tleh diši od klobas!Potem pa človek malo bolj na hitro prime psa, ga skrega, pa se odnos že poslabša.
In če imaš še kakega inštruktorja, ki mu take lastnosti niso blizu in ti svetuje, da scukaš psa...v takem primeru moraš potem drugače delat, po svoje, tako, da pes še vseeno ve, da nekaj ni zaželjeno, hkrati pa ne rušiš zaupanja, kolikor ga pes ima vate.
Jasno moraš tudi živcu dopovedat bliskovito, kadar ogrozi sebe ali druge....Sicer pa je na človeku, da prepreči, da psu pokaže kako stojijo stvari predno, se ga postavi v neko situacijo.
To pri moji nekako deluje, samo jaz včasih zamočim, ko kaj ne predvidevam pravilno.
-
Ko sem jaz dobila odraslega psa me je čisto ignoriral, vlekel, lajal na pse, bil prestrašen...v glavnem zame grozna situacija. Bila sem pa čisti začetnik. Ko sem ga začela učiti trikce je navdušeno začel sodelovati z mano. Kliker je takoj sprejel in res sva veliko delala, naučila sva se veliko trikov. Ko je bil pod poveljem je bil super, ko pa ne pa popolnoma enako kot prej. Nekako mi to ni bilo všeč in sem želela, da se lepo obnaša tudi, ko je sproščen. Ne, da sem mu ukazala glej me preden sva šla mimo psa in je bil ves mimohod pod poveljem.
Pri šolanju mi je simi ogromno pomagala, ni se pa dalo rešiti samo na lep način. Morala sem mu dokazati, da sem jaz vodja, kar mi prej ni uspelo. In od takrat je šlo na bolje, pridobil je zaupanje vame. Danes je večinoma povsem sproščen in lepo hodi na popuščeni vrvici. Imava dober odnos in rad sodeluje z mano. Vlečenje sva odpravljala z metodo drevesa, zatezno... Najboljša izbira je bila sensation oprsnica. Sedaj ga imam lahko tudi na navadni oprsnici. Njegovega pomanjkanja socializacije v mladosti nisem uspela odpraviti v celoti, ampak ko je z mano ali fantom se pusti prepričati, da bo vse v redu. Izjema so grmenje, ognjemet in laserji- tega se še vedno zeloooo boji. Ampak išče pa mojo bližino, včasih se je šel skrit.
Si niti nisem predstavljala, da bo kdaj sposoben ležati pod mizo v restavraciji in ga bom lahko povsod jemala s sabo. Je pa prednost, da je nor na hrano.
Če tvoj ni, moraš najprej ugotovit, kaj ga najbolj motivira.
Paziti moraš tudi, da starši ne delajo po svoje. Ko sem se odselila na svoje so se stvari še izboljšale, ker veljajo samo ena pravila brez popuščanja.
-
Bi lahko kdo še kakšno besedo o samopotrjevanju?
Jutri pa v knjižnico... ;).
-
Se krepko strinjam z Lanabelo in Simi. Ni vse simpl. Lahko je tudi boomerang efekt...ampak če si prej 3 leta dopuščal piz#%&"$ je REALNO pričakovat da bo ''prevzgoja'' trajala in da bodo preizkušnje še lep čas. Na vodniku pa je da se ne da in vztraja. In vztrajanje brez prisile je hm...lahko prekleto težko ampak po končnem vztrajanju pa ima dolgotrajnejše učinke. Ufff kolikokrat je mene skominal, ko sem prvič delala z zafuranim psom po tem, ko sem se odločila, da letijo vse ''prisilne metode v smeti''. ;) Že skor pol leta super duper pa bi ga en dan najraj na zatezni domu prnesla ne sam cuknala :D ampak močna volja je zmagala :P sva imela obdobje preizkušenj z njegove strani še pa još...ampak danes pa čisto druga pesem.
Rooxye knjige, obisk kakega poligona, predvsem pa delanje na vajah/trikcih ki jih do sedaj še nista delala in lahko lažje uporabiš drug pristop...da si pes na novo ustvari sliko o tebi. Predvsem pa veliko velikoooo živcev.
Namesto raznih NE komand uprabljaj preusmeritve. Hoja v nasprotno smer, obrati in podobno. Vsekakor za izboljšanje komunikacije pes-vodnik bolj kot statične vaje pripomorejo vaje v gibanju. In ena lažjih je sledenje vodniku (nikakor šolski poleg).
In seveda POČASI ;) sta ti dali tudi Lanabela in Simi dobri iztočnici za razmišljat. Ni vse v hitrosti napredka ampak zanesljivosti, ki jo pridobiš šele s časom. Me pa veseli, da vsaj poskušaš spremenit vajin odnos. Da si sam dojel da pri vama nekaj ne štima in da je treba spremenit.
-
Lunette, koliko časa si pa ti potrebovala za rehabilitacijo?
Naj povem še, da pes ni bil 3 leta v takem stanju. Do približno drugega leta je bilo vse OK, nato pa sem začel z Cesarjom Millanom. Od takrat je šlo samo na dol(škoda, da nisem prej opazil).
P.S. Pa ne razumet, da hitim. Samo tako vprašam - za približno časovno orientacijo.
-
Odvisno kaj jemlješ pod odnos s psom ;) Če misliš koliko časa je trajalo, da je pes začel gledat mene in da sva vzpostavila komunikacijo dokaj hitro (nekje mesec ali dva). To je recimo pomenilo za naju da je dojel da zdj pa midva sva ''drugačna''. To da pa so se začele spremembe v obnašanju...huh pa dlje oz. odvisno kaj sva mogla popravit tudi več mesecev. In določene res zafurane stvari pri njemu so še vedno prisotne ampak so obvladljive. Glede na vse je to zanjga 100% uspeh. Da kljub dejavniku pri katerem bi prej podivjal posluša moje besede in se obvladuje. Glavno je da ti razumeš in obvladaš situacijo. To vse pa nima kaj dosti več veze z odnosom ampak z delanjem na vajah za posamezno stvar. Odnos lahko hitro popravita za dosežek v situacijah pa je samo vaja in delo s psom merilo koliko hitro napredujeta.
-
http://www.dogtrainingloki.com/upload/h5Kf8Ov4J/Dog-Training-Dos-and-Donts-.html
Ena taka lušna ;)
-
Pri meni se je odnos popolnoma popravil v manj kot 2 mescih ;) . Drugače "prevzgoja" kakih vedenjskih težav pa pri nama traja tudi 1 leto pa še ni OK, nekatere stvari pa rešim v 2 tednih. Pač odvisno ;)
-
Vedenjskih težav tako ali tako nima velikih. Moram dobro pomisliti, da bi kakšno našel.
Problem je SAMO in EDNINO v koncentraciji in pa v pozornosti.
-
Evo, ugotovil sem, da ko izgubi koncentracijo/pozornost, naredim njegov najljubši trik("hop" in "dol" na klop in iz nje), ponovim ene 5krat in je že pripravljen na šolanje naprej. :)
Zdaj delava večinoma trik dol in gor, vmes pa sedi in podobne zatežene trike. Vsake par minut vzamem tudi igračo in se igram, nato pa mu jo ponudim kot nagrado. :)
Pa tudi na kliker se že odzove.
Upam, da ne bo boomeranga. :)
A ko kaj vonja in se ustavlja pred grmi in noče naprej, naj ga potegnem k sebi ali naj počakam da opravi svoje? In nikakor ne mislim lulanja, to mu pustim. Mislim tisto vohanje ko se na vso moč upira da ne bi šel naprej...
-
Jaz mojemu če pridno hodi pustim da vohlja, če pa me odvleče do grma pa še jaz njega odvlečem nazaj in greva naprej. ;D
-
Ponavadi je en del sprehoda namenjen delu - takrat ps nima kaj vohljat okrog, in en del sprostitvi - takrat pa seveda de lahko. Ponavadi je na začetku sprehoda pes "prost", potem pa dela. Sprostitev je lahko tudi nagrada za dobro delo.
Samopotrjevnje....recimo: pes teka ob ograji in laja na mimoidoče. Pri takem vedenju pes sprosti napetost, ki se je kopičila v njem, kar je seveda prijetno. Zato bo naslednjič to počel še z večjim veseljem. Torej je za psa nagrajujoče že samo vedenje, ni ga treba nagrajevati (=potrjevati) še lastniku. To, da se mimoidoči ustraši in gre hitro naprej je še dodatni bonus. Načeloma so samopotrjujoča vsa nagonska vedenja (za psa je to, da je zadostil svojemu nagonu sproščujoče in prijetno). Sem sodi recimo gonjenje divjadi, kopanje lukenj, iskanje in žretje svinjarije, tudi ugriz kot tak. Če želimo odpraviti katerega od teh vedenj, ignoriranje seveda ne bo uspešno (je pa uspešno v primerih, kadar pes s svojim vedenjem želi našo pozornost)
-
In je torej sploh mogoče odpraviti taka vedenja brez uporabe ne! (in tudi malo sile) ??? Ker Dino v avtu (pa tudi kdaj drugače) sploh ni tiho in ves čas laja - ampak mislim da to ni izsiljevanje pozornosti ampak pač ker rad laja in tudi pasma je temu primerna. :P Zdaj ga pač ko v avtu zalaja malo cuknem in zdaj je že veliko boljše, ignoriranje pa se sploh ne obnese, ker pač z veseljem laja še naprej.
-
Takrat, ko se neko tako vedenje že odvija, ga je dejansko težko ustaviti brez uporabe sile. Lahko se sicer poskusi z ostro prepovedjo ali preusmerjanjem (daš drugo povelje), a če pes na prvo povelje in v trenutku ne uboga - in ponavadi psi, ki so "v nagonu" ne ubogajo, ker nas niti ne registrirajo - moramo vedenje prekiniti s silo. Kadar gre za vedenje, ki je nevarno za psa ali okolico, je lahko ta prisila tudi groba. Hkrati pa je to tudi edina situacija, v kateri je uporaba sile dejansko potrebna in upravičena. V takem primeru načeloma hitra, ostra prisila, ki preneha takoj, ko se pes umiri, ne pokvari odnosa med vodnmikom in psom.
Imamo pa na voljo cel arzenal "nenasilnih" metod, s katerimi lahko odpravimo taka vedenja preden se sploh pojavijo:
-psa ne vodimo v okolje, kjer se nezaželeno vedenje pojavlja (recimo psa, ki znori, ko vidi ovce, ne vodimo v bližino ovac)
- neko vedenje lahko preprečimo z nadzorom (pes na povodcu ne bo mogel goniti divjadi, psa, ki laja pri ograji imamo na vrtu samo pod nadzorom in mu damo zaposlitev prej, preden se zažene proti mimoidočemu....
- poskrbimo, da bo pes lahko sprostil svoje nagone na sprejemljiv način (recimo coursing za goniče, iskanje igrač, prinašanje predmetov, iskanje lastnika...za prinašalce, canicros, tek ob kolesu, vleka vozičkov...za pse, ki rabijo tek in radi vlečejo....)
- če imamo dobro natrenirano poslušnost v normalnih pogojih, obstaja zelo velika verjetnost, da bo pes ubogal povelje tudi v izjemni situaciji, če ga bomo dali pravočasno. Kar pomeni, da moramo psa in okolico dobro opazovati. Pri goniču imamo recimo od trenutka ko registrira divjad do trenutka ko steče mogoče sekundo časa za povelje. pri psu, ki bi se tepel z drugimi psi, imamo čas za povelje preden se psa pogledata....
- psa lahko naučimo take vaje,, ki so z nezaželenim vedenjem nezdružjive. Te vaje morajo biti zelo dobro nagrajevane, tako, da jih ima pes rad. recimo: zelo redki so psi, ki bi lahko hkrati sedeli ali ležali in skakali. Tudi taki, ki bi lahko lajali in hkrati držali in nosili v gobcu predmet so redki....
pa še bi se našlo.
Zdej konkretno za lajanje v avtomobilu pa nimam nobene zanesljive metode - meni se zdi preprečevanje lajanja, ki ni izsiljevanje, nekaj najtežjega. Glede na to, kaj psa razburi da začne lajati, bi bilo mogoče vredno spremeniti mesto, kjer se pes vozi (recimo damo boks tako, da ne vidi ven), lahko se poskuša delat tudi tako, da pes lahko stopi v avto samo, ko je povsem miren in se vožnja prekine v hipu, ko se vznemiri (za kar si je pač treba vzeti čas in delati na dvorišču ali kakšnem praznem parkirišču), nekateri dobijo nekaj kontrole nad lajanjem s tem, da psa naučijo lajati na povelje...
-
A lajat na mimoidoče pse, ko je v pesjaku naj mu pustim?
Do zdaj mu nisem...
-
Pustiš mu tisto, kar te ne moti.
-
Ok, potem ne bo nobenih frustracij, če mu ne pustim lajat na pse?
-
Hvala Lanabela za to! :)
Zdej konkretno za lajanje v avtomobilu pa nimam nobene zanesljive metode - meni se zdi preprečevanje lajanja, ki ni izsiljevanje, nekaj najtežjega. Glede na to, kaj psa razburi da začne lajati, bi bilo mogoče vredno spremeniti mesto, kjer se pes vozi (recimo damo boks tako, da ne vidi ven), lahko se poskuša delat tudi tako, da pes lahko stopi v avto samo, ko je povsem miren in se vožnja prekine v hipu, ko se vznemiri (za kar si je pač treba vzeti čas in delati na dvorišču ali kakšnem praznem parkirišču), nekateri dobijo nekaj kontrole nad lajanjem s tem, da psa naučijo lajati na povelje...
Vozi se sicer ne zelo veliko, ko se se pa mora (žal) na tleh, če gremo kam dlje pa lahko tudi na sedežu, ampak pri obojem je vedenje isto. Glas in tiho (na povelje) zna dobro, ampak tiho zdrži mogoče za minutko, potem pa moram ponavljati ker čez čas pozabi, da še velja :P Pa tudi bi ga rada naučila, da se lahko v avtu uleže in počiva, ne pa, da me ves čas gleda in čaka na nagrado, potem pa je že čisto izmučen od same vožnje ko prispemo. ::) No ampak zdaj je veliko boljše, edino če ima res veliko energije še laja v avtu.
A lajat na mimoidoče pse, ko je v pesjaku naj mu pustim?
Jaz Dinota ko sem zraven pošljem v uto (kot nadomestno vedenje) in s tam ne laja, potem pa je nagrajen. ;D Lajanja za vsakim psom pa je že naveličan, večinoma zdaj pse kar ignorira razen izjem, v pesjaku laja le še ko ima veliko energije in prosi za sprehod (me pa to niti ne moti, vsaj vemo približno kdaj ga je treba peljat :P).
-
Kadar gre za vedenje, ki je nevarno za psa ali okolico, je lahko ta prisila tudi groba. Hkrati pa je to tudi edina situacija, v kateri je uporaba sile dejansko potrebna in upravičena. V takem primeru načeloma hitra, ostra prisila, ki preneha takoj, ko se pes umiri, ne pokvari odnosa med vodnmikom in psom.
Podpis!
Samo takrat in nikakor drugače sila ni potrebna niti ni upravičena. Ker, ko imaš enkrat psa ''kaljenega'' na silo za vsake džabe tudi sila v nevarni situaciji več ne pomaga, ker je že itak navajen na ''vsega hudega''. Ničkolikrat se zgodi, da pes, ki je konstantno zatiran in cukan potegne svojega lastnika po tleh. Malo dodatne sile več ga pač ne ustavi več. Obstaja tak ''simpatičen'' izraz za take - imajo namreč ''železen vrat''. ;) Med tem, ko psi pri katerih sile pri sami vzgoji ni bilo (pa je lahko to znatno večji pes) sile tudi v tahudih primerih ni potrebno uporabit, če pa že se jo uporabi z dosti bolj milo obliko.
Evo primer iz konjskega sveta (ajd oni imajo še malenkost drugačen koncept razmišljanja je pa kilaža večja). Imam kobilo, ki je ni bilo varno jahat na klasične žvale niti na kake bolj hude pod sedlom pa nikakor ne. Ker je bila dolga leta jahana in vprežena na vsa možna prisilna sredstva je ko se splaši ni možno ustavit tud na žvale bilo kake ne (fajn, a ne, da se ti bolji metle pa moških >:(). Je šla v tak westernmovie galop da res ni blo, žvale zategnjene in zažagane to konca pa ni pomagal. Ko je prišla k meni sva prešli pa na ježo z navadno oglavko (široko in podloženo) in drugačnimi metodami. Danes je najbolj vodljiv konjič pod soncem :-* Vso ''silo'', ki jo potrebujem, da se tudi v paniki ustavi je ''moč'' v zapestju (ne cele roke).
Ko se odnos pa komunikacija z živaljo popravi ali zgradi na novo se pa začne delat vaje za vodljivost ali pa odprava težave. :)
-
Evo, zdaj me 95% uboga kadar sva zunaj sama npr. na dvoriscu. Problem je samo se ko je obkrozen s psi. Nikoli ni agresiven samo pac tako ga zanimajo, da mene uboga 60% manj.
Danes sva zacela hodit na sprehode s 7 psi zraven. Se bo, ko bo obkrozen s psi redno, dalj casa to popravilo?
-
Seveda se bo popravilo, samo psi se morajo občasno menjavati (če ne se na ene navadi, na ostale pa še vedno reagira)
-
Evo. Sporocam da je danes osvojil dve novi vescini. Lezi v polozaju sfinga in pa poleg. Prav tako sem ga PRVIC v njegovem zivljenju ucil na navadne brikete - do zdaj sem potreboval oh in sploh priboljske.
Celih 45! minut seanse je bil skoncentriran name.
-
Super :) ampak skrajšaj seanse. 45 zna bit predolgo za začetek. ;) Razen, če so bile razbite na krajše sekvence (max 5-10 ponovitev na enkrat) z ogromno igre.
-
Igrati se sploh noce ??? ?
Samo kadar sam hoce... Pa ne me narobe razumet, ko me prosi za igranje mu ne popustim takoj... Igro zacnem in koncam jaz.
-
Zakaj pa? Ni čudno, da psu ni do igre, če vedno zmaga lastnik.
-
Če se nerad igra se res igrajta kadarkoli se mu sprdne. Cufanje je pri meni 1A za jačanje odnosa in najboljša vrsta igre za učenje odpoklica, prinašanja in spuščanja. Igra je igra, ne se sekirat da te bo imel za manj avtoritativnega, če mu boš ugodil ko se mu bo igralo ali če bo on zmagal pri vlečenju. A ni fajn videt samozavestnega psa, ki mu iz učk sije kva sm car ku sm zmagu? ;)
-
Kot prvo ne drilajta prepogosto oz. preveč časa na enkrat. Kot drugo - igrajta se in ne bojujta se za to kdo je bolj glavni ;) (igro začneš in končaš - v pasjem prevodu špilfarderber ali gamekiller :P).
Igra je ena zabavna luštna sproščujoča stvar. Pozabi in zresetiraj vse ideje o nadvladovanju psa. Uživaj v skupnih trenutkih in bodi psu zabava. To pa boš samo če boš zabaven in ne zatežen (dej mi igračo nazaj).
Nekje sem že pisala...skratka...mi se igramo ''skup fentat plen'' z velikim povdarkom skupaj. Igračo skupaj ''uničujemo'' potem pa si ''delimo'' potamanjeno cufo. Vedno dobijo svoj ''kos''. V praksi to zgleda vsak svojo igračo ali vsaj en dober keks. Pa skupinsko cartanje s cufami. Najprej se znorimo. Potem pa se jaz usedem na tla pa se cartamo in cufe imajo vedno psi v gobcu. Nikoli jaz. Jaz imam pa nadomestno zamenjavo, ki jo potem dobijo, ko mi cufo dajo. Kar se zgodi takoj ko pridejo do sape. In to z velikim veseljem, ker se ta menjava hitro spremeni v ponovno igro. Par ponovitev in vedno na veselje psa.
Sprva sem pri ''težavnih'' psih imela dve identični igrači. Tako je pes eno dobil in odnesel. Druga pa je vedno bila pri meni. Ko je pes šel sem se jaz začela igrat sama s to tadrugo. Je vedno prišel pogledat ''kwa maš to''. Tako nikoli ni niti izgubil niti zmagal, ker igre itak ni blo konec z dokončno zaplembo igrače. Takrat se šele začne. ;D
Menda ja ni kdo prepričan da je psu v veselje da mu nekdo konstantno jemlje veselje za prazen nič. ???
-
Igrati se sploh noce ??? ?
Samo kadar sam hoce... Pa ne me narobe razumet, ko me prosi za igranje mu ne popustim takoj... Igro zacnem in koncam jaz.
Jaz mojemu pustim da sam zaključi igro. Ko se mu ne ljubi več prinašat žogice / vlečt cufe itd. igrače pospravim. Nekatere igrače mu pustim zunaj in mi jih lahko prinese ko se želi igrat - ni pa nujno da bom njegovi želji ugodila.
-
Mi pa nikol ne mečemo tok dolg da bi se njim ne ljubilo več (ok ajd mam tud norce na to da sem učasih jaz prej utrujena kot oni :P). 5 ponovitev, pa menjava, pa spet 3 ponovitve, pa menjava ...to vse v različnih sekvencah parkrat. V bistvu jim je del z menjavo del igre...samo drugačna dimanika je.
-
Mojemu se prav vidi da mu ni več. Mu vržeš žogico pa gre se postavi poleg nje dvigne sprednjo taco in me gleda. ::) (Namesto da bi mi jo prinesel.) Njega je malo težje zamotiti ker je osredotočen na vse po vrsti. Energije mu nikoli ne zmanjka pozornosti pa. Zato pa menjujem igrače - plišeke pa obožuje in bo igra trajala dokler ne bo igrača popolnoma raztrgana - zato se jim izogibam ali pa uporabljam samo v kratkih intervalih.
-
kaj pa cufe iz flisa...lahko z dodatkom žoge (no niso vsi psi prinašalske duše ;)). Pa dve identične. Cufaš z eno. Pa jo kratko! vržeš oz mu jo zmagoslavno spustiš. In nase motiviraš z novo isto cufo. Pa spet kratko vržeš. Pod kratko mislim tam nekje za dolžino pasjega telesa. Ravno toliko da se obrne ponjo, ne da mora zašprintat. Pa to se igrajta v omejenem prostoru ali na slednem. Tako da ne more z zaplenjeno igračo daleč stran od tebe. Tak način igre gre pri nas tudi v sobi z niti ne malem kužom. ;)
-
mogoče mu poskusi igračo na kakšen štrik privezati. Naš je čisto nor, če jo vlečem po tleh :) Ali pa kakšen star rokav zavozlaj, da čim bolj "plahuta" :D
-
Meni je pa taka osnovna filozofija lepo povzeta v tem članku
http://www.kdilirija.agility-slo.net/zanimivosti/alfa-in-omega/ (http://www.kdilirija.agility-slo.net/zanimivosti/alfa-in-omega/) in pa tale http://www.kdilirija.agility-slo.net/zanimivosti/pasji-geniji/ (http://www.kdilirija.agility-slo.net/zanimivosti/pasji-geniji/)
Od nekdaj nisem marala raznoraznih hierarhičnih položajev in dominiranja, podrejanja in ukazovanja...blaaak. Ob tem se mi obračajo oči in želodec.
Odnos pa se krepi s tem, da je človek v prvi vrsti stabilen in zanesljiv, da psa reši iz zanj nevarnih položajev, učenje kupa veščin in vedenj za psa prijeten način, skozi nego in seveda z igro.
Če pes ni nor na igro ima vodnik dve "nalogi". Da se igra vsakič ko si pes zaželi in da odkriva igrače, načine, ki so psu všeč. Tako sem jaz ugotovila, da moja psica neprimerno bolj uživa v tem, da brcnem žogo, kot vržem z roko in da ji je bolj zanimivo "lovi me!" kot pa nenehno lovlenje žoge.
Psi, ki so pod stresom, pa naj bo to zaradi okolja (druge živali, psi.....) se ne igrajo, prav tako se zlakani psi tudi ne igrajo. Nekaterim pa smo prav mi zbili željo po igri. Večkrat ko vržeš žogo in pes ne gre ponjo, bolj utrjuješ to vedenje...pa nehote nagrajevanje ne-igre s hrano....psa veselo kličemu, mu pomahamo z igračo, on pa voha hrenovke pri nas in ignorira igračo, mi pa to veselo nagradimo. Češ, naj dobi nagrado, ker je prišel k nam...FIGO! hrano stran pa igračo na plan.
Sem pristaš preusmirjanja pozornosti pravi čas in ponujanje zaposlitve, da ni treba NEjat in FUJat ter PUSTIIIII.
-
pozdravljeni :)
Torej jaz imam podoben problem s svojo Argentinsko dogo staro skoraj leto.. (Res pa je da sem ga dobil ko je bil star skoraj 9 mesecev in da ga imam šele malo manj kot 3 mesece in pa da se takrat ko sem ga dobil tudi igrat ni znal kaj šele kako povelje.. )
V hiši oziroma kjer koli kjer ni distrakcije zanj me uboga na povelje sedi lezi prostor ( pa čeprav mu moram ponavadi 3x ukazati in pa povelje ponavadi zdrži le toliko časa dokler sem zraven oziroma ponavadi še to ne..) Ampak tako ko je v igri kakšen pes kaka množica ljudi, sploh ne pridobim več njegove pozornosti, tudi pogleda me ne, razen če pse kateri naj bi ga motili že pozna oz. ljudje ki naj naj bi ga motili če so mu znani..
Torej zanima me kako naj imam oz pridobim njegovo pozornost ko mu hočem podati povelje in pa kako naj dosežem, da ko mu rečem prostor da tam tudi ostane ne glede če jaz grem ali pa če ga kaj zmoti med tem, dokler ga ne odpokličem ?
Se opravičujem če sem malo falil temo in če nisem razbral iz prejšnih prispevkov kaj moram narediti, ampak za to je forum, da delimo znanje in izskušnje ane ;) ;D
-
živijo
tudi mene malo bega tale odnos s psom...
namreč imam cotonko staro 6 mesecev, in nevem sploh ali smo povezane, seveda me je vesela ko pridem domov, amapk je vesela tudi sosedovga franceljna ko ga vidi na vsake toliko :-\
uboga mene in fanta ali pa ne enega ne drugega...
nevem jaz sem si psa kupila da me bo imel rad, in da se bom veliko z njim ukvarjala,,,sedaj pa vidim da niti nima smisla, če pa je vseeno ali sm jaz ali sosedov francelj... :'(
kaj sploh lahko naredim da se izboljša odnos...?
-
Čakaj, čakaj. Psa si kupila, da te bo imel rad??? Ja, zato imaš fanta, a ne? Psa imej pa zato, da skupaj uživata v različnih aktivnostih, da se naučiš še kaj več o psih, da odkrivata svet trikov, poslušnosti, etc, kar vama paše. Za igro cufanja, žogic... No potem pa še nego in vse kar spada zraven.
Kako veš, da je odnos OK? Preprosto-pes se te ne boji in ti zaupa, pride do tebe, ti pusti šarit po tacah gobcu, da ga pregledaš, skrtačiš, umiješ...Da ti ne kaže zob (če ni ravno poškodovan ali bolan), te tudi uboga, kadar je treba in ni malo napsihirano ščene (take se da tudi spremeniti, če se spremeni način dela in dojemanja psa).
Nič ni narobe, če pes opazi svet okoli sebe in je priljuden, zvedav, prijazen, samostojen in ne prilepljen na vodnika. V končni fazi gre s tabo domov. Nase ga lahko bolj prilepiš po sistemu "nič ni zastonj", delavni sprehodi, obilico igre. Samo pazi, ker se zna zgodit, da potem pa res vidi samo še tebe in je cel nesrečen, če se na sprehodu nič ne dela in se ne zna več sam zaposlit. Neka vmesna varianta je verjetno še najbolje. Odvisno kaj bi rada imela preostanek življenja ob sebi (psa ki je cel zamorjen kadar z njim ne počneš nič in sred sprehoda hodi poleg in te gleda...ali takega, ki z veseljem sodeluje, se igra, prav tako veselo pa prebere časopis.
-
Z igro se da zelo izboljšati odnos. Nama je to zelo pomagalo, pa še zabavno je :P nayaa17, tvoja psička je še mlada, ne obupaj! Ne moraš od psa zahtevat, da te ima rad, ampak moraš ta odnos zgraditi. Torej se veliko ukvarjaj z njo in imej zanimive ideje za igro. Vlečenje, metanje žogice (fino je da tudi ti kej laufaš zraven - preden vržeš, ko prinaša itd.), lovljenje briketov, food circuit, laufanje sem in tja,... No pa ne zanemarit vaje poslušnosti :) pa tudi učenje trikcev zna bit zabavno. Moj se tudi veseli ostalih znancev - nekaterih še več kot mene. Ampak me ne moti, mene itak vsak dan vidi.
denis93 - sedi/prostor uči postopoma. Najprej brez distraktorjev: korak stran, prideš nazaj in nagradiš (če čaka seveda). Nato postopoma - po korakih večaš razdaljo. Pri nekaterih gre hitreje, pri drugih pa ne; tempo učenja prilagodi svojemu psu, s tem da je bolš počasi, kot prehitro. Ko dodaš distraktorje/menjaš okolico, pa greš spet postopoma - začneš z enim korakom torej. Pa ne hitet z distraktorji. Za pozornost pa vaja "glej me" - ko te gleda, nagradiš. Začneš v mirni okolici, daljšaš čas. Postopoma dodajaš distraktorje/menjaš okolico. Če ne dobim pozornosti zacvilim ali spustim čuden zvok da me pogleda. Ni pa dobro ponavljat ukazov.
-
Saj delava počasi in postopoma, in včasih zelo lepo uboga in vse, ponavadi pa nikakor ne morem pritegniti njegove pozornosti..
Predvidevam da imajo psi, prav tako kot ljudje včasih slab dan in jim ne gre oziroma se jim ne ljubi ?
Zakaj pa ni dobro ponavljati ukazov ? A je to mišljeno kot, če mu rečem sedi in se ne usede takoj mu potem ne smem reči še enkrat dvakrat sedi dokler ne izpovne ukaza ?
-
Ja, res imajo kdaj take muhaste dni. Sploh pubertetniki.
S takšnim ponavljanjem utrjuješ neposlušnost - "aha no saj če res moram narest, mi bo pač še parkrat reku". Jaz mojemu če me ne posluša z nižjim tonom rečem "kaj sem ti rekla", ali pa ga ne spustim oziroma ne dobi nagrade.
-
Aham razumem, torej ko mu dam ukaz in če ga ne izpolni takoj mu ukaz ga ne izpustim dokler ga ne izpolni ali pa mu drugače dopovem da se npr. usede, vendar ne z istimi besedami večkrat ( sedi...sedi...sedi) ?
-
živijo
tudi mene malo bega tale odnos s psom...
namreč imam cotonko staro 6 mesecev, in nevem sploh ali smo povezane, seveda me je vesela ko pridem domov, amapk je vesela tudi sosedovga franceljna ko ga vidi na vsake toliko :-\
uboga mene in fanta ali pa ne enega ne drugega...
nevem jaz sem si psa kupila da me bo imel rad, in da se bom veliko z njim ukvarjala,,,sedaj pa vidim da niti nima smisla, če pa je vseeno ali sm jaz ali sosedov francelj... :'(
kaj sploh lahko naredim da se izboljša odnos...?
Kaj ti pričakuješ od 6-mesečnega mladiča pasme, ki velja za dobrovoljčka? Da bo renčal na ostale mimoidoče ali se jih bal?
-
Kako veš, da je odnos OK? Preprosto-pes se te ne boji in ti zaupa, pride do tebe, ti pusti šarit po tacah gobcu, da ga pregledaš, skrtačiš, umiješ...Da ti ne kaže zob (če ni ravno poškodovan ali bolan), te tudi uboga, kadar je treba in ni malo napsihirano ščene (take se da tudi spremeniti, če se spremeni način dela in dojemanja psa).
to se pusti vsakmu k ga sreča????
no nisem mislila da me bo imel rad tko...amapk tako po pasje...seveda da mi zaupa, da me uboga, da ne teče ravno za vsakim če mu tega ne dovolim. drugače pa je pusti čohat, božat, pregledat zobe...itd...
ne renči ne še preveč je prijazna do vsakega...gremo na sprehod in bi kar z vsakim šla k ga vidi, valda bi rada da ima rada vse ljudi, amapk pes ima nekoga za gospodarja ane...rada bi dosegla da v tem vidi mene...pa ne mislim nič slabega s tem amapk to da uboga, ne da če ga en tujec pokliče da gre kar z njim,
-
Pa mala je še. Če se rada igra/žoga, poskusita s tem. Bo postala žoga bolj pomembna kot vse ostalo, pa bistveno se bo okrepil vajin odnos. Ampak to pride sčasoma, najprej mora sploh odrasti. Pa tudi ti boš morala uveljavit svojo voljo in povzdignit glas.
S tem, da gre psica k tujcu že samo, če jo ta lepo pogleda, imam pa tudi jaz "problem", pa je stara več kot 4 leta. Ni veliko takih psov, kot je moja.. tako se obnašajo mladiči. Ampak jaz se ne sekiram, taka pač je, edino na povodcu mora bit zaradi tega. Ne sekiram se verjetno tudi zato, ker jaz (v nasprotju s tabo) tega ne enačim s tem, da najin odnos ni pravi.
-
ja mogoče kaj pa vem...dobro res ja da je še mlada...se pravi veliko ukvarjanja...igre,,,učenja...
???
-
ja mogoče kaj pa vem...dobro res ja da je še mlada...se pravi veliko ukvarjanja...igre,,,učenja...
???
Ja, pa ne bit tako neučakana. Priboljški ob učenju, igra.. Moja je bila že odrasla, ko sem jo vzela, pa ji je bilo žoganje všeč, a so ji bili drugi pomembnejši od žoge, vedno je pobegnila k njim. Po enem letu se je situacija obrnila, po tem času je šla pa že v ekstremizem - popade vsakega psa, ki se vmešava v naju, ki se žogava.
Počasi, pa bo..
Dejstvo pa je še premlada za tvoja pričakovanja, pa nekaj je v karakterju in sami pasmi.
Jaz bi se na tvojem mestu tudi poskusila izognit bližini mimoidočega, kjerkoli bi se to pač dalo. Greš čim bolj na drugo stran pločnika/ulice in ji medtem preusmeriš pozornost (s priboljškom/igračo). Enako, kot se to uči, kako iti mirno mimo drugega psa.
Mimoidoči so lahko blazno sitni, vsak tretji se skloni in začne piskat, ker pač vidi malega luškanega mladiča. Poznam to, blazno sitno. In po nekaj takih srečanjih mladič vleče za vsakim naslednjim, ki gre mimo..
-
ja ni ravno najbolš da tišči k vsakemu, res je velik je odvisno od pasme, ko sem imela špirgel španjiela je točno vedu kdo je gospodar in ni letel za vsakim in sem mu bila jaz svetinja...seveda je imel rad ljudi ampak ne pa tolk kot tale cotonka...k ima res vse rada....tudi v družini je vesela čisto vsakega, vsakemu se pusti čohat ...no to je fajn...
bratu pa tudi rečem da naj ne rine toliko vanjo, ker je igra rezervirana zame in za fanta. nevem sem preveč sebična, ali imam pa psa preprosto preveč rada.. :'(
-
Em...zakaj TOČNO imaš psa ??? Menda si ja ne kupujete ljubezni ::) To so stvari ki se pridobijo s fer odnosom. Pustmo zdj relacije kdo do kaga :P Ker jaz mam svoje pse ful rada pa koker zgleda tud oni mene...samo pač na način kot lahko imaš rad drugo živalsko vrsto. ;) Pa bodmo iskreni, da tud pri ljubezni kot taki bi naj funkcioniralo po sistemu fer-playa in ne ''moreš me met rad ker''... :P Enivej...OT.
Kako dobit dober odnos s psom...s skupnimi dejavnostmi, ki prinašajo korist in užitek obema. Na hitro povedano z igro, z delom, z doslednostjo...če si labav bo tak tudi odnos ;)
Nayaa, ti si že po vseh temah dobila toliko odgovorov in nasvetov, da če bi jih začela izvajat bi bil vajin odnos več kot zadovoljiv. Tko da pač psa met zato, ker je Pes in ne zato, ker rabiš koga, da te ima rad ;)
Denis...psu sto pedesetkrat povedat eno in isto pač pes misli, da tko pač je in da tko se pač dela. Tko si ga sam naučil, torej vztrajat in silit v psa s komando, ki jo pravzaprav dojema točno tako kot si ga navadil (oz. so ga navadili tisti prej) pač ne bosta dosegla drugega kot konflikt. Rajši se loti zadeve znova. Pač komando sedi npr. začneš učit od začetka. In postaviš nove standarde. Zdaj če ukaz ponavljaš ga takega utrjuješ. Če ga fizično popravljaš pa spet pes ne bo Znal ukaza ampak bo v izogib žnaranju zadevo izvedel (oz. jo bo izvajal samo takrat ko boš ''strog''). Skratka, ko pes Zna vajo jo bo znal vedno in povsod. Kaj ima to z odnosom? To, da ti kot vodnik nisi ''nestabilen''. Tvoje zahteve so jasne in poštene, ne-žnarave, dosledne. Torej pes se lahko skozi tak pogled na svojega vodnika nanj zanese vedno in povsod. Ekola - dober odnos - zanesljiv pes itd ;)
Moj predlog bi bil (vedno in še posebej za zafurane vaje) - od zadaj naprej. Zdaj najprej rečeš ''sedi'' počakaš in potem ponavljaš lalalala...Nope. Zdaj pa počakaš, da se usede in ti v času ko pes daja rit proti tlom šele rečeš ''sedi''. Takoj ko je rit prilepljena na tla rečeš npr ''ja'' (lah klikneš npr.) in nagradiš. Torej potek vaje poimenuješ v samem teku vaje. Tako bo ''sedi'' dobil novo obliko. ;) Pač klasičen ''kliker'' način učenja vaje. Tako psa navadiš, da samo, ko se sedi in ti temu tako praviš je nagrada. Kaj pa zdaj če pes ''zaje"#%''. Aktivni ignor bolje od ponavljanja. Recimo, da pač enkrat probaš, če bo zdaj na sedi pa izvedel tako kot se reče in se ne. Tisti moment se obrneš in greš...z nagrado vred.
-
ja sej to vse upoštevam kar ste mi napisali že prej seveda...samo k se mi zdi da se do vseg enako obnaša,...čeprav se jaz največ ukvarjam z njo...
-
Ni nekaj kar bi bilo ''preveč ukvarjati se s psom''. Vsekakor pa je to zelo hitro lahko zamenjano s ''preveč rinat v psa''. Dve čisto različni stvari, ki pa imasta zelo tanko mejo ;)
Jaz tud mam psico, ki ''dušo proda'' samo če jo kdo lepo pogleda...a samo do takrat, ko jaz ''sodelujem''. Ko je odpoklic je odpoklic. A to sva dosegli samo skozi skupno delo in utrjevanje osnovnih vaj. Je pač božanje eden od motečih dejavnikov med katerim se tudi uboga.
-
no točno tko...to bi jaz rada, da k jaz rečem rečem pa konc...saj vem je še mladiček...amapk ko vidi nekoga drugega mene ni...brata ima zelo rada, sicer je še otrok ju omejujem...ker se preprosto bojim da se bo navezala na njega ne name...( smešno ja pa brez napadanja prosim :-[)
jaz delam domol pridem ob 5h...in ta čas od 2 do 5 je pes z njim...
-
A za psa ni dobro da ga vsi božajo ?Kako natanko pa veš da si ti in samo ti gospodar psu ?
Malo izven teme ampak vseeno: Če psa vsi božajo in se vsem tudi pusti, verjetno tudi ne bo čuval hiše in avtomobila, kot bi si želel ali ne ? Veretno je pa tukaj tudi kaka posebna vrsta učenja ...
-
A za psa ni dobro da ga vsi božajo ?Kako natanko pa veš da si ti in samo ti gospodar psu ?
točno to mene bega???
-
Ne sej noben nobenga ne napada. Samo opažanja zapisujemo ;)
Pa lih to je problem, da, ker si neki želiš in se ob tem počutiš nelagodno (ker ni po željah) temu primerno najbrž žnaraš psu. Aktivni ignor takrat, pa konc. Čohaj se ti tam jaz grem ''na lepše''. Če je to v okolju kjer ni varno psa kr pustit tam je pač povodec pasji najboljši prijatelj. Ok so potem načtrne vaje za take primere, a v večini primerov (tudi vajinem primeru najbrž) je povsem dovolj, da pač psa nekdo prečoha koker mu je volja in, ko se tudi druga stran odmakne se ti igraš na ful s psom. Pa naslednjič morda začneš turbo igro še preden se začne božat (takrat ko pes še ni euforičen nad prišlekom). Skratka nič drastičnega.
Ok psa za čuvanje...hehehehe...sori, sam a maš psa v civilizaciji in naj bi bil temu primerno prijeten al ga rabiš za čuvanje v gangsta lajfu ;) To, da je pes prijazen do vseh še zdaleč ne pomeni, da pa potem ne bo ''čuval''. Mam same people-loving...veri veri veri mučh...pse...pa so lih prav ''ostri'' čuvaji. Torej so sposobni brez fizičnega napada pokazat kdo je kje doma (zadostuje mimika). Sej pa ne rabiš agresivca za čuvanje. Bog ne daj, da ti koga čopne maš lah hitro brezpotrebne probleme. Je že pojava dovolj. Pa večina večina psov brez lastnika pri sebi čuva kar koli. Pravzaprav se je ''čuvajev'' manj za bat, kot scartanih kavč riti, ki imajo radi svoje. Tisti vsaj vedo kaj imajo za čuvat. Razni ''profesionalni'' pa znajo na prvo družabno srečanje ''padit''. ;) Tako, da za kaj takega ne rabiš nekih posebnih ''treningov čuvanja'' :) Samo pošlitanega psa, ki zna sodelovat s svojim človekom in to je to. Mogoče se ti nebi obnesel samo trening izrazito človekoljubnih dejavnosti. Npr. pasji terapevt. :P
-
Aja pa dejte nehat psu bit gospodar. Samo vodnik in to je to. Neke vrste ''pasja mama''. Ta ima zahteve in meje a hkrati pa tudi ogromno skupne zaposlitve, da krdelo preživi. Z vidika človek-pes to pomeni skupne dejavnosti za ''preživetje''. Nobenga brezpotrebnega žnaranja za detajle ala sedi.prostor.sem, pa siljenja v psa za mej.me.rad. In precej smiselnih in jasnih zahtev ''če delaš v skupno dobro, si del krdela in dobiš del prisluženega''.
aja pa pasje mame predvsem ne razvajajo...še najmanj z materialnimi dobrinami in posljenimi lupčki in objemčki. :P
-
ja nevem, je pa problem samo ta da me moti samo če ga boža brat????? zakaj že? nimam pojma..
se pa drugače velik ukvarjam z njo...on jo pride le počohat pa pač ven jo pelje lulat vaje in to so pa pri meni...in sprehodi...
-
Pač ne morem napisat kako pes ve da si njegova mama :D :D Gospodar je rečeno v retoričnem smislu, nisem s tem mislil da je pes moj suženj ;)
Drugače pa ne potrebujem čuvaja v nobenem ''gangsta'' smislu, pač pa potrebujem da včasih v hiši in pa v avtu tudi zalaja zaradi različnih vzrokov ;) Zanima me samo ali je pes sposoben tujcu pokazati da ne sme (npr. v avto) vstopiti ker mene (pasje mame ali gospodarja :P) ni zraven, če je ves v cvetju če ga tujec počoha ?
-
ja nevem, je pa problem samo ta da me moti samo če ga boža brat????? zakaj že? nimam pojma..
Mogoče samo kanček lubosumnosti ? :P
-
Mogoče samo kanček lubosumnosti ? :P
ja reees je ??? zakaj že mi ni jasno :'( pa tud mislm da ni glih normalno to? ;D
-
Mogoče si sam želiš da bi kuža ubogal samo tebe in da bi ti ostali vsi zavidali :P
-
pa zavidali ravno ne. bi rada da mene uboga ja ker pes je moj z mano bo šla k se bom preselila...in zarad tega potem tko...
vidim pa da me vsaj ti razumeš :P ;)
-
Mogoče sem bil tudi jaz v samem začetku tak, malo lubosumen.. Ampak vse zaman, če imaš rada kužata bo imel tudi on tebe ;D
-
Pes ni človek. So koristoljubni, živijo v trenutku in lej-če je tam en novi par rok za čohat-gremo preverit! Moja se tako razveseli vsakega neznanega človeka, če jo le tisti pokliče, pocmoka in jo tudi pustim da gre pozdravit (ste klicali hudiča, zdej ga pa mejte).
Ne komplicirat in travmirat ker gre drugim. Rajš delat na odpoklicu-da ne bo še s kom čist res šla.
CM ponavlja mantro gibanje-delo-pozornost. Kar ni čisto nič napačno (poti je pa ogromno, ne rabiš njegovih taktik prevzgoje etc uporabljat! boh ne dej, je kup boljših poti).
So pasme, ki vidijo samo enega človeka in tvoja to ni. :) predvsem pa psa kot je že bilo povedano-drugačen način življenja rabiš, da dobiš takega psa.
Vso hrano od tebe, vsak grižljaj prek želenih vedenj, treningih, ogromno, ogromno igre v kateri tvoja psica uživa in zmaguje in je oh in sploh.
Ampak se mi zdi, da imaš nerealna pričakovanja in rahlo ne-fer, v smeri posesivnosti/odvisnosti od odnosov. A pri prijateljih, fantu, družinskih članih se to ne pojavlja? Če se-imaš problem na drugi ravni, katerega pesjanarji ne bomo uspeli razrešit.
Jaz pri psih (niti pri ljudeh ali partnerju) ne kompliciram s kom se razumejo, koga pozdravljajo in se majo fajn v družbi, dokler gre domov z mano po svoji volji. :)
-
Mal manj bit obremenjeni z okolico. Malo več se s psom po ''pasje'' ukvarjat. Pa čisto nič ga počlovečevat in čisto nič zahtevat od njega nekaj kar ga prej ne naučiš tako da razume ;D
Mogoče ma pa brata rajš ravno zato, ker pač manj sili v njega z ''mej me rad, ker te vozim na sprehode in ti utrujam z znanjem človeških vaj'' :P
Se pol kdo sprašuje zakaj pa kake stare omike psi tok sveto gledajo in jih majo tooook radi. Simpl. Niso obremenjene s tem kaj mora pes znat in kako zahtevat od njega. Se pa večinoma 24/7 z njemu petlajo okoli štedilnika pa bolj kot jih zvesto gleda in zraven ždi/sedi prej kej dobi :P pa omika nima časa letat za njemu pa to pa ono...čiča pa se pač cartata ;) pa zuni je najbrž neobremenjena, če ga kdo boža (toliko bolje ko se ma s kom menit >:D zna bit, da prej druga stran odneha kot ona :P)... skratka psu daje skupni čas in se ne obremenjuje. ;)
Denis...mislim, da se pri dogi ni za bat, da bi bil preveč paštetast ;)
-
ja amapk zanimivo da me moti edino brat in nihče drug...ja mogoče je res takšna pasma ki ne vidi samo enega človeka...cotoni naj bi bili takšni ja. ja brat pa vedno čoha to je problem pa se umakne od njega, in pol jst čist živce zgubim da naj jo že enkrat pusti na miru...jaz jo počoham k pride k meni...ne letam za njo dej te bom čohala... :P
-
em nayaa ne narobe razumet...potem mislim, da ti noben nasvet na pasjem forumu ne bo pomagal, če se obremenjuješ z medčloveškimi ''odnosi'', da te iztiri, ker mlajši bratec čoha psa. ;) ne morš, no, bit ljubosumna odrasla oseba na otroka, ker rad boža psa.
-
ne, pa ne mislm tko, pač rada bi da uboga, ker konec koncu bo pes šov z nama.
-
Ja in? Bo šel z vama, pa bo po vajino, še vseeno bo vesel brata ko se boste videli. Nema blema. Škoda pridelat gubice in sive lase zaradi ene reči, ki res ni škodljiva.
Moje pseto ponori od veselja in skače pri pultu in hodi mami pesmice pet, ji strogo pomaga kuhat, še na morje mi jo zapleni in odpelje, pa na kakšen pohod in izlet-pa je kljub temu "moja, moja", obožuje obiske, vse pozdravi, vsem bi se na hrbet vrgla in stiskala. Pa naj :) Dokler obiskov ne moti, tudi mene ne.
Preprosta reč izkoristi čas s psom kar se da koristno za psa in zate. In se ne obremenjuj, če ga brat čoha in se igra z njim. A ni fajn, da se razumeta?
-
Keri problemi ::)
Pa bom še jaz malo o moji psici, ki je zaljubljena v cel svet... V vsakega mimoidočega, psa ali človeka... Vsakega se razveseli kot že dolgo izgubljenega najboljšega prijatelja in pri vseh drugih se več crklja kot pri meni... Ja in? Ko se jaz obrnem in grem stran, je takoj prilepljena name in se ne proda za nobeno klobaso. Je ne rabim niti klicat... Zdaj v "zrelih" letih je še čuvajka postala (precej nadležno, če mene vprašaš). S psom se je samo treba ukvarjati na pravilen način in počasi zgraditi odnos z njim. Mu nuditi tisto kar potrebuje, ne samo tisto kar je nam všeč početi s psom (dva trikca, crkljanje, talanje priboljškov in en krog okrog bloka npr....to psu ne pomeni kaj dosti).
Še prej pa raje razmisli kaj vse lahko povleče za sabo pes, ki je preveč navezan le na enega človeka... Zna biti stvar precej neprijetna in tudi stresna, za psa in lastnika. Enako velja za psa, ki preveč čuva.
-
hehe mja vsi se razumejo z njo...mogoče res malo preveč ljubosumna, ker je to prvi najin pes, oz moj k sem si ga sama kupila, in se odločila da bom skrbela zanj. mogoče res malo preveč kompliciram, samo ko sem vidla pri moji inštruktorci kako jo pes upošteva sem si rekla to! točno to bi jaz rada pri svojem psu, vsi smo ga čohali pa božali pa pozdravljali, amapk ko je ona rekla da je konc je prišla k njej se usedla in kar naenkrat je obstajala samo ona, brez nas, brez naših čivkajočih mladičkov...
roxy...saj je prav da ima ljudi rada, amapk ko se jaz obrnem, in grem pes ostane, ga moram priti iskat, ker kar gre, kdor jo lepo pogleda....
-
Odpoklic od drugih motečih dejavnikov je ena najtežjih vaj, ki jih mora pes znati. Pri 6 mesecih tega seveda še ne zna. Loti se učenja odpoklica postopoma. Ne moreš pričakovati, da boš psa, ki odpoklica še ne obvlada kar poklicala in bo prišibal k tebi... In smo spet pri delu na pravilen način. Popolnoma normalno je, da se mlad, družaben pes hoče družiti z vsakim, ki mu pokaže naklonjenost (in tudi s tistimi, ki mu je ne ;) ). Odnos s psom, kot si ga videla pri inštruktorici, se tudi ni zgradil čez noč. Čas potreben za grajenje odnosa s psom se prej šteje v letih, kot v tednih ;).
-
Tudi moja obožuje vse ljudi in pse. In je to velik problem na sprehodu, zato pač uporabljama povodec in postopoma učima, da bo lahko spuščena. Ko je bila mladiček nisi moral nič, je videla človeka z psom na 100 metrov pa je že več ni bilo, pri ljudeh pa na malo manjši razdaliji. Sedaj je za ljudi je že po večini porihtano, je lahko tudi spuščena par metrov stran pa bo hodila poleg mene, srečanja še ne grejo, ampak tudi to bo. Za pse je pa zaenkrat še katastrofa. Če je pes v pesjaku 10 m stran pa ona že od prej ve, da je tam ga ne bo šla pozdravljat, ampak se bo delala kot, da ni nič, ampak ko srečaš sprehajalca z psom je pa katastrofa ::) . Mene ima sicer najraje, ampak tudi laufa stran od mene ko se brat dere pa laufa pred njo pa se ful igra z njo ::) . Čist logično, keri dela največji cirkus, tisti je najbolj zanimiv ::) . Pa se on ne ukvarja z njo, ne vodi je na sprehode, ne hrani je, ampak pride bolj malokrat domov in k njej in takrat se pač dela ful veselega, zato ga je tudi psica vesela in prav je tako :) . Če jo parkrat pokličem in postanem bolj zanimiva pa bo prišla k meni in tudi ne bo šla stran, če ji tako rečem, pa se lahko brat po tleh meče ::) . Enako dela pri mojem mlajšem bratrancu, ker jo je tudi on najbolj vesel. Pozdravit pa gre tudi vsakega tujca, ki pride v ogrado. Najprej laja na polno že od malega, ampak komaj lani je začela tisto bolj čuvat. Več ne gre k njemu tisto skakat po njem in naj jo boža ampak samo stoji/sedi zraven in ga gleda. Če jo odpokličem pride, ampak, če se človek premakne bo vsekakor šla k njemu in ga spet gledala. Verjetno si misli, da ga more zadržat na dvorišču in da ne sme zbežat ::) . Včasih se je tudi bala nekaterih ljudi, sedaj odkar špila čuvajko pa se več ne. Je pa ko je v pesjaku res grozno zgleda, ko laja tisto prav agresivno in ima ful močen glas in včasih še malo skače po njem, ampak ko je zunaj pa tudi nič ne naredi. Razen enega res ne mara, ker jo je izzival, ko je bila mladiček in pri tistem je ne upam ven spustit. Sicer pa človek, ki večkrat pride ji več ni tujec, zato npr. tudi nič nima proti poštarjem :P
Skratka kaj sem hotla povedat. Ne obremenjuj se z drugimi ljudmi in z odnosom. Logično je, da če je psička prijazne narave in tako mlada, da ne bo nekaj ful ubogala pri srečanjih. Moja je sedaj stara skoraj 3 leta. Tale prava ubogljivost se je začela nekje pri 2 letih pa to, da me ima rada tudi. Saj me je že prej mela najraje pa me najbolj ubogala ampak vseeno je bila nula proti sedaj. Predvsem vpliva na to drugačen način dela in več ukvarjanja z njo. Vsekakor pa tudi, da je sedaj bolj stara in bolj zrela. In ja, mene ima najraje, rada pa ima tudi ostale družinske člane in tako je tudi prav in zato, prosim, ne bodi ljubosumna na brata in mu pusti, da se ukvarja z njo. Vsekakor pes čuti kako se ti počutiš in, da si ljubosumna na brata vsekakor ni OK. Tako, da ukvarjaj se z psičko, imej jo rada, ne obremenjuj se z odnosom, pusti, da ima rada domače ljudi in odnos ti bo vsekakor prej ali slej prišel. ;)
-
Tejch, se popolnoma strinjam z zadnjm odstavkom :)
Saj ne da jaz tega nikoli ne delam (se poskušam odvaditi) :-[ , a že malo mi gre na živce da vedno iščeš oz. nasplošno ljudje iščejo izgovore v drugih. A ni lažje svojega imeti lepo vzgojenega, pa ti ni več nič problem, kot pa da čakaš da bodo enkrat prišli popolni pogoji?!
Nočem biti napadalna, ampak nekaj najbolj neumnega se mi zdi, da ne dovoliš bratu (in ostalim) da se z njo ukvarjajo. Zakaj pa ne? Da ne bo imela njega raje od tebe in da bo on njen gospodar? Meni se zdi čisto v redu da ga ima rada, a bi raje da ne mara nobenega drugega razen tebe, da je le nate prilepljena in da imaš velike težave ko enkrat ne moreš biti samo ti? Kaj pa, če boš enkrat potrebovala bratovo pomoč glede psičke, pa bodo problemi?
Se opravičujem, ampak jaz (stara sem šele 14) bi znorela če bi mi sestra oz. starši omejevali ukvarjanje s psom in mi ne bi dovolili. Še tako se v družini jaz daleč največ ukvarjam s psom, ubistvu je moj, uboga samo mene in staršev ter starejše sestre skoraj nič. Pa se staršev vedno zelo razveseli in jih ima zelo rad, prav tako druge ljudi - ampak jih popolnoma nič ne uboga, samo teži, ne znam razložiti, ampak hitro vidi da oni ne znajo z njim, da se z njim ne znajdejo (ne vedo kaj jim hoče pokazati, kako ga prav prijeti ipd.) in potem po nekaj časa vedno pristane pri meni vsa zadovoljen, ker ga končno nekdo razume (no, vsaj približno), nikoli ne ostane z drugimi za dlje časa. :) In čeprav gre mogoče k staršem, ki jih vidi redkeje kot mene bolj zadovoljen (pa gre tudi k meni zadovoljen, po pravici povedano sploh nisem probala h komu gre prej) - ampak ''dolgoročno'' pa veliko bolj pogreša mene kot njih če me dolgo ni, vem da bi bil veliko hujši če bi samo starši zanj skrbeli brez mene kot pa obratno. :) Jaz sem se tudi včasih obremenjevala s tem, da mu starši ne postavljajo pravil, da mu vse stvari dovolijo ali pa delajo z njim čisto drugače kot jaz, pa sem se po eni strani kar malo bala, da bo imel njih zdaj raje. Ampak jim nikoli ne prepovem druženja z njim, prav rada imam da ga kdaj tudi oni vzamejo. Pes pa dobro ve, da so najini sprehodi oz. to kar vse počneva v pesjaku na na sprehodih veliko bolj zanimivi, kot pa s starši, ve da ga jaz malo bolj razumem kot oni, da bolj znam z njim, da imam vedno ista pravila, da mi lahko kolikor-toliko zaupa (na tem še delava, a bolj kot staršem vsekakor), predvsem pa se z njim veliko igram in delam razne zanimive trikce, tako da nikoli nisem imela težav, da bi imel njih raje kot mene - pa tudi če, ne rečem da bi mi bilo prav, ampak to je od psa odločitev...
Jaz bi na tvojem mestu pustila bratu da se ukvarja s psičko. Saj ima 12 let (tako imam v spominu z neke druge teme)? Jaz sem se pri tej starosti čisto samostojno ukvarjala s psom brez kakršne koli pomoči in počela vse mogoče z njim, saj to ni ravno več otrok. :P Bi pa poskrbela, da imaš ti vedno enaka pravila, da ti psička lahko zaupa, da je s tabo vedno najbolj zabavno - torej en kup igre, zanimivih trikcev in različnih dejavnosti, ki so vama v veselje. Je res da ni tako enostavno kot se sliši biti psu najbolj zabaven, ampak pri enem igrivem mladičku se mi zdi to veliko lažje kot pri odraslem, že narejenem psu. :) Ko bo psička ugotovila da je s tabo vedno žur in da si ti njen pravi vodnik pa dvomim da bo imela brata najraje. :)
Kako pa da še vedno nista šli v pasjo šolo? Jaz bi se na tvojem mestu opremila s čimveč literature in poskusila čim več izvedeti o vzgoji, predvsem pa šla k enemu dobremu inštruktorju s katerim bi delala na odpravljanju vseh teh težav, o katerih pišeš (ki jih ni tako malo). :)
-
Saj ne da jaz tega nikoli ne delam (se poskušam odvaditi) :-[ , a že malo mi gre na živce da vedno iščeš oz. nasplošno ljudje iščejo izgovore v drugih. A ni lažje svojega imeti lepo vzgojenega, pa ti ni več nič problem, kot pa da čakaš da bodo enkrat prišli popolni pogoji?!
Joooj jaz sm pa tok vesela takileh mladincev, kot si ti Airedale :-* :) :) :) Čist podpis pod tole!
-
uuuh koliko odgovorov...hvala vam...
no da povem. psa sem kupila jaz, da bo meni in fantu delav družbo, sprehodi in igra. mogoče res malo konpliciram pa naj opišem kako to poteka.
pes spi pri nama, (v postelji :-[ pride ob 3h zjutraj) in seveda če ji ne paše pod mizo kjer ima svoj brlog.
je skoz pri nama v sobi, ker je mami malo obsedena s čistočo in ne dovoli da se giblje po kuhinji bla bla...
uglavnem, psa vzamem samo ko grem domov k fantu čez vikend in to je milina, lahko teča po celi bajti, fant ima sestro ki sicer jo počoha amapk to je vse.
moj brat pa vedno si je želel psa, amapk je premali da bi zanj skrbel, ker se naveliča vsega po hitrem postopku.
tako da ko pride s šole jo pelej lulat in potem sta na dvorišču, potem pa ko prideva s fantom s službe, je najina, brez pardona. tako da sta skupaj le nekaj ur na dan. urco- urco in pol....
je pa res da z bratom bol kot ne samo norita oz malo po dvorišču, z nama je pa potem akcija.
ravno danes ko sem prišla domov je bil brat na dvorišču s sesstrično in sta imela psičko, ko sva prišla je skočila k nama naju celo prelizala, in pozdravljala.
ne je pa tak karakter psička da ni problem če je dalj časa brez naju, mogoče se bo z leti odnos izboljšal, in se bo na naju navezala, bolj kot pa na brata, ki se polek naju največ z njo ukvarja.,..
-
aja glede šole....hodimo v malo šolo...ja...oba s fantom...oboga oba tako da je inštruktorca rekla da se lahko izmenjujeva
-
Iz lastnih izkušenj ti povem, da ko/če (iskreno upam, da ne) boš kdaj zbolela za dlje časa, boš prekleto vesela, da obstaja nekdo, ki ti je pripravljen peljat psa ven in se ukvarjat z njim v tem času. :)
-
Vem pa za eno odraslo psico, ki se sicer čist rada pride komu pocartlat in to. Ampak, če je gazda doma, ne bo šla z nikomer drugim na sprehod, niti z mami, ki ji pse res razvaja in jih ima čist rada. Ta druga psica bo veselo šla zraven mame, tadruga pa vik in krik, skakat po njej in silit nazaj. Zdaj si pa zamisli, da imaš takega psa in si zlomiš nogo-ja res fajn. Pes z nikomur ne bo želel it na sprehod, če boš doma in kaj, se preseliš potem k sorodnikom za en čas?
To je pa zame preveč navezanosti, odvisnosti.
-
Vem pa za eno odraslo psico, ki se sicer čist rada pride komu pocartlat in to. Ampak, če je gazda doma, ne bo šla z nikomer drugim na sprehod, niti z mami, ki ji pse res razvaja in jih ima čist rada. Ta druga psica bo veselo šla zraven mame, tadruga pa vik in krik, skakat po njej in silit nazaj. Zdaj si pa zamisli, da imaš takega psa in si zlomiš nogo-ja res fajn. Pes z nikomur ne bo želel it na sprehod, če boš doma in kaj, se preseliš potem k sorodnikom za en čas?
To je pa zame preveč navezanosti, odvisnosti.
Moja je točno taka. Vsakega ima bolestno rada, po vsakem mimoidočem bi skakala in ga lizala - pa je stara več kot 4 leta. Obiskov doma je vesela bolj kot mene, ko pridem domov.
Ampak - ko me ni doma, je nihče drug ne spravi iz stanovanja, kaj šele iz hiše - se skrije pod klop in se je ne spravi ven. Če sem doma, mogoče še gre nekaj metrov, ravno toliko, da se polula, potem pa takoj nazaj. Nič več ne doseže niti sestra, ki živi v isti hiši. Kaj mi potem pomaga cela skupina pomagačev, če npr. zbolim ali sem bohnedej v bolnici?
Moja odsotnost jo sesuje in veselje iz prvega odstavka izgine, tudi, če gre za domače, nečake..
Evo, dve nasprotji v istem psu.. težko verjet, če ne doživiš.
Tebe pri tvoji moti lastnost moje v prvem odstavku, za katero praviš, da pomeni, da odnos psa do lastnika ni trden. Pa vidiš, da to lahko še zdaleč ne pomeni tega, kot v mojem primeru.
-
aaah moja bi šla z vsakim na sprehod to sploh ni problem.danes je prvič vidla enga kolega od fanta in je točno tko skakala po njemu in ga lizala kot kadar jaz pridem domov, tako da sploh nebi bil problem, it ven s hiše ali karkoli z drugim.
nevem je res to od pasme tako odvisno?
tisti ki opisujete tako dobre odnose...npr: lunette.? koliko pa ste "pustili" psa drugim ljudem da so se ukvarjali z njim.? dnevni sprehodi...par dni stran od vas?
nočem da je zalepljena name, saj ko naju ni to čist vredu prenaša, rada pa bi da ko sem jaz z njo da vidi mene, posluša....
nevem mogoče malo smešno* je mogoče da pes vidi par kot celoto? namreč ni ji prav če nisva oba s fantom skupaj, ali enega čaka pred vrati ali drugega, in ko sva oba v sobi to je pa potem ok...?
-
Moja gre z vsakim na sprehod, brez problema, ampak problem je v obnašanju na sprehodu, točno ve kdaj mene ne bo nekaj časa nazaj domov ali kdaj bom prišla kmalu. Npr. da me dopoldan ni je navajena in lepo hodi z mamo na sprehod, če me en dan ni tudi lepo prenese in koliko toliko uboga (z tem, da jo moram it pozdravit, ko pridem domov, pa magari pridem ponoči), ko me pa ni dalj časa je pa razpušena banda. Zadnjič me ni bilo 3 dni doma in je bila vedno poredna, laufala po parceli, ni hotela v pesjak, na sprehodu ni ubogala odpoklica, kotala se je po dreku..., vglavnem svašta kaj pri meni ne dela. Ko sem prišla domov in šla z njo sem mislila, da bo umrla od sreče in spet je popolno ubogala :) . Meni se zdi fajn, da je navezana name, čeprav to dela tudi probleme. Saj če bi zbolela, pa bi bila doma in bi jo šla pogledat parkrat na dan bi komot tudi drugi lahko za njo skrbeli, ampak če bi bila v bolnici ali pa na kakih dolgih počitnicah pa bi se verjetno in psu in njegovim skrbnikom zmešalo ::)
-
hehe zanimivo. nevem bom vidla kako bo sedaj, se z njo vsak dan igram, vadimo odpoklic, se lovimo in žogamo, tako da je konec večera zmatrana se uleže na posteljo in spi.
pa ne saj nič ne rečem je res posrečena psička prijazna, res srček, drugače pa ja rada bi da bila navezana name, in na fanta , glede na to da je res večinoma samo z nama, spi z nama, oz...se ponoči pride malo stisnit potem pa nazaj v svoj brlog. :P
ja brat jo pa po šoli pelje ven na dvorišče.. da se malo razteče..jo pa nič ne uči kakih trikcev ali podobnega
-
Hehe, pri nas je ravno obratno, če sem doma ga ne spraviš od bajte
Ampak - ko me ni doma, je nihče drug ne spravi iz stanovanja, kaj šele iz hiše
Ko me ni velja pa tole
točno ve kdaj mene ne bo nekaj časa nazaj domov ali kdaj bom prišla kmalu.
Če se mu zdi za kmalu pridem ne gre, drugače ga pa celo spravijo nekak in se pol še dva dni hvalijo o tem ;D
Ne vidimo pa problemov v tem, pač tak je pes in bohpomogi. Ti imaš družnega kužka, ki imajo radi cel svet in ni fer do nje da jo toliko omejuješ, poleg tega moram rečt da je skrajno otročje. Če te kaj tolaži ima moj sosed zelo družabnega psa, ki se mu ob pogledu na drugega psa ali človeka fučka za lastnika - vćeraj smo se srečali v gozdu vendar vsak na svoji strani potoka in sva se s sosedom, ki cucka sploh klical ni ker mu je jasno da ne bo prišel, dogovorila da gre pes zraven nas do mosta. Od začetka je bil cel evforičen, ampak se mu je po par minutah vklopil vprašaj nad glavo "KJE JE MOJA MAMAAAAA??" in samo črta do lastnika. Še tak j***veter ne želi biti brez svojega krdela.
-
Tale ljubosumnost na brata se mi zdi prav smešna. Meni zadošča, da me psica uboga in da je povsem zansesljiva, če pa je pripravljena ubogati še koga in delati še s kom pa njena stvar. (prodana duša za dovolj dobre priboljške dela s komerkoli, tudi z neznanci vse od poslušnosti, vleke do agilitija. Z nekaterimi zelo lepo, iz drugih se pa malo norčuje). Torej: veliko se ukvarjati s psom in ga čim več učiti in naučiti. Načeloma pes najbolj uboga tistega, ki dela z njim (ne tistega, ki ga crklja, ga hrani, ga neguje in čisti za njim).
-
ja učimo pa se. morm povedat da je psička res ful učljiva in pametna kar se tega tiče. ravno učiraj smo se igrale igrico v roko sem skrila briketek in ga je iskala in s tačko pokazala kje je :-D
ja ukvarjam se pa kar veliko pa čohamo. čeprav zdaj jo daje puberteta ker je tečna kar danes ni hotla spat na postelji pri meni ampak pred vrati nevem zakaj
-
nevem je res to od pasme tako odvisno?
tisti ki opisujete tako dobre odnose...npr: lunette.? koliko pa ste "pustili" psa drugim ljudem da so se ukvarjali z njim.? dnevni sprehodi...par dni stran od vas?
nočem da je zalepljena name, saj ko naju ni to čist vredu prenaša, rada pa bi da ko sem jaz z njo da vidi mene, posluša....
nevem mogoče malo smešno* je mogoče da pes vidi par kot celoto? namreč ni ji prav če nisva oba s fantom skupaj, ali enega čaka pred vrati ali drugega, in ko sva oba v sobi to je pa potem ok...?
:D Moja je kot mladič bila veliko z mano tudi v službi, pa s terapevti se je družila, pa na piknike z invalidi je hodila (in se cel čas varvala pri komu na kolenih ::)), pa doma imam nonstop gužvo različnih ljudi, pa v parku ni noben šel mimo nje ne da bi ''iiiiii''... skratka izpostavljenost med ljudmi takšna, da jo marsikdo ne izvede :P Čista šok terapija bi to bla zate :D Prav do vsaaakeeegaaa :D Ampak mene to niti približno ni motilo, ker sem želela psico turbo socializirano na ljudi. Pač narava najinega ''dela'' in življenja je takšna, da rabim psico, ki ji je to vse QL. Prav enako je potekala socializacija na druge živali, pse, promet, različna okolja. Mam rada take zelo ''odprte'' pse. Samozavest serijsko ;) Sploh, ker gre za pasmo, ki je v osnovi priljudna, a hkrati znana, kot zoprna (pudl).
Kako sva dosegle to, da pa psica vseeno je moja moja? Hja, ko se je ona hodila čohat drugam (prodajat dušo ::)) pač nisem nič reagirala v kontro. Itak jo je skor vsak hotu božat. Sem bolj delala na tem, da sva čez park sploh lahko prišli ne da bi silila v koga :D Res je bila en mal naporna, a če sem hotla dobit to, kar imam je bilo treba zbalansirat to njeno odprtost s poslušnostjo name. Simpl. Spredhodi čez park so potekali tako, da sem šla čisto po robu in se na kaki zelenici na fulaaa igrala z njo (takrat ni bilo šans, da bi psica za hrano delala) pa se noro cartala z njo. Skratka tisto, kar je bil žur je bil z mano. Če je kdo hotel božat ni blema. A je kaj hitro bilo še več željene pozornosti tudi z moje strani. No danes, ko je psica izoblikovana gre v polni pozornosti name mimo česar koli a na dovoljenje tudi brez problema do drugega in seveda tudi takoj nazaj. Pač odnos, ki se gradi skozi čas.
Seveda gre rajši z mano oz. če sem jaz doma samoiniciativno ne gre z nikomer. Da končno gre ji morm pač rečit (ji morem dovolit :D). Od domačih seveda, znanci že niso več v rangu ''grem s tabo''. Čohat ja to pa je tud use. A to ni tista bolana navezanost. Samo pač dolgočasi se na sprehodih brez mene. Pač caplja zraven (ni blema kako daleč) samo ''dogaja'' ji pa ne. Tko, da z varstvi v poznani družbi ni problema.
Em ja seveda vaju jemlje kot skupnost, a ne to zdj študije delat. Ker, če to pozorno pokažeš psu smatra kot ''o o neki narobe''. Pač prehodi iz sobe v sobo bi psu res ne smele povzročat težav in polaganja pozornosti na dogajanje. Nje tok komplicirat. Seveda je pa normalno, da se psu zdi čudno, če je vedno tako potem pa je kar naenkrat drugače. A to so bolj stanja, da nekdo čisto nenapovedano ''manjka'' v običajnem okolju (torej precej ven iz hiše ;)) Da ne bosta pridelala pretirane ločitvene tesnobe zarad takileh sikerancij. Pač bit nevtralen pa je.
-
¸lunette..pridi k meni domov :P ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D
-
Rajš ne, ko ti lah psico speljem :P ;D :D :D :D :D
-
zdej čez vikend sva bila pri fantu doma in je bilo super brata ni bilo zdraven :) sem pa opazila ker pri fantu lahko hodi po celi hiši medtem ko pri nas doma je samo v moji sobi, pač mami :D
in sem opazila da kamorkoli grem gre za mano, tudi če je v drugem proistoru hodi na vsake toliko pogledat če sem še tam...
ne vem pa kako bi bilo če bi bila z bratom v drugi sobi, ali bi sploh opazila da me ni... ???
-
Jaz res ne razumem vec kaj sploh zelis od psa.
-
Da ima najraje njo, zatem fanta, druge ljudi pogojno, za brata bi pa najraje videla da ga ignorira. Kot zgleda pa je psička najraje pri zreli osebi, torej bratu, na kar je naya otročje ljubosumna.
-
Aha. Torej ko ste pri vas je tud brat nonstop v vajini sobi oooo kira gužva. Kaj zdj? A ti je ušeč, da je psica tok obsedena s tabo, da ti sledi in s tem povečuješ možnost, da bo pes resno ''zbolel'', če te ne bo kdaj doma? Al bi vseeno rajš vidla, da zna psica normalno funkcionirat? Hja brata s sabo vzet za kak vikend. Sej ste navajeni bit čez teden nonstop skupaj v sobi. Pa sej se je tud treba navadit kak bo ko bojo otroc pr hiši. Huh psi jih imajo po navadi neizmerno radi in so jim nonstop za ritjo. >:D
-
Po mojih izkušnjah je tko, da ima pes najraje tistega ki se z njim največ ukvarja. Sploh v prvih mesecih je najbolše da je z njim tisti, ki misli bit njegov "vodja krdela". In največ časa je treba preživet sam s psom in ga motivirat-npr. z hrano, igro. Sčasoma pes ugotovi (vsaj pri moji je blo tko) da ni noben mimoidoči človek ali pes tako zanimiv kot ti, saj mu ti zagotavljaš sprehode, igro, hrano, ne nekdo drug, in zato posledično sledi tebi. Ko to dosežeš, pa potem ostali niso problem. Moja je taka, da ljudi sploh ne "šmirgla", pse pa-čisto odvisno. Ampak tudi ob srečanju psa jaz odidem naprej in ona avtomatska steče za mano ;D.
Je pa res da je imela prve parkrat, ko sem bila jaz odsotna nekaj dni probleme (ni jedla in ni hotela na sprehod daleč od doma), ampak zdaj se je navadila in je z veseljem tistih nekaj dni na leto pri mami (ki ima tudi psa s katerim se odlično ujame ;D)
-
Oooo kaj sem se zdaj spomnila. Ko smo dobili psico, je bila res prilepljena name. Zunaj, v hiši, iz prostora v prostor, se premaknem za 1M, se je ona. (res, da je mene najbolj poznala, ker sem jo največkrat šla obiskat v zavetišče). Drugim se je tudi posvetila, počohala, igrala...ampak kamor sem šla jaz, je šla ona.
V bistvu je bila živc, ki se ni znal sprostit niti v svoji postli in kljub pregledu do kuhinje-ne, ona je zraven capljala. Cela zmatrana, da sem se pol zabetonirala v fotelj dve ure, da se je vsaj malo spočila.
Potem so ostali dobili navodilo, da naj se več poigrajo z njo, naj jo kaj pokličejo po imenu in dajo priboljšek, jo pokrtačijo vmes kaj. In potem se je stvar izboljšala, no potem je pa mama kot pri vsaki živali dosegla, da jo je začela jasno in glasno izsiljevati za futranje. Druga reč-to pa ni čist fajn, ampak sem obupala.
-
tisti, ki misli bit njegov "vodja krdela".
Če že ravno moramo govorito človeku kot vodji pasjega krdela, potem moramo upoštevati vsaj to, da vodja krdela ni tisti, ki je za psa plačal ali ki je napisan kot lastnik ali ki sam sebe deklarira kot vodjo, ampak tisti, ki ga pes smatra kot sposobnega za vodjo.
-
hvala urša za edin pameten komentar. drugim pa sodite tiste ki jih poznate, ne pa nekoga ki ga ne poznate njegovega ozadja, čustev in morebinih bolezni!!!!!!!!!!!!!!
se umikam s foruma. bom rajši vprašala nekoga ki se s tem ukvarja
-
hvala urša za edin pameten komentar. drugim pa sodite tiste ki jih poznate, ne pa nekoga ki ga ne poznate njegovega ozadja, čustev in morebinih bolezni!!!!!!!!!!!!!!
se umikam s foruma. bom rajši vprašala nekoga ki se s tem ukvarja
...Ki ti bo verjetno povedal, da imaš do svoje psice skrajno nerealna pričakovanja, ki jih ne bo mogla izpolniti, ker je samo pes. Pes, ki razmišlja in deluje po pasje. Zato se obnašaj do nje kot do psa, ne človečka, ker je to skrajno ne-fer do nje.
-
naya mogoče je res najbolje, da se umakneš s foruma. Nimam pojma kakšne odgovore si ti pričakovala ampak odgovori, ki si jih dobila so služili temu, da ''poštekaš'' kaj je pes, kako se obnaša v različnih obdobjih in kako sprejema svet okoli sebe. Svet okoli sebe vključuje tudi tvojega brata! Ta forum je namenjen izmenjavanu izkušenj in nasvetov glede psov in za DOBROBIT psov. Ne za zdravljenje ljubosumnosti na brata. Nimam pojma koliko si stara ampak bereš se extra otročje. Po prebranem izpade, da hočeš psa bolano navezati nase s čem boš posledično imela samo težave (ampak se tega očitno ne zavedaš).
Moj primer:
Ko smo psico pripeljali je kot vsak mladiček oboževala vse ljudi. Tako tiste ki jih je vsakodnevno videvala, kot popolne neznance. Na sprehodu je želela do vsakega in se z vsakim pocartat. Če je bil to otrok še toliko večje navdušenje. Oboževala je vse po vrsti. Z odraščanjem se je to počasi spreminjalo (brez kakšnih mojih ljubosumnih izpadov). Nehala je silit na sprehodu za ljudmi, ko se približa njej nezanana oseba ne skače od navdušenja jo umirjeno povoha in včasih se posti pocartat, včasih ne. Pobere jo pa še vedno od sreče ko vidi kakšnega 'znanca'. In kaj je narobe s tem? -NIČ!
Carta se res največ pri meni. Ko se je hotela cartati sva se cartale, ko je šla stran sem jo pustila. Če se je cartala pri drugmu sem jo pustila. Hčerka... hm, se rada carta, ne rečem, pa vseeno ne toliko. Pa ne, da jo nima rada, jo ima. Ljubezni in potrpljenja za izvoz. Ko se gre za tamalo psica ne pozna šale. Bi dala življenje za njo. Je pa mogoče vzrok v tem, da zna bit tamala tečna. Ne vidi, ko psici ni do cartanja, ko bi rada imela mir. Zato sem jaz tu, da jo 'opomnim'. Si mogoče pomislila da je to vzrok? Mogoče preveč siliš v psa? Brat pa mogoče ne. Ko pride do njega se pocarta, ko gre stran pač gre.
Prejšnje poste ti niso pisali totalni nepoznavalci psov. Tako da take komentarje ti ni potrebno pisati. In tvoje ozadje, čustva in morebitne bolezni ne spremenijo dejstva, da imaš doma psa. Psa, ki se obnaša po pasje. Tako da tudi ta stavek ti je tako mim, da bolj ne more biti.
-
Če že ravno moramo govorito človeku kot vodji pasjega krdela, potem moramo upoštevati vsaj to, da vodja krdela ni tisti, ki je za psa plačal ali ki je napisan kot lastnik ali ki sam sebe deklarira kot vodjo, ampak tisti, ki ga pes smatra kot sposobnega za vodjo.
Lanabela, imaš prav in je tudi bilo tako mišljeno. Kar sem hotela povedati je, da lahko sam veliko pripomoreš k temu, da te pes izbere. :)
-
Seveda pa psa ne moreš prisiliti da te ima za (sposobnega) vodjo. O tem odloča sam.
-
Že vse lepo in prav. Ampak imam doma 4 pse od tega 3 iz ''drugih rok''. Kjer so imeli lih kar Vse od naštetega (hrano, ukvarjanje, sprehode...) pa jim tisti ''akterji'' niso niti približno vredni :P Je poleg vse igre, ukvarjanja, hrane, navezovanja nase... veliko vredno tudi ''sposobnost vodenja krdela''. Ko tudi največja prodana duša za hrano ne pali na hrano-dajalca samo za to, da ždi pri meni - brez hrane ;) Ni lih to zlati recept pripomore lahko pa veliko. Ampak tak način samo v ''rokah'' tistega ki mu je to jasno. Ker iz tega velikokorat prde ven sistem ''bom psa samo jaz futral in pol me bo pa mel rad''...pa je lahko hitro kdo preveč razočaran, ljubosumen ;)