PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Kinološka društva => Temo začel/a: ninci na 09 Maj 2005, 21:43:41
-
Katero kinološko društvo obiskujete z svojim psom, kakšno je vaše mnenje o tem društvu in zakaj ste se za šolanje sploh odločili?
-
Jaz sem se odločil obiskovati pasjo šolo, predvsem zaradi tega, ker je to moj prvi pes oz. psička. In kot začetnik sem se najprej jaz moral naučiti delati s psi. Ker psi so zelo pametni, samo problem, če imajo lastnike ki jim ne znajo povedati kaj pričakujejo od njega.
Midva z Gano sma obiskovala konološko društvo Velenje. Napraj sma opravila malo šolo. Kasneje, smo pa hodili še naprej v šolo in sma opravila še izpit ISP-A iz poslušnosti. Obiskovala sma še tudi program ISP-B, samo izpita nisma odšla opravljati. Bili smo fajn klapa in tudi našo tovarišico moram pohvaliti. To je bila Suzana Puc. Tako da tudi, če psi niso hoteli delati tako kot bi morali, nas je znala motivirati in spodbujati.
Še zdej grema malo na sprehod do kinološke društva. Včasih, ko se mi dozdeva, da Gana ne posluša več tako kot bi morala, se odpravima na kakšen travnik v samoti in ponovima vaje, ki sma se jih naučila v pasji šoli. Potem pa veliko igre!!! 8) 8)
-
Obiskovala sma še tudi program ISP-B, samo izpita nisma odšla opravljati.
Zakaj pa ga nista šla opravljati? Strah pred nastopanjem?? ::) ;D
LP nina
-
Ni bil strah!! ;D Verjetno veš, da je bila prej prevelika scrklanost! Pa tudi na tečaj ISP-B smo odšli, da smo trenirali na utrjevali kar smo se naučili na izpitu A. Nismo šli na tečaj zaradi izpita.
-
Ja ja, saj vem samo me je zanimalo, zakaj pač nista šla še na izpit, če sta že tečaj opravila, a ne :)
Pri nas se Rumba intenzivno pripravlja na ISP-A, če bo vse po sreči,pa gre v pondeljek gledat kako se dela na ruševinah, in se če bo kazala interes morda pridruži ::)
LP nina
-
Midve z Zaro sva najprej hodili v KD Bled-Lesce na igralne urice (za mladicke do 6 mesecev, predvsem da se navadijo drugih psov). Solanje sva nadaljevali v mali soli v KD Naklo. Potem sva hodili na tecaj iz poslusnosti po programu A prav tako pri KD Naklo in naredili izpit s 94 pikami (od 100, bili sva drugi najboljsi). Prav tako pa pri KD Naklo trenirava tudi agility.
Poleg vsega tega pa doma trenirava se dog dance. :)
-
Midve sva z Rino delali vaje za ISP-A(in ga tudi uspešno opravili) v KD Krim.Res delajo vse na lep in prijazen način....da o tem društvu v domžalah ne govorim... :-\.
Jeseni greva delat ISP-B/Bh.Po tep pa verjetno Rally obidencie ali pa....hm...bomo videli ;)
LP;
NIna
-
Joj no ... zay pa spoznam da še je kaki njufi v naši okoLiciii ... Neyka jaz sem tam bLiz doma ... Varpolje ... s kot si pa ti??
-
Midva sma se šla šoalt zato, ker je JOhny moj prvi pes, pa še dalmatinec je, smo me vsi strašli kak so neubogljivi ::)
Pri KD MAribor sma koncala malo šolo z osnovami agilityja.. septembra boma zacela z nadaljnim solanjem.. drugace pa še vedno obiskujema agility..
moram vam povedat, da so dalmatinci prav pametni psi ;)
-
moj gre v Varpolje v pasjo šolo ... septembra ... :)
-
Jaz sem pa mojo Kano peljala v malo šolo v KD Krim. Sva bile prej v eni drugi šoli(ne bom omenjala imena) in se nekako nismo poštekali, tako da sem jim kar pustila šolnino in sem šla v drugo šolo. Šle sve pa zato, ker je Kana moja prva psica in še rottweilerka povrh. Spomladi pa se greve naprej šolati v isti KD predvsem zato, ker sem bila zadovoljna z njimi, pa še podpiram njihovo zavzetost za azilaše(take ali drugačne).
Lp
-
Jaz obiskujem kinološko društvo Ljutomer (v Lukavcih), in moram reči da je super. Imajo najrazličnejša šolanja, od agilitya, obrambe, sledarstva... Učitelji so zelo prijazni, nič ne delajo s prisilo...koliko približno plačate za tečaj (primer) osnovnega šolanja?
LP
-
Z Astorjem sva obiskovala malo šolo v KD Barje, zatorej sem tam tudi včlanjena. Z njihovim delom sem zadovoljna in se nameravava šolati naprej tudi pri njih...
-
Jst treniram agility v KD Ajdovščina in mi je tam zelo všeč in mislim tam tudi nadaljevat. :D
papa
-
Jaz sem v KD Obala. Treniram agility in z Grinom hodim na tecaje poslusnosti (trenutno v nadaljevalno malo solo, planiram ga pa spravit do BBH).
Kaj naj recem... tako. Zal mi je, da ni nobenega izkusenega instruktorja za agility na Obali. Po drugi strani smo se zbrale 4 navdusenke, ki malo treniramo same, poskusimo cimveckrat izkusene instruktorje povabiti k nam, da nas kaj naucijo, hodimo gledat agility tekme, vcasih gremo trenirat na kaksen drug poligon... in se imamo dobro :) tako da bomo, nekoc, ocitno mi tiste "izkusene agility instruktorice"... no, mogoce ;)
Z malo solo pa tako... v bistvu mi mala sola ni bila prevec vsec. Mogoce nas je bilo malo prevec, ampak sem imela obcutek, da se nisem naucila nic novega. Je pa tudi res, da sem se mali soli prikljucila, ko je bila ze cez polovico, tako da tecaja nisem placala in se naceloma nimam kaj pritozevat ;) in po drugi strani sem z Grinom toliko delala doma, da je ze znal skoraj vse, kar se v mali soli naucis. Da ne bo kdo zdaj tega razumel kot kritiko, sosolci so bili namrec kar zadovoljni.
Nadaljevalni tecaj zacne komaj jutri, tako da ne vem se - ampak ker sva samo dva tecajnika, instruktor in dva stazista za instruktorja, bi znalo bit bolj pestro in zabavno ;D
Tako.
ps. Metode ucenja temeljijo na igri, hrani in pohvali. Kakrsnikoli fizicni posegi na psu so strogo prepovedani, tako da se vse dela s pozitivno motivacijo.
-
Z Atosom sva hodila v KD Barje. Zakaj mala šola? predvsem zaradi socializacije psa, da se navadi psov različnih velikosti, pa da se nauči osnovna povelja. Z delom v omenjenem društvu sem bila zadovoljna, zato bova marca nadaljevala šolanje tam.
-
Mi2 sva pa hodili v malo šolo v KD Ljubljana, k Silviji Trkman, kjer je bilo zelo fajn, še posebej zato, ker smo dobili veliko nasvetov v zvezi s šolanjem, socializacijo itd.
Izpita A nisva šli delat, ker je bila premlada, bova šli pa na pomlad v OŠ, kjer se bova pripravljali za B-BH...
LP
-
Ima morda kdo kakšne izkušnje pri Kd Duplica?
-
Mene tudi zanima kakšna izkušnja s KD Duplica ...kdo pozna mogoče?
-
Mene pa zanimajo KD na štajerskem. Kje učijo dobro, vse na podlagi klikerja?
-
Mene pa zanima, kakšni se vam zdijo treningi agility-ja pri KD Domžale, KD Krim in KD Agility-Ilirija.
-
Focoso...mislim, da pri nobenem KD ne učijo VSE s klikerjem... Ali?
Hodi kdo tukaj na agility, ter se ga uči s klikerjem?!
Pomoje je agility v KD Krim zelo dober... Ko sem bila v tehnični ekipi na eni tekmi, so psi, ki so hodili v KD Krim, agility res obvladali... Sicer so imeli verjetno že veliko izkušenj...
LP ;)
-
Mene pa zanima, kakšni se vam zdijo treningi agility-ja pri KD Domžale, KD Krim in KD Agility-Ilirija.
V KD Krim agility trenira anana z Naro in najbolj, da povprašaš kar njo kako se ji zdi! Midva z rondotom se šolava v KD krim in sva zelo zadovoljna!
lp
-
Mene pa zanima, kakšni se vam zdijo treningi agility-ja pri KD Domžale, KD Krim in KD Agility-Ilirija.
No, KD Agility Ilirija je zelo OK, tam se zdaj pripravljava na BBH, dobro vzdušje in vse delamo s klikerjem.
LP
-
Missy so nekatera KD ki veliko stvari počnejo s pomočjo klikerja nekatere pa s klikerjem sploh ne učijo, mogoče sem nerodno postavila vprašanje mislila sem šole ki večino stvari učijo s pomočjo klikerja.
KD Ilirija tudi mene zelo mami in verjetno se bom dogovorila s Silvio za kakšno individualno urico saj samo doma blizu MS in mi je daleč hoditi na redne treninge pa še pes bo od vožnje zmučen. Nisem sicer nikoli videla osebno dela inštruktoric v KD Ilirija, ampak všeč so mi članki ki jih je Silvia napisala o šolanju in verjetno tam delajo po tem principu ki ga ona opisuje.
Veliko ljudi hvali kliker, mene pa kar malo sram da ga ne znam uporabljat. Brala sem članke o klikerju, mislim pa da se veliko lažje naučiš če ti nekdo pokaže. Zato bi želala svojega naslednjega psa že od malega učiti na kliker.
-
Focoso, v bistvu ni kaj veliko za kazat, ko enkrat razumeš logiko klikerja, ti vse steče. Najprej psa navajaš: klik-hrana-klik-hrana..., da mu potegne kaj ta klik sploh pomeni, potem pa nagrajuješ vedenja, ki so ti všeč. Če si brala članke o klikerju potem ne bo težko... Silvija in Polona (inštruktorici v KD Ilirija) pa res obvladata, tako da individualna ura ni slaba zamisel, ti bosta zagotovo povedali kaj pametnega. :)
LP
-
Ja v bistvu sem pri Loli že dosegla to da se odziva na kliker, klik hrana klik hrana. Ampak naprej ne znam naučiti. Recimo naj bi pustil psu da sam pride do želenega vedenja in potem hitro kliknil in nagrada. Ampak recimo Lola ne se ne bo usedla če ji ne bom rekla in roko iztegnila, ne bo prosila če ne bom rekla in dlan obrnila gor, ona me samo čukasto gleda. Tako da res komaj čakam da grem do Silvie da mi malo pokaže, da se malo pogovoriva o vsem skupaj ne samo o klikerju, ker ona res obvlada.
-
Pri klikanju ne gre samo za to, da ti cel dan čakaš s klikerjem v rokah, da bo pes naredil tisto, kar hočeš. To je samo ena metoda, ali kako bi rekla. V želeni položaj lahko psa spravimo tudi z gibom roke ali na začetku učenja s priboljškom/igračo, ki ji pes sledi. Ko pes ugotovi, kaj od njega želimo, nam začne sam ponujat vedenje.
Pred tremi leti v KD Ljutomer še niso uporabljali klikerja, glede na to, da so bili že takrat na pozitivni motivaciji, pa sem skoraj prepričana, da jim sedaj ni tuj. Dobro bi se bilo pozanimati glede na to, da ti ni daleč.
-
Hodila sem na KD Ljutomer takrat ga še niso uporabljali. Se bom pozanimala, čeprav bi raje šla v kakšen drugi KD
-
Sammy, takrat ko si ti še hodila v KD ljutomer, pri akterem učitelju/učiteljici si bila?
lp
-
Sammy ali jaz? Mene je imela Marija Kralj osebno mislim da je dobra in ima smisel za šolanje, vendar mi sam prostor ni všeč, ko pada dež je kot največje močvirje, pa tudi o klikerju takrat ni bilo govora...
-
Mi smo imeli srečo, da je bilo vedno dobro vreme. Glede inštruktorja pa ti bom odgovorila na ZS.
-
Jaz sem bila (sem še) tudi v KD Obala in sem zelo zadovoljna. Vsi se zelo trudijo in vse se dela brez nepotrebne prisile, na pozitivno motivacijo.
Eni smo uporabljali kliker, eni ne. To je bila naša odločitev. Ker je bila začetna skupina velika, so jo razdelili na dve. V moji je bilo največ 6 komadov na enkrat in je bilo super. So se lahko posvetili vsakemu posebej.
Tečaj, katerga sem obiskovala, je bil mala šola z elementi agilitija, zdaj pa delam reševanje in malo agiliti za zraven :)
-
Kinološko društvo Zgornjesavinjske doline je zakon. Tam smo sami dobri učitelji in trenerji. področje šolanja je reševanje , športna kinologija in pa agyliti. Če pa koga kaj zanima naj me vpraša saj sem vodja osnovnega šolanja v našem društvu, in sem že član 16 let.
-
Imam eno vprašanje. Npr. da obiskuješ s psom šolo v enem KD-ju, a tu nimajo možnosti za treniranje agilityja. A lahko obiskuješ torej agility v enem KD-ju, šolo pa v drugem?
Lp
-
Seveda lahko!
Včlanjena si lahko v toliko društev kot sam/a želiš in ti odgovarja. ;)
Lp
-
aha, hvala za odgovor (pa čeprav sedaj še nimam namena hodit na agility) :)
-
Ni problemov! ;)
Vedno je prav naprej vedet,a ne?
Lej,v katerokoli društvo hodiš,itak hodiš prostovoljno in prostovoljno plačuješ članarino in ti res nihče ne more rečt,da ne smeš hodit še v kakšno drugo društvo.
Lp
p.s. Agility pa le čimprej! ;) :)
Lp
-
Midve sva pa zvesti članici KD Krim (ker nama je najbližje in ker sem o tem društvu slišala največ pohval) in sem zelo zadovoljna. Lani jeseni sva opravili malo šolo, letos spomladi pa tečaj in izpit IPS-A. Jeseni greva še na B-BH in če bo zneslo še Rally obedience.
Sva se pa prejšnji teden pridružile tudi KD Krim, kjer sva začele z agilitijem in sva tudi obe zelo navdušeni. Ivana je the best in zna ukrotiti tudi takšne huligane kot je Luna ;D
Preko KD Orf pa se bova čez poletje pripravljali na PNZ. Kaj več pa povem, ko bo malo več izkušenj. Prvi vtisi pa so dobri.
-
Sva se pa prejšnji teden pridružile tudi KD Krim, kjer sva začele z agilitijem in sva tudi obe zelo navdušeni. Ivana je the best in zna ukrotiti tudi takšne huligane kot je Luna ;D
KD Barje misliš.
Hvala LuNA.
Lp, Ivana
-
Ja KD Barje bo prav. :-[ Pa važno da se ve, da je Ivana tam. ;)
-
Midve s Tosy se nameravama sicer z zamudo (ampak bolje kot nikoli :-[) vpisati v KD Velenje in me zanima kakšen pristop imajo tam itd...?
-
Midve z Ajko sva včlanjene v KD Trbovlje. Najprej sva hodile v malo šolo, opravile izpit za psa spremljevalca :P; sedaj pa trenirava agility :o. Seveda pa hodim v malo šolo tudi s Panom. ;D
-
Kinološko društvo Zgornjesavinjske doline je zakon. Tam smo sami dobri učitelji in trenerji. področje šolanja je reševanje , športna kinologija in pa agyliti. Če pa koga kaj zanima naj me vpraša saj sem vodja osnovnega šolanja v našem društvu, in sem že član 16 let.
ali imate kakšno internetno stran?
-
Midve s Tosy se nameravama sicer z zamudo (ampak bolje kot nikoli :-[) vpisati v KD Velenje in me zanima kakšen pristop imajo tam itd...?
Cisto odvisno kdo te bo imel. Npr. gospo Suzano vsi (no, tisti ki jih jaz poznam - pa jih je kar nekaj) blazno hvalijo. Pojdi najprej sploh pogledat kako in kaj je.
-
V KD Velenje mali šoli sem naletela na Suzano Puc, katera je naju z Majem pospremila do ISP-A, katerega sva kljub nemogočni razvajenosti in občasni nedoslednosti uspešno opravila. :-[
Bomo videli kako bo šlo naprej zdaj jeseni. :D
Toplo priporočam!
-
Me s piko smo malo šolo opravljale v ŠKD ŠENTERNEJ, kjer sem zaradi konflikta odnehala in odšla v KLUB ZA ŠOLANJE PSOV NOVO MESTO kjer sem izredno zadovoljna se posebaj z instruktorico g. Cvetko ki ima res krasen pristop do psov in naju je s Piko kljub nekaj napak(so bile kar velike) v slabem mesecu pripravila za izpit A katerega smo opravile kar z 93%. :o Zdaj hodimo na flyball in v jeseni se bomo začele pripravljati na izpit B-BH! :)
Lp ksenja
p.s: toplo priporocam ta klub!!! ;)
-
Hvala obema za odgovore! ;) Se bom pozanimala.
-
Midve z Brino pa začneva jeseni hoditi v malo šolo, n KD Krim. Bomo videli kako bo. Kot vidim in slišim same pohvale letijo na ta kd.
-
KD Krim je super. Midva z Rondotom sva veliko odnesla kljub temu da je Rondo starejši kuža. delala sva za bbh. Na izpit nisva mogla iti zaradi moje odsotnosti >:(.
lp
-
Cisto odvisno kdo te bo imel. Npr. gospo Suzano vsi (no, tisti ki jih jaz poznam - pa jih je kar nekaj) blazno hvalijo. Pojdi najprej sploh pogledat kako in kaj je.
Da še jaz povem svoje skromno mnenje o KD Velenje. ::) Suzana Puc je zakon. Zraven je pa še kr nekaj zelo sposobnih kinologov, ki vodijo tečaje ( g. Pusovnik, Ga. Lilijana, g. Kos... )
Midve s Tosy se nameravama sicer z zamudo (ampak bolje kot nikoli :-[) vpisati v KD Velenje in me zanima kakšen pristop imajo tam itd...?
Tako da ti priporočam, da opraviš vsaj malo pasjo šolo. Boš videla, da bo obema pasalo. ;) 8)
-
Ni mala šola med 3 - 6 meseci? Ker Tosy jih ima namreč 21. ;D ;)
-
Ni mala šola med 3 - 6 meseci? Ker Tosy jih ima namreč 21. ;D ;)
Ni problema s starostjo. Tudi zraven nas je bil en mešanček, ki je imel okoli 3 lete. Pa se je pri njemu zelo poznalo šolanje. Tako da to sploh ni problem. ;)
-
Uh, potem pa super... :o No, pa gremo torej jeseni v malo šolo. :)
-
Po mojem pa mala šola ni primerna za odrasle pse. Vsaj program je ponavadi prilagojen mladim psom, glede na njihovo sposobnost koncentracije, dojemanja ... Pristop do vzgoje mladiča je malo drugačen kot pa pristop do starejšega psa. Mladič se uči na novo, pri starejšem pa je treba pogosto popravljati anrobe naučene vaje.
Jaz bi ti predlagala da se raje vpišeš na program za "odrasle pse", pa najboljše da se v KD pozanimaš, kateri bi bil najprimernejši.
Je pa to najbrž odvisno tudi od društva, glede na to, katere tečaje sploh imajo. V našem KD vem da je za malo šolo in za juniorje omejeno glede na starost, za vse ostale pa je samo spodnja meja.
-
Tudi moja psica je začela šolanje starejša – pri dveh letih. Prvo uro so mi svetovali, naj najprej opravim malo šolo, ker psi brez nje kao slabše delajo. No, na koncu sva šli direktno na tečaj za "odrasle" (;D): psica se je brez problemov vključila v skupino in ni nikoli negativno izstopala. :)
-
Kaj pa osnovni tecaj? Saj je v bistvu taksen kot mala sola, samo malo bolj strogo.
Mala sola tako ali tako ni obvezna.
-
Tudi jaz ne vidim razloga, da mora it pes na nek predtečaj, da gre pol na primer na BBh. Kot, da je to kaj težkega, razen če ma pes kake posebne težave, zaradi pomankljive vzgoje...
Če pa nekdo hoče samo nek tečaj poslušnosti in mu je vseeno katerega, bi pa jaz bolj gledala kaj pes že zna in seveda na kakšen način učijo v različnih tečajih pa seveda pravila, ki jih postavi klub, kdo uči, če majo različne načine poučevanja...
Če bi bilo vse v redu, bi sama raje šla v "resnejši" tečaj, ker ni toliko zamujanja že pri odpoklicu... :P
V mali šoli ne naučijo nič manj kot na drugih tečajih, vsaj pri nas ne. Je bolj odvisno od tega, kako hitro skupina napreduje in tudi posameznik v skupini ma lahko drugačno težavnost kot sovrstnik...
Ponavadi je nek minimum, ki naj bi ga vsi obvladali, če pa se teh osnov naučijo dokaj hitro, se jih v bodoče malo ponovi in uči še ostalo...
-
Zdaj sem popolnoma zmedena....Ne vem ali v malo šolo ali v osnovni tečaj. Za zdaj se bolj nagibam k osnovnemu tečaju... ;)
-
v šolo in vprašat :)
-
jaz bi se na tvojem mestu posvetila z inštruktorjem direkt, ta si bo pogledal kaj obvladata in ne dvomim da primerno uvrstil ;)
če želiš ti dam tel. ali ti javim ko bo potekal vpis v jesenske tečaje za KD Velenje :)
-
Tosy osnovne vaje že obvlada, tako, da se se že odločila da greva v osnovni tečaj...
Bi pa res prosila, če me lehako obvestiš kdaj bodo potekali vpisi. ;)
-
Midve z Brino greva v tečaj JUNIOR-začetniki, ker je prestara za malo šolo (9 mesecev). ??? :-[
Verjetno je to nekaj podobnega kot mala šola.
Lp, Irma
-
Bi pa res prosila, če me lehako obvestiš kdaj bodo potekali vpisi. ;)
Tosy! Vpisi v tečaje KD Velenje so napovedani za 31.08. in 01.09. od 17 - 19h na prostorih ob Velenjskem jezeru!
-
Hvala! ;) Po vsej verjetnosti prideva.
-
A ve kdo ceno tečaja v Velenju. Ker mogoče bi pa jaz tudi začela tja hodit. Jeeeeej .. Tosy bomo sošolci :P
-
Ja to bi bilo pa super, da bi bil kdo poznan blizu! :)
-
Po pravici povedano, nimam pojma kakšne so cene ???
Plačam kolikor je in avtomatsko pozabim ;D enostavno si si ne morem zapomniti cifer, preveč posla imam z njimi v službi :o
Zato najbolje, da si vzamete teh par min časa, se oglasite na vpisnem dnevu, spoznate pesjanarje in vprašate vse kar vas zanima.
Mogoče se celo srečamo ;)
-
Jaz pridem 1.9. pogledat. :)
-
Mala sola je bila lani 20 000 sit (mislim da je bilo od tega 3000 clanarine). ;)
-
A ve kdo ceno tečaja v Velenju. Ker mogoče bi pa jaz tudi začela tja hodit. Jeeeeej .. Tosy bomo sošolci
Zanimivo,glede na to,da imaš zelo solidno društvo ravno kakšnih 200m od svojega doma,pa še ceneje verjetno ni nikjer v Sloveniji. ???
Lp Zoran
-
Pa sej je sam mogoče no :o ;D Kolk je pa cena nadaljevalnega tečaja v Varpoljah?
-
Ah,nastja,ne me narobe razumet-to je vse popolnoma tvoja odločitev.
Čudno se mi je samo zdelo,da bi se nekdo vozil 40km,ko pa ima društvo,ki je verjetno celo v višjem rangu kot Velenjsko samo 200m od doma.
Cena nadaljevalnega tečaja je mislim da s članarino vred 15.000,00 SIT.
V nedeljo je informativni,pridi,pa boš vse izvedela. ;)
Lp
-
Brez zamere - ampak po mojem mnenju je na visjem rangu kot Velenje...
-
Če nič drugega ti je prihrajeno kar nekaj vožnje 2x/teden.
Kaj bi jaz dala, da bi imela kinološko društvo samo 200m od doma ;)
Lp, Ivana
-
Živjo,
Zoran saj veš tisto domače ni tako bleščeče kot je tuje.
Nastja odločiti se boš morala sma v katero društvo boš šla. Dejstvo je da boš dobila enako, če ne boljše znanje pri nas potem pa je odvisno od tebe kako in koliko se boš ukvarjala s psom. Je pa imeti luksuz poligon pred vrati hiše.
lp
Toni
-
Spet lep pozdrav vsem skupaj. Če se malo pohvalim. Mislim, da smo na tem območju resnično dobro društvo. to govorijo razni rezultati, katere dosegamo z našimi psi. LAhko tudi to rečem, da smo edino društvo v Sloveniji, kateri smo dobili pod svoje okrilje organizacijo IRo izpitov, kateri so v mednarodnem merilu. To je zadostna pohvala za društvo. NAstja kar se pa tebe tiče, je pa čisto tvoja stvar, v katero društvo boš hodila. Zanima me samo nekaj, zakaj si sploh nehala hoditi v malo šolo, katero si že obiskovala. Prosim te da poveš razlog zakaj je prišlo do tega.
-
Medve z Ideo od konca avgusta redno obiskujeva osnovni tečaj v Športno kinološkem društvu Celeia in moram reči, da sem blazno zadovoljna. Inštruktorja sta Marcel Vodovnik in Maja (žal ne vem kako se piše ::) ).
Šolo imamo dvakrat tedensko po dve uri in Idea super napreduje.
Glede na moje nezadovoljstvom nad načinom učenja in nestrokovnostjo v drugem KD, sem že na koncu mislila, da mogoče res jaz preveč pričakujem od inštruktorjev in da je mogoče res z mano kaj narobe. Zdaj pa sem ugotovila, da so moje zahteve bile popolnoma upravičene in da obstajajo dobri inštruktorji (po mojih "zahtevah"). ;)
Skratka 28. novembra imamo zaključek in izpit "A", vendar se ga z Ideo žal ne bova mogle udeležit, ker bo šele 9. decembra dopolnila eno leto. Bomo šli pa drugo leto na "BBH". ;D
-
Rosa ali obiskuje tudi šolo kakšna punca, ki ima labradorca( Hubija)?
Drugače pa midva z Lonom nisva nadaljevala šolanje, ker je ravno ob ponedeljkih in sredah pa še ob takšni uri, da ne pridemo s časom skoz. Vsak dan pridem omov ob pol štirih, ob pol petih pa imam trening :'( . Mogoče bova šla pa naslednjo jesen nazaj v šolo, če ne bo Lon prestar za osnovo šolanje ;)
-
Midva sva prav tako spet aktivna - šola dvakrat na teden ::)
Na srečo in moje veliko veselje spet pri Suzani Puc :)
Me je malce skrbelo - ker sva čez poletje bolj lenarila - ampak me je moj mali presenetil s tem, da nič ni pozabil.
Zdaj pač pilimo, da izpilimo še vse najmanjše pomanjkljivosti in dodajamo nove vaje.
Potem sledi B-BH če se bo peso strinjal.
Ah, sam prav paše spet hodit v šolo!
-
Na srečo in moje veliko veselje spet pri Suzani Puc :)
Ona je res dobra inštruktorica (sem jo parkrat gledala, ker je bil moj sosed pri njej z labijem), ampak jaz nisem mogla k njej - ko sem jaz šla v malo šolo, je ona imela osnovni. :-\
Nastya_lony: ja, še vedno hodi Hubi v šolo. ;) Sem mislila, da prideš (ker vem da si hodila v malo šolo), pa sem ugotovila da te ni. Saj ne bo prestar jeseni. Eni v naši skupini so že kar starejši - nikoli ni prepozno. :)
-
rosa, pa ti si skoraj soseda :D
če se kje srečava, me pocukaj, me boš lažje prepoznala ko so dalmatinci bolj redki na naših koncih.
pri komu si pa imela tako zelo slabe izkušnje? ??? lahk samo napišeš kratice ali zs
vsekakor super, da si najdla pravo zase in predvsem da vaju veseli in da je fajn!!!
-
Ona je res dobra inštruktorica (sem jo parkrat gledala, ker je bil moj sosed pri njej z labijem), ampak jaz nisem mogla k njej - ko sem jaz šla v malo šolo, je ona imela osnovni. :-\
Nastya_lony: ja, še vedno hodi Hubi v šolo. ;) Sem mislila, da prideš (ker vem da si hodila v malo šolo), pa sem ugotovila da te ni. Saj ne bo prestar jeseni. Eni v naši skupini so že kar starejši - nikoli ni prepozno. :)
Jaz sem tudi mislila, da bom prišla a nam doma ni zneslo s časom. Zdaj se pa morava učiti doma :-\ ;)
-
evo..tut nama s šonom je končno uspelo se vpisat v KD (KD Maribor). Včeraj sva bla prvič (ja malo sva zamudila...) in moram priznat, da sm bla kr presenečena kolk psov (pa lastnikov seveda) je bilo na tečaju. :)
drugače pa mislim, da nama je šlo kar vredu za prvič...načeloma smo tako delali samo poleg,sedi in prostor...pa če pomislim, da se ostali člani to učijo že mesec pa pol...ne vem no, mogoče lastniki doma premalo delajo z njimi, ampak nekaterim bi rekla, da še nikoli sploh niso bili v mali šoli. :) šon je več ali manj vse znal, sicr je bil pa še malo zmeden (tolko psov na 1x še pač ni nikoli videl...hehe).
a še kdo tu obiskuje malo šolo v KD Maribor?
-
Moraš vedet da se pasme in karakterji psov glede učljivosti, pozornosti... razlikujejo. ;)
In tudi v osnovnem in nadaljevalnem tečaju boš delala podobno, samo vedno bolj natančno in malo bolj zahtevno (pač spet kakor kateremu).
-
Mi lahko kdo pomaga najti kinološko društvi v bližini Ivančne Gorice, kjer imajo tečaje za mladičke in šolajo s pozitivno motivacijo?
Našla sem KD Grosuplje in KD Pes sledar. Ima kdo izkušnje z njimi?
Tole sprašujem za sošolko, ki bo v kratkem dobila mladička in me je prosila za pomoč.
-
Hmmm, iščem in iščem, pa ne najdem ::)
Ali ima KD Barje kakšno spletno stran? Pa če mi lahko kdo pove, kje se nahaja vadbišče, kakšne so cene, kdaj se lahko vključim?
Me zelo zanima, sem dobila zagon, da ni še nič prepozno, čeprav je moja kosmatinka ravno v tem mesecu praznovala svoj 1. rojstni dan. Zelo rada bi šla z njo v šolo, pa ne vem še, kam.
Mislim, da bi bilo fajn, če bi se lahko vključile v malo šolo ali kakšen podoben program, da naju naučijo, kako delati, da bo pupa osredotočena name kljub motečim dejavnikom (beri: mimohodečim z repkom migajočim kužkom). Mi je zelo žal, da že prej nisva šli :'(
Potem pa še kaj več, ampak do takrat je še daleč...
Kakšen nasvet, na koga se obrniti, koga priporočate, kakšen program?
Res bom hvaležna za kakršenkoli nasvet :-*
-
Hmmm, iščem in iščem, pa ne najdem ::)
Ali ima KD Barje kakšno spletno stran? Pa če mi lahko kdo pove, kje se nahaja vadbišče, kakšne so cene, kdaj se lahko vključim?
KD Barje nima svoje spletne strani.
Najdeš pa nekaj o njih na naslednji povezavi -> http://www.pesjanar.si/index.php/2006/113
Kontakt: Tanja Bizilij, 031/699-859
Tečaji so se v KD Barje sicer že začeli (tako kot po drugih društvih), ampak po moje se da dogovoriti, da začneš z manjšim zaostankom.
Njihovo vadbišče se nahaja ob Ižanski cesti (gledano iz smeri centra Lj -> od kitajske restavracije greš naprej še slab kilometer do table Matena (smer desno). Zaviješ pač desno in čez kakšnih 200m med drevesi spet zaviješ desno in si na parkirišču vadbišča.
V kakšen program se splača vključiti je odvisno od starosti tvoje psičke. Če je prestara za malo šolo (zdele se ne spomnim kakšna je starostna omejitev za malo šolo), bosta pač šle v tečaj za A, kjer se uči osnove poslušnosti. Tečaj lahko nato poljubno zaključiš z izpitom.
Lp,
Mojca
-
Mojca, hvala za tako hiter odgovor :)
Sem hkrati pogledala tudi spletno stran tvojega pesjanarja in moram rečt, da sta prav pridna ;)
Mi mogoče lahko poveš še približne termine - jaz namreč nimam izpita za avto, tako da sem odvisna od fanta (on pa hodi v službo).
Pa še okvirna cena, da si bom malo denarja dala na stran. Saj bom poklicala kar Tanjo (koliko je pa stara, kakšna je po karakterju? :-[), samo radovednost mi ne da, da ne bi že kar tebe vprašala.
Drugače pa , glede na pohvale, ki jih berem na forumu, mislim, da bi bilo fajn, če bi s Pupo lahko prišle v KD Barje.
Saj je kar blizu (mi2 sva iz Borovnice).
-
Majča - ti bom kar ZS poslala ;)
-
Jaz bom zdaj opravljala že tretji tečaj v kd ilirija in mam same pohvale, razen samo vadbišče je mal v p****, ampak vseen ok. Šola se tam vse s klikerjem. V kd krim so baje dobili klikerje sam jih pol niso lih uporabljal, no mi smo jih, seveda po lastni želji. Agility se ne dela s klikerjem, nima smisla, je pa ful fajn. je pa res, da jaz ne morem primerjat z drugimi kd-ji, ker sem pognala korenine na iliriji.
-
Agility se ne dela s klikerjem, nima smisla
??? ??? Se ne dela?
-
V kd krim so baje dobili klikerje sam jih pol niso lih uporabljal, no mi smo jih, seveda po lastni želji.
V KD Krim že vsaj dve leti vsi dobijo (BREZ BAJE) klikerje, tečajniki imajo posebno predavanje o klikerju, kjer se razloži pravilna uporaba in smisel klikerja, potem se pa praktično na kužkih pokaže, kako se sploh začne učiti s klikerjem (na psu začetniku), nato pa se na izkušenih psih še prikaže, kako se da s klikerjem naučiti novega vedenja oz. kakšnega trikca po dveh metodah (z napeljevanjem in z oblikovanjem vedenja). In vse to BREZ BAJE. Tečajniki se pa potem sami odločijo, ali želijo kliker uporabljati ali ne.
-
JAgility se ne dela s klikerjem, nima smisla.
Zakaj pa nima smisla??? Poznam pse, ki so celotni agility narejeni na kliker, kar precej jih je že, tečejo pa fenomenalno.
-
A v KD Barje delajo s klikerjem?
-
Če želiš, lahko delaš s klikerjem.
-
razen samo vadbišče je mal v p****, ampak vseen ok. Šola se tam vse s klikerjem.
Vadbišče v tem klubu je res večkrat obupno po dežju - cel kup blata ;) Drugače v mojem klubu je tudi pravi blat v takih razmerah. Samo nič za to :P
Glede uporabe klikerja pa je v tem klubu (KD Ilirija) odvisno, ali smo ga uporabljali ali ne. Sprva ga pri Aski nisem, potem sem ga pa in učinki so bili hitreje vidni :D
Agility se ne dela s klikerjem, nima smisla, je pa ful fajn.
Ne vidim ovire, da tudi pri agilityju ne bi uporabljal klikerja, še posebno pri novih vajah. npr, ko psa navajaš na kako novo oviro ipd.
Lp
-
Aska, a ti si v Ilirijo hodila?
-
Ja v malo šolo sva tja hodili :)
-
Ja no ne da nima smisla, sam ker se s klikerjem lovi predvsem trenutke si pri agilityu pomagaš s klikerjem predvsem na conah, posameznih preskokih npr. obroč itd, ne pa da bi skos klikal, kot npr. pri šoli ko se zemlja kar trese od klikanja. Vem, da se da agility trenirat tud s klikerjem, ampak na iliriji v pasji šoli res večina uporablja klikerje za vse vaje, pri agilityu pa, kot sem opazovala ljudi pri treningu in kot delam tud sama za zgoraj opisane primere in podobno, nisem mislila tok dobesedno, da nima smisla, sem se narobe izrazla.
BAJE pa zato, ker jaz tja nisem hodila ampak sem to samo slišala. Ne moreem napisat, da to tko je, če ne vem, da je res, zato pa napišem BAJE a ne? Ena kolegica, ki je tja hodila mi je rekla, da so dobili klikerje, so jih poučili kako se jih uporablja, samo med samim šolanjem jih pa niti niso uporabljali.
-
Potem pa drugič napiši, da ga tvoja prijateljica ni uporabljala, ne pa da se klikerja ne uporablja. Vedno se najde kdo, ki s klikerjem iz takšnega ali drugačnega razloga ne želi delat. Enim se zdi preveč že to, da morajo imeti v eni roki vrvici, z drugo nagrajujejo, potem pa ne vejo, kam s klikerjem. Je pa to nekaj povsem drugega, kot pa da napišeš, da se je klikerje razdelilo, nobenih jih pa ni uporabljal, ker to potem izpade tako, kot da nekomu samo nekaj daš, pa potem niti ne ve, kako to uporabljat.
-
No samo da se malo pohvalim -
s Pupo greve danes prvič v šolo :o Upam da bo fajn, malo me daje trema, hehe. Držite tačke!
-
pri agilityu pa, kot sem opazovala ljudi pri treningu in kot delam tud sama za zgoraj opisane primere in podobno, nisem mislila tok dobesedno, da nima smisla, sem se narobe izrazla.
če si opazovala ljudi pri treningu, jih mnogo ne klika, oz zelo malokrat.
zakaj?
ker se kliker uporablja za učenje novih vaj ali ko psu želimo izboljšati kako izvedbo vaje :P .
Večina treninga že izšolanega psa pa je pri agilityu namenjenega vodniku da se nauči psa vodit, oz treningu,da sta usklajena.
Klikanje zato le redko pride v poštev saj bi rabili nekoga,ki bi klikal vodniku ne psu :o.
Če pa boš opazovala tudi tekmovalce v odlomkih, ko želijo kaj pri psih prešolati ali izboljšati tehniko ali pa ko učijo mlade pse, boš slišala precej klikov- pri večini.
Nekateri pa zaradi lastnih težav s timingom tudi v tem primeru ne uporabljajo klikerja pri zelo hitrih psih.Kajti, če klikaš narobni delček milisekunde,je bolje da ne klikaš ker si priklikaš kaj nenačrtovanega :D.
.
-
Ali kdo obiskuje KD ORF (http://www.kd-orf.si/)? Kako vam je všeč, primerjava z ostalimi šolami ...?
Jaz sem bila včeraj na uri male šole v ORFu, sem šla malo pogledat kako to izgleda. Mi je bilo zelo všeč, vendar ne vem kako pa potekajo zadeve drugje. Zelo hvalijo tudi KD Krim. Zdej študiram vse variante, kam bomo psičko vpisali. Oba društva sta mi zelo blizu, tako da glede tega ni problema. Kaj mi priporočate? Pa še to, našo psičko bomo najbrž vpisali šele na jesensko malo šolo, ker jo dobimo šele konec maja in takrat bo stara komaj dobra 2 meseca. Kaj se počne vmes med tem časom? Nekaj sem slišala za igralne urice, kako to izgleda?
-
Priporočam ti, da greš v igralne urice, septembra pa v šolo. Če imaš možnost. Jaz sem psičko dobila junija in je bila do septembra kar dolga.
Kar se pa kluba tiče, se boš morala pa sama odločit. Kar se meni zdi mogoče plus pri Orfu je to, da se dela specifično z retrieverji in se jim tudi malo šolo temu primerno prilagodi (grejo tudi spoznavat vodo pa malo prinašajo ...), kakšnih bistvenih razlik z drugimi programi male šole pa ni (prinašanja igrače se uči v večini malih šol kot dela igre, ne pa recimo prav specifično z aporti). Kar mi je pa minus je pa to, da se psi ne navadijo na druge pasme. To zna biti včasih problem, ker ima vsaka pasma malo drugačen način obnašanja, pozdravljanja, igranja ... in je zelo dobrodošlo, da se tega naučijo.
-
Kako pa izgledajo igralne urice? Ne vem točno če jih imajo sploh povsod. V Orfu se mala šola začne konec avgusta, najbrž tudi drugje ne?
-
Katero drustvo svetujete za osnovno solanje? KD Krim ali KD Ljubljana.
Hvala! ;D
-
Ljubljane ne poznam, ampak s Krimom sem izredno zadovoljna. ;)
Lp, Urša
-
Kakšne izkušnje s KD Kočevje, mogoče KD Grosuplje?
-
Kakšne pa imate izkušnje s KD Ljubljana? Ali dobro klikajo?
-
Ima morda kdo kakšne izkušnje pri Kd Duplica?
Tudi mene to zanima, saj se junija selim v Duplico in bi mi bilo to KD najbližje...
-
Tudi mene to zanima, saj se junija selim v Duplico in bi mi bilo to KD najbližje...
V Duplici imaš tudi KD! http://kd-duplica.net/
-
Vem. Sprašujem pa po izkušnjah. Je kdo obiskoval šolo tam, je bil zadovoljen ...
-
Ne razumem ljudje zakaj ste vsi tako nori na šole, kjer klikajo? Klikate lahko sami doma psu, ko ga učite trikce - ni nobena umetnost!
A mislte da boste poleg psa s klikanjem naučil?
-
A mislte da boste poleg psa s klikanjem naučil?
Ja ;)
-
Ne razumem ljudje zakaj ste vsi tako nori na šole, kjer klikajo? Klikate lahko sami doma psu, ko ga učite trikce - ni nobena umetnost!
A mislte da boste poleg psa s klikanjem naučil?
Smo jih že. :o :P
-
pol nej mi pa en razloži, kako to gre...
-
http://www.pesjanar.si/forum/index.php?board=68.0 (http://www.pesjanar.si/forum/index.php?board=68.0)
::)
-
se opravičujem, če sem bila morda malo nejasna... vem, da se da s klikerjem in s pozitivno motivacijo naučiti psa marsikaj... ampak veliko ljudi se ne zaveda do česa potem to privede...
Primer: s svojim psom sem 2 leti hodilia v pasjo šolo, pa po tem času še vedno nisva obvladala te vaje. Res je, da nisem delala s klikerjem, ampak itak je kliker le nadomestek za besedno pohvalo (kar se mi zdi, da je pri učenju čisto zadostna potrditev, saj ne lovimo enega trenutka, ampak daljšo razdaljo, ko nas pes gleda).
Ampak zakaj? Ker mi je pes delal le na poligonu, ko sem imela priboljške v roki in se je njemu to zdelo. To je za izpit sicer odlično, ampak kaj pa v prostem času, ko nimam priboljškov v roki? In naj mi jih tudi ne bi bilo treba imeti... ker bi me pes moral ubogati brezpogojno! Tega pa pri klikerju in pozitivni motivaciji ne dosežemo (vsaj v mojem KD ne...). Meni se je potem obnesel le klasičen način - povodec in zateg (seveda tudi priboljški, ampak bistveno manj pogosto...). In napredek se je pokazal že v 3 tednih...
-
Da to vse skupaj navežem na temo kinološko društvo:
zdi se mi, da so KDji danes preveč usmerjeni v izpite in tekmovanja in ne posvečajo pozornosti vzgoji psa kot pridnega hišnega ljubljenčka v domačem okolju, za kar so dejansko namenjeni. Je namreč bolj malo ljudi, ki bi se dejansko želeli ukvarjati s tekmovanji in peljejo psa v šolo zaradi sebe (in psa)... Ampak so zato pač podvrženi programom tečajev, ki jih nudijo KDji - njihov namen pa je kako v čim krajšem času pripraviti psa na izpit. In učinkovitost KDjev se 'meri' ravno po tem, kako uspešni so na izpitih...
Ali pa pes res uboga lastnika v življenjskih situacijah, na sprehodu, na cesti, na izletu - to jih ne zanima. Njihov odgovor je: saj se bo pes že umiril...
PS: ne trdim, da so vsa KD taka, sem pa še vedno pod vplivom jeze na enega izmed njih (katerega mimogrede ravno tu tudi hvalite) in sem pri njih kakor še rečeno izgubila 2 leti in odnesla ne ravno veliko. Me zanima kakšen bi bil moj pes danes, če bi ga šolala drugje...
Zato pišem v razmislek vsem tistim, ki se boste v šolo s psom šele odpravljali: pomislite zakaj želite imeti psa. Če bi ga radi zgolj vzgojili v prijetnega spremljevalca, se pri KDjih malo pozanimajte, čemu dajejo pri šolanju prednost - pripravi na izpit ali... (bolj življenjski) splošni ubogljivosti in socialni razvitosti psa?
-
Punchyka, lahko poveš za katero kd gre, kje sta se učila?
-
Oj!
Punchyka, najbrž sta vidva s psom delala samo doma in na poligonu. Potem ne moreš pričakovati, da te bo pes ubogal vsepovsod. Ko pes obvlada eno vajo stopnjuješ na višnjo stopnjo z več motečimi dejavniki. In ponavadi to deluje. Pri vaji glej me pa pomoje je fajn met kliker, vsaj čisto na začetku, ko loviš tiste kratke trenutke, ko te pes gleda, vsaj jaz si ne predstavljam kako bi to svojega psa naučila... :) Se mi pa zdi, da s cukanjem in nevem čem še vsem ne prideš daleč pri veliko psih. Če bi našega cuknila, ko bi potegnil bi stoprocento potegnil še bolj. Ali pa delal z odporom. ;) Dosti psov bi se pa zlomilo, ker ne prenesejo sile.
Lp, Tjaša
-
TYASHY se cisto strinjam s tabo, da je v takih situacijah kliker zelo uporaben. Saj tudi sama drugače uporabljam kliker. Ampak se pa ne strinjam, da lahko kliker nauči psa CELO vajo poleg. Ne da se za moje pojme potrebno psa naučiti, da mora hoditi poleg tudi brezpogojno - ne samo takrat, ko imaš v roki priboljške... Meni se je bolj resen in odločen pristop izplačal, ker me prej pes ini ravno resno jemal in delal le takrat ko se mu je zazdelo (to pripisujem temu, da ni bil za svoje napačno in nezaželjeno vedenje nikoli kaznovan in sankcioniran - bilo mu je vse dopuščeno, ko pa je naredil nekaj prav, je bil pa izdatno pohvaljen) - pa nisva delala le doma in na poligonu, ampak tudi na sprehodih, med ljudmi itd.
Saj pravim - to je moja izkušnja. Problem je v tem, ker je način šolanja v KDjih eden, psi so pa različni in tudi rabijo različno vzgojo (na kar pa v dostih KDjih niso pozorni)
-
Jaz bi pripomnila samo tole:
- če neka metoda/sistem ne deluje, ni nujno kriva metoda/sistem
- pozitivno NI permisivno (ali po slovensko - tudi če delamo s klikerjem, to ne pomeni, da pes dela, kar hoče; daleč od tega)
-
Ah daj no daj, seveda se da naučiti s klikerjem CELO vajo poleg. Je pa res treba malo misliti zraven. Rukncukn je bistveno bolj enostaven za vodnika. In če nekomu to bolj leži, potem naj tako tudi dela. Fino je, če približno vodnik ve kako bi rad delal prej, preden se vključi v skupino in poišče sebi primerno. Težko je namreč pričakovati, da bo v skupini začetnikov lahko delal vsak po svoje.
Je pa bil tvoj pristop povsem napačen - tudi če delaš samo s pozitivno motivacijo (+negativno kaznijo) to ne pomeni, da pes lahko počne kar hoče in da mu je vse dopuščeno. torej vzrok za neuspeh ni bil v odsotnosti (pozitivne) kazni ampak v tvoji neodločnosti in nedoslednosti.
-
Naj povem da sem Chilly-a povsem brez prisile naučila vajo poleg v celoti in to odlično!
Z klikerjem seveda. Hodiva v KD Ilirija kjer nas je Silvia super naučila to vajo.
Začeli smo na visoki tarči. Najprej shaping. Imaš eno višjo škatlo, posodo itd. (ravno toliko da pes "komot" da prednji taci gor). Ko se pes približa taci klikneš in klikaš vsako zanimanje dokler ne da gor tace in nato še druge. Potem klikaš samo še to. In potem klikaš vse premike zadnjih nog dokler se ne začne vrteti v eno ali drugo smer. Psa lahko navigiraš z rokami, vendar brez dotika.
No ko se pes vrti v eno in drugo smer na tarči tako da se privrti do noge, tarčo postopoma nižaš dokler se pes ne privrti ob nogo brez tarče. Takrat dodaš ukaz poleg. Potem vadiš da pride pes do tebe v različnih položajih. Najprej čisto majhni koraki, dokler ne obvlada tudi večjih premikov in se samostojno postavi ob nogo.
V glavnem se čisto da. In psi veliko bolj uživajo kot pri metodi "rukn cukn".
Lp.
Ana&Chilly 8)
-
Seveda se da, ampak je treba d-e-l-a-t.
Večina obiskovalcev KD-jev z že obstoječimi težavami, bi radi recept, kako se jih čez noč odpravi, saj obupajo, če že po 2. uri ni 100% napredka. Večni problem-potrpljenje in trud. Plus tega so vsi pametni, da kao pes učen na hrano, brez le-te pred nosom nikoli ne bo ubogal. Standard.
-
Če se da petelina (http://www.youtube.com/watch?v=1sTBh7KLUEg) naučit, da zakikirika na ukaz, in kokoške (http://www.youtube.com/watch?v=RJtf9YxZkNI), da razlikujejo med različnimi oblikami, ter mačke (http://www.youtube.com/watch?v=bwvSZX6sIC4), da izvajajo raznorazne trikce in seveda še ogromno drugih živali po principu kliker sistema, se bo dalo pa tudi psa v celoti naučiti poleg. :P
Po principu pozitivne motivacije se da naučiti psa vse, kar je fizično sposoben narediti - samo pravilno se moraš lotiti stvari ;)
pa tako kot so ostali rekli... treba je delat :)
-
ahahaaaa :D dober link je bil zadnji :D
-
Mojadva mačka ko delam s Chilly-em vedno tako radovedno opazujeta, pa sem še z njima poskusila.
In lahko se pohvalim da obvladata sedi, vrti se in prostor :P
Tako da kliker dela čudeže! Moja prijateljica z klikerjem uči svoji dve podganci in tudi že obvladata nekaj trikcov :o
-
Punchyka, zgleda da sem te edino jaz pravilno razumela in se popolnoma strinjam s tabo!!
Vsem ostalim, ki prisegate LE na šolanje s pozitivno motivacijo, pa bi z vsem spoštovanjem rada povedala naslednje: zgleda ste imeli srečo in dobili kužka, ki ni trmast, ki se ne trudi biti vodja krdela in ki ne zganja dominance! Če pa bi dobili ravno obratno, se pa metoda "klikaj ko pes dela pravilno in ignoriraj ko dela narobe/nagaja" ne bi obnesla! Veste da so kužki zelo pametni in točno vedno kdaj kaj morajo in kdaj jim ni treba! torej, če uporabljaš zgolj kliker bo kuža vedel da se mu SPLAČA ubogat (še posebaj če mu moliš zrezek pod nos), ampak ve tudi da NI NUJNO, ker bo edina sankcija, če ne bo ubogal to, da ne bo dobil zrezka :) In kaj se potem zgodi: kuža super uboga na poligonu, ker ve da je na prostoru, kjer se uči in je navajen že vseh for, ki jih inšturktorji imenujejo moteče dejavnike, in bo super opravil izpit, ker je bil program KD usmerjen le v to. A drugje bo delal po svoje.
Rada bi le, da malo pomislite še o drugih metodah, ki niso nujno grobe, nasilne... Zadostuje že glasna komanda, sankcioniranje izsiljevanja, renčanja pri igri ipd. Problem se mi zdi v tem, da veliko KD-jev dela le na pozitivni motivaciji in ignoreranjem problemov! Sama sem imela podobno izkušnjo s KD-jem kot ti punchyka, kjer je instruktorica, ko je kuža vihal nos proti meni, le gledala in nič rekla , za vsak probelm je bil izgovor, da je kuža zivahen mlad... Končalo se je s pogrizenimi prsti več članov moje družine in tega kužka na mojo veliko žalost danes ni več. Lahko bi bil, če bi mi kdo le dal par nasvetov, kako si pridobiti avtoriteto nad psom ali pa le, če naju ne bi zgolj hvalili, kako je pozoren KADAR ŽELI BITI ampak bi se osredotočili tudi na to, kakšen je, ko ne želi delati... V bistvu bi zadostovalo že to, da bi razložili kardelno obnašanje psa, kaj pomeni predugriz, kaj pomeni naskakovanje noge, kaj pomeni izsiljevanje, kaj pomeni renčanje, cviljenje... Za to bi morali biti tudi KD!S klikerjem zna vsak sam doma naučiti kužka ogromno trikcev in to sploh ni problem! kliker bi moral biti le pripomoček!
Lp!
piki moj, pogrešam te!
-
Očitno tudi ti ne razumeš kaj dejansko je kliker sistem, zato ne krivit sistema. Saj ti niti ni jasno da kliker dejansko je pripomoček kateri označi vedenje, ki mu sledi nagrada-NIKAR NE MAHAT PSU Z NAGRADO PRED NOSOM-če pa tako delaš, ja pol pa ni čudno. Shaping sistem je najučiinkovitejši, zahteva predanega in DOSLEDNEGA vodnika. ::) S psom je treba delat povsod, brez motečih dejavnikov in potem postopno dvigovat kriterije.
In ja tudi največje trme lahko šolaš na tak način-pravzaprav še najlažje. Morda pa nisi razumela kaj so ti hoteli inštruktorji povedat ali pa si imela smolo in izbrala slab KD ali pa naletela na slabega inštruktorja.
DOSLEDNOST, DELO, DELO, DELO.
Pač moraš znat oz. najdit nekoga ki obvlada in se držati navodil.
-
Med delom s klikerjem se NIKOLI psu ne maha s priboljški pred nosom! Iz zgornjih kritik je več kot očitno, da sistema niste osvojili in da ga sploh ne razumete, po vsej verjetnosti pa ga ne razumejo niti vaši inštruktorji.
-
Punchyka, zgleda da sem te edino jaz pravilno razumela in se popolnoma strinjam s tabo!!
Vsem ostalim, ki prisegate LE na šolanje s pozitivno motivacijo, pa bi z vsem spoštovanjem rada povedala naslednje: zgleda ste imeli srečo in dobili kužka, ki ni trmast, ki se ne trudi biti vodja krdela in ki ne zganja dominance! Če pa bi dobili ravno obratno, se pa metoda "klikaj ko pes dela pravilno in ignoriraj ko dela narobe/nagaja" ne bi obnesla! Veste da so kužki zelo pametni in točno vedno kdaj kaj morajo in kdaj jim ni treba! torej, če uporabljaš zgolj kliker bo kuža vedel da se mu SPLAČA ubogat (še posebaj če mu moliš zrezek pod nos), ampak ve tudi da NI NUJNO, ker bo edina sankcija, če ne bo ubogal to, da ne bo dobil zrezka :) In kaj se potem zgodi: kuža super uboga na poligonu, ker ve da je na prostoru, kjer se uči in je navajen že vseh for, ki jih inšturktorji imenujejo moteče dejavnike, in bo super opravil izpit, ker je bil program KD usmerjen le v to. A drugje bo delal po svoje.
Rada bi le, da malo pomislite še o drugih metodah, ki niso nujno grobe, nasilne... Zadostuje že glasna komanda, sankcioniranje izsiljevanja, renčanja pri igri ipd. Problem se mi zdi v tem, da veliko KD-jev dela le na pozitivni motivaciji in ignoreranjem problemov! Sama sem imela podobno izkušnjo s KD-jem kot ti punchyka, kjer je instruktorica, ko je kuža vihal nos proti meni, le gledala in nič rekla , za vsak probelm je bil izgovor, da je kuža zivahen mlad... Končalo se je s pogrizenimi prsti več članov moje družine in tega kužka na mojo veliko žalost danes ni več. Lahko bi bil, če bi mi kdo le dal par nasvetov, kako si pridobiti avtoriteto nad psom ali pa le, če naju ne bi zgolj hvalili, kako je pozoren KADAR ŽELI BITI ampak bi se osredotočili tudi na to, kakšen je, ko ne želi delati... V bistvu bi zadostovalo že to, da bi razložili kardelno obnašanje psa, kaj pomeni predugriz, kaj pomeni naskakovanje noge, kaj pomeni izsiljevanje, kaj pomeni renčanje, cviljenje... Za to bi morali biti tudi KD!S klikerjem zna vsak sam doma naučiti kužka ogromno trikcev in to sploh ni problem! kliker bi moral biti le pripomoček!
Lp!
Lahko rečem le, čudna inštrutorica, ki ignorira renčanje psa na lastinka.. oz ne da lastniku nasveta, kako reagirati v takšnem primeru. Svojega bi v takšnem primeru v najblažji obliki obrnila na hrbet, če na kaj drugega. ;)
-
ČARA: ravno to smo mi delali na poligonu!dobesedno prosili kužka daj poglej me in ko je, smo kliknili. Lahko smo seveda delali tudi brez klikerja, le z glasom, in nagrajevali smo le pravilno vedenje. NPR.če je kuža začel noro skakati po meni, mi je instruktorica rekla : "počakaj da neha skakati in ko neha klikni!" -- HALO???!!! s tem kužku poveš da lahko skače po meni kolikorčasa hoče, važno da enkrat neha!
Hotela sem le opozoriti na to, da vsi, ki nimamo veliko izkušenj s šolanjem, gremo v pasjo šolo z namenom, da bodo NAM povedali kako učiti psa, na kaj moramo biti pozorni, kaj se res ne sme tolerirati, ne pričakujem da bi mi oni naučili/prevzgojili psa! Ampak vsak pes je svojevrsten in ne zaležejo vse metode pri vsakem!
Vem, da je bila moja napaka, da sem izbrala slab KD in nisem bila dovolj samoinciativna. Upam, da tisti, ki se še podajate na pot šolanja kužka, temeljito premislite v kater KD in zakaj, ter kako tam delajo in koliko so ti pripravljeni individualno svetovati glede na karakter kužka.
-
Kar se tiče kinoloških društev, se popolnoma strinjam z vama... enostavno se premalo opazuje vodnika, premalo se posveča socializaciji in premalo se dela individualno. Preveč se sledi nekim okvirom, žal. Inštruktorji so premalo "izobraženi" na področju pozitivne motivacije. Metoda učenja s pozitivno motivacijo ni samo click&treat in ignoriranje, ampak je še veliko več kot to. Kot prvo je pa način življenja - (s tem ciljam na doslednost...). Začetniku, ki s svojim prvim psom pride v malo šolo, brez predznanja, je vsekakor težko... kaj je to socializacija, kako se psa socializira, kako se mu postavijo meje... vse to bi moralo biti v programu vsaj male šole... pa žal ni, oziroma če je, je zelo malo.
In ja, žal se inštruktorji s tem nimajo časa ukvarjati... pa bi si za moje pojme morali vzeti tudi čas za take stvari.
Kar se skakanja tiče... ignoriranje je čisto ok, s tem da bi jaz ignoriranje nadgradila še s tem, da bi psa privezala in šla stran...pa naj privezan za npr. ograjo skače kot mu je volja :) Če na ta način začneš delati že z mladičkom, in če si pri tem dosleden, pes slej kot prej dojame, da je skakanje nekaj, kar se ne počne. Pa spet, treba je ločiti ali gre za izsiljevanje, preveliko navdušenje nad samim delom, ali pa za "agresivno" skakanje v lastnika.
Dejansko pa za neuspeh ne moreš kriviti metode, ampak kvečjemu društvo, ki ti ni dalo dovolj informacij :P (pa še to bi bilo zanimivo slišati še drugo stran te zgodbe ;))
-
Tukajle pa ne morem, da se ne bi oglasila.
n+n, moje mnenje je, da bi moral obstajati tudi program izobraževanj za šolanje po kliker sistemu, ker je kinološki kader na tem področju izrazito preslabo podkovan in ko imajo klasične štirinožce gre, ko pa pride v šolo karkoli izvenstandardnega pa sistem popolnoma odpove oz. se, kot v nedavnem primeru, konča tragično. Največkrat je težava prav ignoriranje neželjenega vedenja.
-
Urška, saj zato sem pa napisala, da je potrebno pri skakanju ločiti, ali gre za izsiljevanje, navdušenost nad delom ali agresijo.
In ravno zaradi tega sem rekla, da pozitivna motivacija ni samo click&treat in ignoriranje, ampak še veliko več.
In ravno zaradi tega sem napisala, da ni kriva metoda, ampak društvo - če bi bili inštruktorji bolj podkovani in bolj izobraženi, bi tudi vedeli kdaj svetovati ignoriranje in kdaj drugačno reagiranje.
-
Ja, samo povej mi ime ene osebe v Sloveniji, ki je ima znanje in izkušnje šolanja po kliker sistemu na tem nivoju, da je primerna za mentorja kinološkemu kadru, ki se v šolah srečuje tudi z zelo zapletenimi primeri. Osebo z izkušnjami tudi pri reševanju težjih primerov (agresija). ???
-
Urška, saj to je glavni problem... take osebe kot je meni znano ni. Če že rabiš slovensko osebo, bi bila mogoče primerna Sabina Stariha Pipan (naj bi bila strokovnjakinja za vedenjske težave pri psih), vem da je pristaš klikanja, vendar osebno nimam z njo nobenih izkušenj, ne poznam njenih metod dela, tako da tudi ne vem, ali se vedenjskih težav loti s pozitivo ali ne...
Če bi bilo zanimanje, bi bilo najbolje najti kakšnega tujega strokovnjaka s tega področja. Oziroma našega "mentorja" poslati na izobraževanje v tujino. Ampak ker zanimanja ni... se bodo še vedno ponavljale take zgodbe... Poleg tega pa ne vem zakaj bi moralo biti vse organizirano s strani KZSja... lahko bi kdo pokazal tudi malo samoiniciative in prebral kakšen članek ali knjigo...
Ne vem... jaz sem nad iskanjem inštruktorja, ki bi se vedenjskih težav lotil po principih pozitivne motivacije obupala, kupila par knjig in začela eksperimentirati.
-
No ali govorimo o šolanju ali o vzgoji? Govora je bilo o vaji poleg, ki da se je ne da v celoti naučiti po kliker sistemu, kar je seveda nonsens. Čeprav nekateri trdite, da ni nobene razlike med vzgojo in šolanjem, pa sama to dvoje ločim. Vzgoja je predvsem postavljanje meja, učenje pravil po katerih naj bi se pes v določenih situacijah vedel. Šolanje pa je učenje konkretnih veščin, pa naj gre za vajo poleg, poslušnost, iskanje, trikce...je pa oboje povezano, seveda. Šolanje samo s pozitivno motivacijo in negativno kaznijo (ignoriranje samo ne zadošča) se krasno obnese pri vseh psih, še najbolj pa pri tistih trmastih, dominantnih in samozadostnih. Vzgoja na ta način je pa hudo komplicirana zadeva in začetniku s težavnim psom ne bo uspela, celo ob dobrem inštruktorju ne. Ker vodniki delajo napake, neizkušeni še več, vzgoja brez pozitivne kazni pa zahteva delo brez napak. Je pa možna, seveda, vendar se mi zdi kot bi hodil okrog riti v varžet. Če vodniku ni popolnoma jasno, kaj mora v določeni situaciji narediti, če ni povsem dosleden in discipliniran, bo pridelal problem. In ko imamo enkrat problem, se ga samo z nagradami in boh ne daj ignoriranjem ne da več popraviti.
Zdaj ne vem, ali inštruktorji sploh ne vedo, kaj kliker sistem je in učijo narobe ali pa sami sicer znajo, ne znajo pa zadeve pravilno prenesti na tečajnike. ali pa preprosto pozabijo, da je tečajnikom treba stati za ritjo in jim eno in isto stvar ponoviti vsaj 10x pa še potem je velika verjetnost, da bodo naredili narobe in jih je treba stalno popravljati.
za lastnike, ki se ne mislijo nadpovprečno veliko ukvarjati s psom in se zraven še sami izobraževati, pa za tiste, ki niso ravno preveč disciplinirani in dosledni, se še vedno bolje obnese ena taka starinska klasične šola.
-
n+n, zadnji primer, ki ga poznam, naj bi bil med drugim tudi pri njej, tako, da jaz kar zaključujem, da takega kadra nimamo.
Lanabela, govorimo o obojem, to namreč pokrivajo tečaji male šole in osnovnega šolanja, kjer se kinološki kader srečuje z začetniki. Včasih bi morali v šolah dejansko oceniti, da je problem prerasel njihove sposobnosti in vodnika napotiti drugam, če mu sami niso zmožni pomagati.
-
Včasih bi morali v šolah dejansko oceniti, da je problem prerasel njihove sposobnosti in vodnika napotiti drugam, če mu sami niso zmožni pomagati.
ja seveda, se strinjam. ampak kaj, ko nekateri ne bi za nič na svetu priznali, da nečesa ne zmorejo.
-
Se strinjam, da vzgoja in šolanje ni isto, je pa zelo povezano - če je pes vzgoojen, ga bo lažje šolati.
mislim, da bi naši instruktorji res morali biti bolj izkušeni, ne more biti instruktor 25 letna oseba, ki je v življenju imela zgolj enega psa. (Ne mečem pa vseh instruktorjev v isti koš).
Jaz osebno sem v šoli pogrešala nasvete glede "vsakdanjih incidentov" s kužkom, kot npr.kaj če ti uide, kaj če renči med igro, .... Ker ravno zato so šole, ne zgolj za to da pes opravi izpit! Kako psa naučiti odlaganje, odpoklic ipd. si prebereš na netu in ustrajno piliš vsak dan po 10min in to je to!
Poleg vsega me pa zanima kakšni so formalni pogoji za to, da nekdo postane instruktor in kakšen je nadzor nad njihovim delom, ali kdo preverja njihove rezultate????
-
Punchyka in pikaa@, glede na to, kar sta napisali, bi vama verjetno zelo ustrezal način, ki ga ima Škd Bajka.
Jaz hodim tja in sem zelo zadovoljna. To je moje prvo šolanje psa - pred tem nisem imela nobenih izkušenj, tudi ne poznam drugih kinoloških društev - Izbirala sem na blef (kar je bilo poleti na voljo in je bilo najbližje) in moram reči, da sem imela res veliko srečo. Bolj kot na izpitnih je poudarek na življenjskih situacijah. Dobimo ogromno nasvetov glede vzgoje doma, kako odpravljati probleme ... cilj je socializirati psa tako, da gre lahko s tabo vsepovsod. Jaz si ne predstavljam, kaj bi mi z našim hudičkom brez te šole.
Bajka je tudi edina šola, ki ji je VURS odobril program za šolanje nevarnih psov.
-
Mogoče so tudi pričakovanja lastnikov, ki jih imajo ob vpisu v pasjo šolo prevelika. Nekako tako kot starši ne morejo zvrniti vse odgovornosti za (ne) vzgojenost svojih otrok na učitelje. V mali šoli naj bi bil poudarek na vzgoji. Ampak če lastniki že prej niso naredili nič in tudi potem ne delajo doma toliko kot bi morali - vzgoja se vrši 24/7 in ne 10 minut na dan - potem od šole ne morejo pričakovati čudežev. Večkrat se mi zgodi, da srečam lastnike malo starejših pasjih mladičev, ki so absolutno nesocializirani, nevzgojeni, slabih navad so se že nalezli kot berač bolh, o kakšnem odpoklicu ne duha ne sluha. Pa mi zagotovijo, da bodo šli drug teden (mesec...) v šolo in bo vse v redu. ja pa ja de. Brez muje se še čevelj ne obuje.
Na višjih stopnjah je pa poudarek bolj na šolanju, osnovno vzgojo naj bi psi do takrat imeli že narejeno. Inštruktor je lahko zlat, če lastnik ne dela dovolj in ne upošteva navodil, uspeha ne bo. In to, kar je napisala da je delala pikaa@, je bilo narobe. Ali so jo narobe naučili ali pa ni dosledno upoštevala navodil je pa vprašanje.
-
Inštruktor je lahko zlat, če lastnik ne dela dovolj in ne upošteva navodil, uspeha ne bo.
Amen.
Sej nikoli ni vsem prav. Eni se usajajao, ker je inštruktor pre-mil, da dela vse s pozitivno motivacijo, drugi se usajajo, ko hoče resnično problematičnega a v lastnikovih očeh najbolj nežnega psa v red spravit.
Nekak je treba razumet, da je vse prikazano na seminarjih, tečajih, šolanjih,... le ena od xx možnosti, vsakemu svoj "My way". O njeni uporabnosti za posamični duo je treba pa uporabljati lastne možgane in trud, ker splošnega recepta pač ni in nikoli ne bo. Pogosto se pa s šolo in vzgojo začenja prepozno.
Inštruktorja male šole kriviti za težave in evtanazijo psa, je pa fejst mimo.
-
Pes je lahko kompletno nevzgojen hkrati pa dobro šolan. So psi, ki se brez komnde ne znajo vesti.
Kriterij lahkosti šolanja se mi zdi da je tak: 1. kako lahko/težko je motivirat psa za sodelovanje
2. Kako dojemljiv/sposoben in izkušen je vodnik
Pri prvemu psu vsi delamo napake-četudi je fenomenalen inštruktor. Se pa premalo ljudi PRAVI ČAS odloči za šolo (igralne urice) in VEČINA JIH NIMA POJMA O PSIH NASPLOŠNO, ker so si ga nabavili na horuk-namesto da bi se malo kinološko izobrazili in si že vnaprej izbrali KD.
Mene kar glava peče, ko ljudje sprašujejo tako osnovno, nepotrebno stvar-"Naš pa se uleže na Lezi, a je narobe? Moram naučiti na besedo Prostor? Najprej nekaj malega teorije v glavo-spoznavat pse, potem pa v nabavo.
-
Mogoče so tudi pričakovanja lastnikov, ki jih imajo ob vpisu v pasjo šolo prevelika. Nekako tako kot starši ne morejo zvrniti vse odgovornosti za (ne) vzgojenost svojih otrok na učitelje. V mali šoli naj bi bil poudarek na vzgoji. Ampak če lastniki že prej niso naredili nič in tudi potem ne delajo doma toliko kot bi morali - vzgoja se vrši 24/7 in ne 10 minut na dan - potem od šole ne morejo pričakovati čudežev. Večkrat se mi zgodi, da srečam lastnike malo starejših pasjih mladičev, ki so absolutno nesocializirani, nevzgojeni, slabih navad so se že nalezli kot berač bolh, o kakšnem odpoklicu ne duha ne sluha. Pa mi zagotovijo, da bodo šli drug teden (mesec...) v šolo in bo vse v redu. ja pa ja de. Brez muje se še čevelj ne obuje.
Na višjih stopnjah je pa poudarek bolj na šolanju, osnovno vzgojo naj bi psi do takrat imeli že narejeno. Inštruktor je lahko zlat, če lastnik ne dela dovolj in ne upošteva navodil, uspeha ne bo. In to, kar je napisala da je delala pikaa@, je bilo narobe. Ali so jo narobe naučili ali pa ni dosledno upoštevala navodil je pa vprašanje.
Ja se strinjam, da mogoče, ko imamo prvega kužka, preveč pričakujemo od šole in smo prehitro zadovoljni, češ, saj šolam psa, sej bo... A pomojem je problem v tem, da gremo v šolo, opazimo napredek, smo hitro zadovoljni s tem da se nam kuža na komando usede, uleže, dela odpoklic ipd in ob tem spregledamo ostale znake, ki kažejo, da nekaj ni vredu med odnosom vodnik-kuža. Na to pa bi morali opozoriti instruktorji, ki imajo izkušnje, ki so videli in doživeli več odnosov... Ko imaš ti prvič svojega kužka niti ne veš točno kakšen odnos bi moral biti. Crklaš ga, nisi dosleden, popuščaš, ko ti naredi "p!"%arijo" si sicer jezen, a je tok luškan da ga ne kregaš ipd.
In še to: če moj kuža ni bil vzgojen pravilno, vem da sem bila sama kriva, ampak ne le jaz! Z njem sem ogromno delala, ampak enostavno napačne sstvari! Znal je ogromno trikcev, ko je hotel je poleg delal super, kt srnca je skakljal okoli mene. A ko ni hotel ali ko se mu ni dala, je "znoru"! In tu bi rabila pomoč šole!! Rabila bi da rečejo ej tole je pa gozno narobe, ne mu tega pustit. Ne pa da ti rečejo "sej se bo umiril, živahen je". Ja priznam naredila sem OGROMMNO NAPAK, ampak sem delala tako kot so mi rekli v KD!!
-
Po svoje imaš prav, vendar inštruktor ni zraven, ko te pes vrti okrog krempljev doma. In ko praviš, da ne veš, kakšen bi moral biti odnos: predvsem takšen, da tebi in drugim ljudem in živalim okrog tebe v družbi tvojega psa ni naporno in zoprno. V takšnem primeru je treba takoj ukrepat, vprašat za nasvet in vztrajat, da to ni sprejemljivo. Če ne dobiš nasveta, greš drugam. Meni se to zdi logično in nekateri tudi prve pse tako vzgajamo, da nam je v njihovi družbi prijetno.
Ne prelagajte vse odgovornosti na inštruktorje. Sami najbolje veste, kakšno je vaše bivanje s psi in iščite odgovore. Če ga nekje ne dobiš, greš drugam.
-
Nimam sicer nič proti branju oz. izobraževanju vnaprej, vendar te dejansko nič ne pripravi na prakso, sploh, ko dobiš mladiča, ki v določenih rečeh odstopa od "normale".
Moj največji učitelj je moj lastni pes, ki mi sam najbolj točno pove kaj deluje in kaj ne, kdaj ravnam prav in kdaj ne. Pa tu ne gre za to, da bi pes mene učil ali, bog ne daj, vodil. Učiva se oba, ampak na način, ki obema ustreza in ki nobenemu od naju ne bo puščal travm. ;)
..šele potem se lahko iz srca zahvalim še vsem ostalim, ki so mi z nasveti pomagali pristopiti k pravilnejšemu reševanju določenih "problemov". Največ teh (govorim o uporabnih) sem dobila prav preko dopisovanja in tečnarjenja z vprašanji, ki jim nikoli ni konca, seveda so bili tudi neuporabni osnova za dobro lekcijo, s strani odzivov psa.
Jaz sem si prebirala kar nekaj let, predno sem dobila psa, tako o klasičnih, kot "kliker" vzgojnih prijemih, pa o pasmi, ki jo kupujem,.. pa mi je šele dve leti prakse s točno določenim psom pokazalo tisto pravo pot, po kateri se da in želim sama delat, pa sem kljub vsemu (kljub temu, da grem s psom lahko povsod brez težav, da si upam trdit, da imam lepo vzgojenega psa, da mi pes lepo tudi dela in kar je najbolj pomembno, da psu vsaj zaenkrat zaupam da se v nobeni situaciji ne bo odzval agresivno,...) šele na začetku in osnovah.
Torej sploh ni fora v inštruktorju ali pa o načinu vzgoje, ampak samo v tem, da se naučiš razumet psa, v tem, da ne smeš pozabiti, da se učimo vsi celo življenje, predvsem pa da delaš na način in po sistemu v katerega verjameš, ker če boš delal nekaj, kar ne sovpada s tvojimi etičnimi in moralnimi načeli oz. s celotnim tvojim bistvom (tem kar si kot osebnost), ne boš uspešen. Kako boš prepričal psa da ti verjame nekaj, v kar še ti sam ne verjameš? Ampak bistvo je v tem, da znaš razumet psa in prilagodit učenje in vzgojo posameznemu psu.
Poznam ogromno ljudi, ki imajo že četrtega ali petega psa, pa se sedaj prvič srečujejo s težavami, s kakršnimi se niso nikoli prej. Zakaj? Zato, ker so preprosto obtičali v nekem kalupu, ker so prej imeli "normalne" pse, ki se jih je dalo "normalno" vzgojiti po nekem sistemu, sedaj pa bi bilo treba sistem malenkost prilagoditi, ali pa celo čisto zamenjati, oni pa na to niso pripravljeni. Težave rešujejo po starem sistemu, ki ga poznajo, kar delno sicer zadošča, ne pa toliko, da se ne bi čudili in za vse neuspehe krivili njihovega "čudnega" in "drugačnega" psa. Zadovoljujejo se s prenašanjem krivde na psa, namesto da bi rešili težave tako, da spremenijo postopek, ki ga uporabljajo sami, da spremenijo način razmišljanja. Res sem prej sicer pisala, da je bistveno, da v nek način verjameš, ampak to, da si nekoč verjel v en sistem, ki je mogoče celo potrjeno deloval, še ne pomeni, da si ne moreš ali ne smeš v novi situaciji, ko ta sistem ne deluje, premisliti, se pozanimati in začeti verjet v drug, mogoče boljši sistem. ;)
Torej ja, preberite si dosti prej o vseh možnostih ki jih imate, predno kupite psa, ampak potem ne nasedat inštruktorjem, da je njihova šola edina pravilna in kaj vredna, ali celo, da za takega psa, kot ga imate vi, ni druge variante kot njihova šola. Vredna je samo tista šola, kjer delajo na način, ki ustreza vodniku in kaže uspehe na psu.
Seveda pa si vsaj jaz želim, da bi bilo več takih vodnikov, ki jim ustrezajo "kliker" principi.
Sploh pa šola ni nekaj obveznega in tudi igralne urice niso nekaj nujnega, kar seveda ne pomeni, da šolanje odsvetujem. Pravim samo, da se psa da socializirat tudi drugje in ga naučiti lepe igre in odnosov do psov tudi "doma".
Čara, podobno vprašanje (ne sicer točno to) - katero povelje se da psu za "prostor", oz. ali je lahko tudi kakšno drugo povelje kot "prostor", sem pa tudi jaz kdaj postavila v klasičnem tečaju. Preprosto zato, ker klasično šolanje ima svoja pravila. Na BBH izpitu npr. ne smeš dajat psu nekih očitnih telesnih (npr. ročnih) signalov,.. torej je tudi vprašanje o morebitni pravilni uporabi pravilnih povelj čisto na mestu. Ne boš psa učil "lezi", potem te bodo pa na izpitu vrgli, ker nisi uporabil "prostor", inštruktor te pa mogoče tudi ni opozoril med treningi. In kakor so ti tečaji naravnani s strani inštruktorjev, takšna so potem tudi vprašanja. Imaš pa prav ja.. načeloma naj bi si tudi take stvari prebrali.. čeprav kakšno tako malenkost je včasih pač lažje dobit kar na hitro s takim vprašanjem... ;)
-
Na BBH izpitu npr. ne smeš dajat psu nekih očitnih telesnih (npr. ročnih) signalov,.. torej je tudi vprašanje o morebitni pravilni uporabi pravilnih povelj čisto na mestu. Ne boš psa učil "lezi", potem te bodo pa na izpitu vrgli, ker nisi uporabil "prostor", inštruktor te pa mogoče tudi ni opozoril med treningi.
Na BBh izpitu ni še nikoli nihče padel, ker je psu poveljeval lezi, namesto prostor. Sama povelja niso zapovedana. Edino pravilo je, da naj bodo povelja kratka in ne sestavljena iz več besed, npr. povelje + ime psa. Npr., pri odpoklicu poveljuješ "sem" ali pokličeš psa z imenom, ne pa oboje hkrati. Poveljuješ mu lahko tudi s "pridi". Povelij ne ponavljaš in ne daješ dodatnih signalov z rokami. Psa pohvališ po opravljeni vaji, med izvajanjem vaje pa ne. Če teh pravil ne upoštevaš, ti odbijejo točke, vržejo pa te ne, če je vaja vseeno uspešno izvedena.
Ne pišite neumnosti. Dajte se najprej pozanimat, ker zelo hitro lahko začnejo krožit bedaste govorice.
-
Na BBh izpitu ni še nikoli nihče padel, ker je psu poveljeval lezi, namesto prostor. Sama povelja niso zapovedana. Edino pravilo je, da naj bodo povelja kratka in ne sestavljena iz več besed, npr. povelje + ime psa. Npr., pri odpoklicu poveljuješ "sem" ali pokličeš psa z imenom, ne pa oboje hkrati. Poveljuješ mu lahko tudi s "pridi". Povelij ne ponavljaš in ne daješ dodatnih signalov z rokami. Psa pohvališ po opravljeni vaji, med izvajanjem vaje pa ne. Če teh pravil ne upoštevaš, ti odbijejo točke, vržejo pa te ne, če je vaja vseeno uspešno izvedena.
Ne pišite neumnosti. Dajte se najprej pozanimat, ker zelo hitro lahko začnejo krožit bedaste govorice.
Eni pa bi se morali naučiti bolj poglobljeno brati in ne trgati citatov iz konteksta... TibiQ ni napisala, da je kdo zaradi povelja padel na izpitu bbh ampak, da je na tečaju vprašala če je važno za izpit s kakšnim poveljem se, da psa na prostor. Prav tako je zapisala, da kazanje s telesom na izpitu ni zaželjeno.
-
Meni iz njenega zapisa to ne bo razvidno in mogoče še komu drugemu ne bo.
-
Čara, podobno vprašanje (ne sicer točno to) - katero povelje se da psu za "prostor", oz. ali je lahko tudi kakšno drugo povelje kot "prostor", sem pa tudi jaz kdaj postavila v klasičnem tečaju. Preprosto zato, ker klasično šolanje ima svoja pravila. Na BBH izpitu npr. ne smeš dajat psu nekih očitnih telesnih (npr. ročnih) signalov,.. torej je tudi vprašanje o morebitni pravilni uporabi pravilnih povelj čisto na mestu. Ne boš psa učil "lezi", potem te bodo pa na izpitu vrgli, ker nisi uporabil "prostor", inštruktor te pa mogoče tudi ni opozoril med treningi. In kakor so ti tečaji naravnani s strani inštruktorjev, takšna so potem tudi vprašanja. Imaš pa prav ja.. načeloma naj bi si tudi take stvari prebrali.. čeprav kakšno tako malenkost je včasih pač lažje dobit kar na hitro s takim vprašanjem... ;)
No, res je bil modro obarvan stavek napisan dvoumno, oziroma ni bil pojasnjen do konca z odgovorom. Se opravičujem.
Odgovor nanj je seveda, da ni važno kakšno je verbalno povelje. Bistvo mojega odgovora, kot je Isla pravilno razumela, je bilo v tem, da taka vprašanja na tečajih so smiselna. ;)
-
Punchyka, zgleda da sem te edino jaz pravilno razumela in se popolnoma strinjam s tabo!!
Vsem ostalim, ki prisegate LE na šolanje s pozitivno motivacijo, pa bi z vsem spoštovanjem rada povedala naslednje: zgleda ste imeli srečo in dobili kužka, ki ni trmast, ki se ne trudi biti vodja krdela in ki ne zganja dominance! Če pa bi dobili ravno obratno, se pa metoda "klikaj ko pes dela pravilno in ignoriraj ko dela narobe/nagaja" ne bi obnesla! Veste da so kužki zelo pametni in točno vedno kdaj kaj morajo in kdaj jim ni treba! torej, če uporabljaš zgolj kliker bo kuža vedel da se mu SPLAČA ubogat (še posebaj če mu moliš zrezek pod nos), ampak ve tudi da NI NUJNO, ker bo edina sankcija, če ne bo ubogal to, da ne bo dobil zrezka :) In kaj se potem zgodi: kuža super uboga na poligonu, ker ve da je na prostoru, kjer se uči in je navajen že vseh for, ki jih inšturktorji imenujejo moteče dejavnike, in bo super opravil izpit, ker je bil program KD usmerjen le v to. A drugje bo delal po svoje.
itd serija neumnih in neresničnih izjav ::)
Tole je v celoti tako neumno klobasanje, da ne morem ostat "tiho".
Bilo bi krasno, če bi se ljudje, ki nimajo pojma, vzdržali komentarjev kaj se da in kaj se ne da in nekih lažnih namigovanj kako se dela in kakšni so rezultati posameznih metod šolanja >:(.
Ravno dominantne in pametne pse je njalaže šolat s kliker metodo ( ne s klikerjem,ampak s kliker metodo v celoti) ker pri tem nimajo na kaj bit dominantni in trmasti.
Mora pa seveda oseba spoštovat celoten protokol od začetka.
V tem komentarju torej ni resnična niti ena sama trditev ali ugotovitev, zato je zavajajoč za vse potencialne uporabnike sistema in zdi se mi nujno, da se na to opozori 8).
-
Na BBH zaradi napačnega povelja verjetno res ni še nihče padel, si je pa zaradi drobnih, pogosto nezavednih kretenj lahko krepko pokvaril oceno. Ponekod pa je zelo natančno določeno kaj lahko poveljuješ in kdaj. In lahko zaradi dodatnih povelij tudi hitro in grdo pogrneš. Katero besedo uporabiš je sicer res vseeno. Vendar so vprašanja, katero besedo uporabiti za povelje pogosta in sploh ne neumna. Namreč - lahko si izmisliš kakšno zelo nepraktično povelje. če imaš recimo za vajo Prostor povelje Dol, le te besedice ne moreš več uporabiti za sestop dol iz ovire recimo. tudi ni dobro, če so si povelja med seboj preveč podobna (klasičen primer: sedi in stoj - pes se pogosto usede že, ko sliši s......) ITD...
-
Hm- bi rada videla koga,ki je na BBH padel samo zaradi dodatnih ali drugačnih povelij ::).
kar sem jaz videla ni padel nihče,ki je le uspel v končni fazi vsaj ujet svojega psa >:D (pretiravam seveda ;) amapak v tem smislu :P )
Glede ocene za BBH pa je tako, da se vpiše v knižico itak samo "Opravil" - vsaj v mojih je tako napisano.
Vsekakaor ocena na BBH izpitu ni bistvena, zato kdo ima pač veselje in navado, da daje še vizualna povelja ali dvojna ali ma čudne besede in mu tako ustreza, gre lahko brez zadržka in kompliciranja na BBH izpit, če le pes dela tako kot je treba 8). Je pa smiselno omejit vizualna povelja za tiste,ki želijo tudi na kakšno tekmo po BBH.
-
Deteljica prosim pojasnji mi naslednje: Ko tvoj lastni kuža renči nate, kdaj klikneš?????
-
Deteljica prosim pojasnji mi naslednje: Ko tvoj lastni kuža renči nate, kdaj klikneš?????
Če ga uči trikec renči, potem ja. :o :D >:D
-
Ne ne pomota! Mal čudn sem napisala sej vem. Mišljeno je bilo, da če prisegaš ZGOLJ na klikanje, kako boš ravnal v takšni situaciji??
-
če delaš prav, potem v tako situacijo niti pod razno ne prideš.
-
Nam je na začetnem predavanju pred malo šolo Silvija Trkman super razložila, da, če s psom klikamo, da smo mi avtomatično alfe, ker mi odločamo kdaj pes dobi hrano =) Pri našem kužiju je res ;)
-
Mislim, da je utopično pričakovati, da bodo tečajniki v kinoloških društvih (tudi po kliker sistemu) vedno delali vse prav, in da nikoli ne bo prišlo do renčanja psa na lastnika. Najbrž se situacije ne da rešiti tako, da taki osebi rečeš: Če bi delal vse prav, do tega ne bi prišlo.
-
Sploh če hodijo v malo šolo z 8-mesečnim prepotentnim pubertetnikom, zato ker so se že pojavile težave ;D
Če ga uči trikec renči, potem ja. :o :D >:D
To me je nasmejalo, z Majem sva to seveda delala, pa lepo hruli na povelje, ampak bi bilo zanimivo videti v primeru dominantnega psa, ko bi za renčanje dobil klik in nagrado ;D :o
-
Vprašanje je bilo, kdaj klikne Deteljica, če njen pes zarenči nanjo. Ne kdaj naj klikne tečajnik, če njegov pes zarenči nanj.
Dejstvo je, da če pes renči nate (pa to ni njegov normalen način komunikacije kot je recimo pri naši Laki in niti ni to renčanje v igri, ampak grožnja) potem je to znak, da si nekaj resno zamočil. V tistem trenutku kliker najbolj koristno uporabiš, če z njim treščiš psa po gobcu. No bolj varen pristop je, da se v tistem trenutku za renčanje ne zmeniš. In se lepo mirno vsedeš dol in premisliš, kje si ga posral in kaj boš storil, da zadevo urediš. Možnosti je več, od direktne konfrontacije (ki ni priporočljiva - če je bil vodnik toliko nesposoben, da mu je pes zlezel čez glavo, potem jo bo iz direktne konfrontacije še slabše odnesel) do izogibanja konfrontacije ob hkratnem izgrajevanju odnosa s psom, utrjevanju avtoritete po sistemu nič ni zastonj. Vaje poslušnosti pridejo zravn kot pomemben del slednjega. Če zraven še poskrbimo, da pes odvečno energijo pokuri na koristen način, bo problem, ob katerem je prišlo do renčanja lepo izginil ne da bi sploh vedeli kdaj.
-
Vsem ostalim, ki prisegate LE na šolanje s pozitivno motivacijo, pa bi z vsem spoštovanjem rada povedala naslednje: zgleda ste imeli srečo in dobili kužka, ki ni trmast, ki se ne trudi biti vodja krdela in ki ne zganja dominance! Če pa bi dobili ravno obratno, se pa metoda "klikaj ko pes dela pravilno in ignoriraj ko dela narobe/nagaja" ne bi obnesla!
Nam se je izredno obnesla, pa ne poznam bolj zakompliciranega psa, kot je moj. Sem včasih tudi mislila, da je lahko biti pameten, če ti pes ne dela nobenega sranja, ampak sem skozi izkušnje prišla do tega, da je to dejansko edina sprejemljiva metoda.
-
Še enkrat ponavljam: pozitivna motivacija ja seveda super, kadar kuža dela tako kot mora. Ampak kadar pa nagaja in ne uboga ne moreš ignorirat nepravilnega vedenja! Kaj šele, če kuža renči, grize... Nekateri kužki že iz štarta renčijo, četudi v igri- upam da tega ne ignoriate. Če je kliker edino sredstvo, mi res prosim povejte, kako ravnat s klikerjem v teh situacijah, ker si jaz osebno tega ne znam predstavljati.
Vseskozi sem hotela povedati le to, pa me zgleda ne razumete (nočete)!
itd serija neumnih in neresničnih izjav ::)
Tole je v celoti tako neumno klobasanje, da ne morem ostat "tiho".
Bilo bi krasno, če bi se ljudje, ki nimajo pojma, vzdržali komentarjev kaj se da in kaj se ne da in nekih lažnih namigovanj kako se dela in kakšni so rezultati posameznih metod šolanja >:(.
Ravno dominantne in pametne pse je njalaže šolat s kliker metodo ( ne s klikerjem,ampak s kliker metodo v celoti) ker pri tem nimajo na kaj bit dominantni in trmasti.
Mora pa seveda oseba spoštovat celoten protokol od začetka.
V tem komentarju torej ni resnična niti ena sama trditev ali ugotovitev, zato je zavajajoč za vse potencialne uporabnike sistema in zdi se mi nujno, da se na to opozori 8).
Deteljeca napisala sem svojo izkušnjo, ki je čisto resnična, če te zanimajo še kakšne sočne podrobnosti l, le piši na privat!! Pač mi v šoli smo tako delali, nagrajevali ko je kuža delal in ignorirali njegovo kljubovanje in nagajanje, in posledice niso bile lepe in ne le pri meni, tako da... Priznam, pomoje smo delali neko "izkrivljeno metodo" kliker pa vseeno.
Naj na tvoj zelo poučni komentar dodam le še to, da bi bilo krasno, če bi se ljudje, ki ne poznajo konkretne situacije in ki nimajo kaj pametnega povedati/svetovati, vzdržali komentarjev!
-
S samim klikerjem v trenutku, ko renči nimaš kaj narediti... tako kot so ti že prej povedali... če renči, je nekaj narobe v vajinem odnosu in je treba začeti graditi tam... psa je treba postaviti na svoje mesto. Kako se boš tega lotila je pa potem tvoja odločitev.
Ena izmed možnosti je, da psu odvzameš čisto vse, kar ni nujno potrebno za njegovo osnovno preživetje... in pes si potem počasi, skozi napredek pridobiva nazaj tvoje "zaupanje" in s tem tudi privilegije. Ta način je recimo opisala Susan Garrett v knjigi Ruff Love... sem našla na internetu izpisek programa pa si lahko recimo prebereš: klik (http://www.advanced-canine-concepts.com/images/Ruff%20Love%20Phase%20for%20Adult%20Dogs.pdf)
-
Delo s pozitivno motivacijo ni izključno samo kliker. Kliker je samo pripomoček, s katerim označuješ želeno vedenje in nič drugega. Delo s pozitivno motivacijo izključuje grobo silo (pretepanje in fizično kaznovanje) in obsega številne druge tehnike, s katerimi se lotiš tudi težav, kot je renčanje. Kot so rekli drugi, se moraš lotiti svojega odnosa s psom in vzpostaviti avtoriteto:
- psu nemudoma ukineš vse privilegije: poležavanje na kavču, postelji, foteljih itd.
- pospraviš vse igrače in mu jih posamič daš, ko si to zasluži
- ko ga pelješ na sprehod, greš najprej ti skozi vrata, potem pes
- če pes leži tako, da ti zapira pot, ga skomandiraš, da vstane in se ti umakne
- če greš po stopnicah navzgor, ne pustiš, da pes steče naprej in te potem gleda z vrha stopnic
Vsako tvojo pozornost, priboljšek, igračo in redni obrok si mora pes zaslužiti: najprej mu nekaj poveljuješ in ko povelje izpolni, zadevo dobi. To je lahko na primer že preprost sedi ali prostor.
Če te pes ne šljivi pet posto med tečajem, skače po tebi itd., ga brez besed odvlečeš do ograje ali kola stran od drugih psov, ga tam privežeš in odideš stran. Ga ne gledaš, se na noben ne ukvarjaš z njim, temveč ga pustiš ločenega, samega, stran od tebe in drugih za nekaj časa. Ko se odločiš, da greš ponj, ne sme pes lajati, skakati, na noben način kazati svoje nezadovoljstvo, ker bo v nasprotnem primeru mislil, da te je priklical.
Kot vidiš, tu ni nikjer klikerja kot pripomočka, pa vseeno spada vse v okvir pozitivne motivacije, ker ni uporabljena fizična kazen. Pozitivna motivacija ni samo nagrajevanje, ampak tudi kaznovanje v obliki odtegnitve privilegijev, kot so hrana, igra, udobje, družba, svoboda. Stvar je zelo učinkovita pri veliki večini psov, seveda je pa treba biti dosleden in vedeti, kaj delaš. Doslednost pomeni, da ne smeš nikoli popustiti in da delaš s psom v vsakem trenutku, v šoli in doma. Za uspešno delo pa je treba poznati osnove pasje psihologije. Koliko od tega ste dobili na tečaju, je seveda vprašanje. Po mojih izkušnjah pa dostikrat tečajniki tudi ne slišijo tistega, kar se jim pove in kot je rekla Lanabela, je treba non stop za ritjo stat in vedno znova plozat eno in isto. In ogromno tečajnikov doma ne dela s psom, temveč samo v šoli, to pa je občutno premalo, kaj šele, da bi kakšno knjigo v roke vzeli in poglobili svoje znanje. S tem ne ciljam na nikogar osebno, samo povem, kako je.
lp
-
Nekateri kužki že iz štarta renčijo, četudi v igri- upam da tega ne ignoriate.
Renčanje v igri meni ni prav nič sporno. ::) Moja psica vedno renči v igri in sem jo celo spodbujala v to, saj se le takrat popolnoma vživi v igro. In čeprav renči, vedno zna preklopit iz renčanja v dajanje ljubčkov. Je to narobe? Ne ni, ker psica preprosto zna ločit. :)
Pa sem tudi jaz imela ogromne probleme s šolo, nihče mi ni znal pomagati v odpravljanju njene agresiji, pa čeprav sem s psica zelo veliko delala, v šoli in doma. Odkar je prišla k meni je bila prevelik zalogaj zame, delala sem po kliker sistemu (kot so me naučili v šoli in sem si dosti tudi prebrala) a žal ni deloval. Nikoli nisem hotela priti do te stopnje vzgoje, kot sem jo imela in jo poredko še moram uporabit, korigacije. Jaz ne krivim kliker sistema, ker se mi zdi odličen način vzgoje psa in ga sigurno mislim pri naslednjem psu prakticirat v celoti, če se bo pa kje zalomilo imam pa še vedno na voljo malo bolj strogo vzgojo s korigacijami (da ne bo kdo zmeden, korigacija je že beseda ne, pa do prijemanje za gubo).
-
Renčanje kakor ga jaz razumem, ima lahko več funkcij... odvisno od tega je, ali psa spodbujaš, toleriraš ali mu to prepoveš.
Jaz npr. spodbujam renčanje v igri z mano, toleriram renčanje pri igri s psi - npr. pri vlečenju aporta.
Dovoljujem tudi, da z renčanjem ljudem pokaže - jih opozori, če mu božanje in vsiljevanje, lupčkanje s strani tujcev ne paše. Takrat ga jaz odmaknem iz situacije, v kateri mu je neprijetno. V primeru, da bi to renčanje prepovedala, se bojim da ne bi takoj opazila, ko mu je neprijetno in bi ostal v zanj ogrožujoči situaciji.
Ne dovolim pa renčanja pri hrani, kosti, renčanja name ali kakršnegakoli čuvanja česarkoli z renčanjem. Tukaj so sankcije zelo hitre, takoj. Tako renčanje se niti ni več pojavilo po prvem poskusu.
-
Mhm, jaz isto kot soncek. In so prav zanimive reakcije ljudi, ko na vprašanje če ga lahko pobožajo, dobijo nazaj "bo povedu" ;D
-
hej, ljudje ta debata o (ne)pozitivni motivaciji je brezpredmetna, ker ji ni in nikoli ne bo konca!
Ste pa že sami povedali bistvo tega kar sem hotela prvotno sporočiti jaz... Bom vseeno povzela:
1) večina ljudi, ki dobi psa, nismo inštruktorji v KDjih, nismo strokovnjaki s področja pasje psihologije in se ne ukvarjamo s kinologijo že 10, 15... let - smo takorekoč laiki na tem področju, zato je logično da DELAMO napake in jih tudi bomo (tudi z naslednim psom...), morda ne znamo pravilno izgraditi odnosa, ne obvladamo metod do potankosti itd...
2) kar se tiče seznanjanja s tem, branja knjig... - 10 ljudi, ki piše na ta forum, ima 10 različnih pogledov na isto stvar... kako naj iz knjig nekdo tak dožene, ali so nasveti iz knjige dani s strani strokovnjaka ali spet še enega laika, ali se skladajo s psihologijo psa ali ne itd.
3) namen KDjev naj bi bil v tem, da vodnike psov te stvari nauči. Konec koncev jih za to plačujemo in NAJ bi bili za to usposobljeni. Če bi bilo samoumevno, da so te stvari vsem jasne, zakaj bi bile potem pasje šole potrebne? Sem bila nevedna, ampak ravno zato sem psa peljala v šolo.
Zato bi v KDjih INŠTRUKTORJI morali biti seznanjeni z metodami šolanja psov, morali bi obvladati pasjo psihologijo, morali bi se posvečati vsakemu posamezniku, morali bi mu svetovati in odpravljati težave (ali pa priznati vsaj, da jih ne znajo). Nikakor ne pravim, da so vsi inštruktorji taki. Jih je pa kar nekaj...
Zato je bil moj namen napisati v premislek tistim, ki se bodo s šolanjem psov šele začeli ukvarjati - ni vsak KD dober, ne nasedati vsakomur, ki vam reče izšolali bomo pridnega psa, ne nasedati tistim, ki govorijo "ah saj se bo pes umiril" ... Glede na to, da na forumih ni veliko tistih, ki bi delili svojo slabo izkušnjo, še vseeno mislim da imajo drugi pravico slišati tudi, da v KDjih ni vedno vse rožnato...
-----------
In komentar na vse tiste, ki ste pametno pisali "treba je delat" in "ne moreš delat samo na poligonu" - ja, to je najlažje reči! Kako lahko izjavite kaj takega, ko pa posamezne situacije sploh NE poznate??? Če mi česa nobeden ne more nikoli očitati glede mojega psa je to, da nisem z njim dovolj delala! Prosim vas lepo! Tudi v KDju je bila to (najlažja in najbolj priljubljena) razlaga zakaj pes ne dela tako kot mora... Takoj za njo pa: saj bo pes odrastel... Žalostno!
PS: hvala za tvojo podporo pikaa@ in drugim
določenim pa v poziv - spoštujte tudi mnenja in poglede drugih - ni vaše prepričanje vedno edino in pravilno (tako kot tudi ne trdim da je moje)
-
Hja, res brezizhodna situacija... Potem bo najbolje, če si sploh noben več ne omisli psa ::)
Nihče ti ni oporekal, da obstajajo slabi inštruktorji. Smo ti pa oporekali, ko si v nič dajala metodo, ki je dobra, vendar ti očitno ni bila ustrezno predstavljena in/ali je nisi osvojila. To sta dve različni zadevi.
Ne, ne poznamo tvoje situacije, vendar je v vsaki situaciji treba non-stop delat s psom. Nihče ni rekel, da ti tega nisi počela, vendar večina tečajnikov s psom dela samo v šoli, ne pa tudi doma, zato je bilo to izpostavljeno.
Lahko užaljenost furaš še naprej, to pravico imaš. Smo ti pa dali nekaj odgovorov, kako se rešuje določene probleme. Ne vem, če so ti problemi tvoji, vsekakor pa mislim, da ti kakšen nasvet lahko še prav pride.
lp
-
Pa še nekaj:
Če želiš res kaj spremeniti, se pritoži vodstvu tvojega KD-ja in s primerom seznani Komisijo za šolanje Kinološke zveze Slovenije, ki skrbi za usposabljanje inštruktorjev in izdajanje licenc. Z debatiranjem na forumu ne boš kaj dosti spremenila.
-
Sem ena izmed tistih, ki načeloma z vzpostavljanjem osnovnih življenjskih pravil nima težav. Sledim občutku in psu, glede na to, kaj želim od psa. Kakšne omejim zelo hitro, drugim pustim dihati bolj po svoje zelo dolgo, da si okrepijo samozavest in postanejo malo bolj drzni, ker mi to koristi na drugih področjih. Kje sem se to naučila? Verjetno vse skupaj prihaja iz dejstva, da živim s psi odkar pomnim in imam že od otroštva svojega psa. Mnogo pisočih v tej temi zlahka pusti svojim psom, da delajo neumnosti oz. niso v domačem okolju 100% pridni. Ker pač znajo s psi in jih ne moti, če jim pes občasno kaj ukrade iz omare ali štedilnika in jih taka pasja drznost bolj ko ne zabava, sploh, ko opazujejo svojega psa, kako možgančka izpeljavo naslednjega podviga. :D Priznam, tudi jaz sem med njimi. :-[
Vendar je danes vse več tistih, ki dobijo prvega psa v malo manj ali malo bolj odrasli dobi. In te izkušnje nimajo, ne znajo razbrati pasjih reakcij in ne vedo kako se psu postavijo pravila. Vedno več se jih odloči za obisk pasjih šol, kjer pričakujejo, da jim bodo razložene osnove in ne samo, da se bodo učili določene vaje. In na kaj naletijo v šoli? Zlahka na kader, ki je opravil predpisano izobraževanje, ima pa za sabo izkušnjo le enega neproblematičnega lastnega psa. Po možnosti nekoga, ki je šele pred letom ali dvema vzel šolanje s klikerjem za svoje in na ta način deloma učil svojega psa. Je potem res nenavadno, da imajo ljudje kljub obisku šole težave s svojim psom?
Včasih mi ljudje pripovedujejo svoje izkušnje iz pasjih šol. Dokler so take, da je rezultat samo nenaučena ali slabo naučena vaja sploh ni problema. Ko pa je rezultat problematičen pes se mi zdi pa vse skupaj zelo vprašljivo. In to ignoriranje neželjenega vedenja na način, ki rezultira v pogriženem/v modricah lastniku/ostalih ljudeh/psih, mi je predobro poznano in prevečkrat ga srečujem. Vodniki nimajo izkušenj s šolami, ne vedo kaj je prav in narobe, kaj je dobra in kaj slaba šola. Gredo ponavadi v bližnjo šolo, ki naj bi imela usposobljen kader. Tudi delajo doma in po navodilih. Pa težave ostajajo. So res krivi sami?
Meni se zdi, da je ogromna razlika med izkušenostjo in znanjem kadrov po različnih KD-jih. Razumem, da se morajo mladi kadri tudi nekje učiti. Ampak mislim, da bi se morali učiti pod nadzorom izkušenega mentorja in da se napake s tragičnimi posledicami, kakršne se pojavljajo v zadnjem času (ne vem, ali pa jih samo bolj opazimo), ne bi smele dogajati in bi se iz njih morali tudi kaj naučiti. Ukrepati pa bi morala tudi Komisija za šolanje, sploh, če je težav v nekem KD-ju več in poskrbeti za to, da se stanje izboljša.
-
Pikaa!
Strinjam se s thoranito in res si preberi, kar je napisala ninci (oz. link od Susan Garrett), dodajam pa, da je najprej treba sploh vedet, zakaj pes renči in to ne pomeni samo poznati vzrok, ampak tudi vedeti kaj z nekim renčanjem izraža.
Moja psica je ogromno renčala, lajala.. so mi govorili, da se rangira, da bom imela problematičnega psa,.. dejansko to ni bilo res in vse moje reakcije, ki so tisti čas pomenile vzgojne "klofute" ipd., ki povrh vsega še niso bile pravilno odmerjene, ker sem bila vsa histerična, nisem pa verjela v tak način, so stvari samo še poslabšale, ker psica je že prej renčala ker ni razumela zakaj ji težim, potem je pa renčala še bolj, ker je še manj razumela zakaj ji še bolj težim, dejansko pa psica ne prej, ne po teh "klofutah" ni renčala in lajala zaradi rangiranja ali agresije. Zares opozorilno je name zarenčala samo enkrat, ko sem ji dala surovo telečjo kost. Takrat sem še zadeve reševala s silo in sem jo klofnila tako močno, da jo je odneslo v kuhinjski pult. Ampak dejansko je šele po dosledni uporabi kliker metod psica nehala renčat zaradi stresa, ker ni razumela (kar je bil njen osnovni problem), in to ni nehala iz strahu, ampak ker ni imela nobenega vzroka da bi. In še nekaj ti povem. Moja psica je (tako, zares) zarenčala na mojega partnerja po tem, ko sva midve že uvedli kliker metode zato, ker on pa še ni imel z njo narejenega odnosa na tem sistemu, ampak je dostikrat delal z njo bolj na klasične načine in dejansko je imel nad njo večjo tako avtoriteto, da se ga je psica bala, ampak hkrati je pa zaradi takega, tekmovalnega odnosa "kdo je gazda", psica se občasno poskušala z njim zrangirat in ga je prav provocirala v to. Mene ni nikoli provocirala v rangiranje, pa čeprav to še ne pomeni, da je dobila vedno tisto kar si je zaželela in šele, ko je tudi on zignoriral njene poskuse rangiranja (psica je zanalašč vzela copat in potem provocirala in čisto zares renčala.. popolnoma drugačna situacija, ko vzame copat in hodi meni pred nos mahat z njim in malo za hec renči, da bi jo šla jaz lovit in se igrat) in nanje ni odgovarjal s klasičnimi metodami, se je psica nehala rangirat tudi z njim.
Ko sem začela delat po kliker metodah, se je stvar obrnila za 100% in dejansko je psica zmanjšala na 1% izsiljevanje z lajanjem, nehala renčat in lajat (razen v igri, ko se tako izraža, kar je popolnoma neškodljivo), izsiljevanje z lajanjem ji v igri tudi dovolim (čeprav me še vsake toliko potegne navada - "železna srajca", ko ji iz navade težim naj neha lajat).. obe kar naenkrat nisva bili več pod stresom,......
Torej kaj narediš? Razmisliš najprej zakaj renči, potem ukrepaš brez fizične sile. Ali preprosto ignoriraš, ali umiriš s prijemi, za katere veš, da tvojega psa pomirjajo (pri naši npr. ob prevelikem divjanju pomaga božanje po trebuhu), ali pa preprosto daš psa na "time out" (ga nekam privežeš ali pa zapreš v box).
Kako s klikerjem? Tudi lahko točno tako kot so napisali (psa dejansko potrjuješ ko ne renči in s tem potrjuješ pravilno obnašanje. To, da kliker sistem ne deluje čez noč in te stvari trajajo dlje, da se dojamejo in obdržijo in ponotranjijo, kot ena fejst zaušnica, so ti verjetno povedali), lahko pa s to razliko (tole pišem izključno na osnovi lastnih opažanj v podobnih primerih, pa ko neželjeno vedenje ni bilo nujno renčanje), da bi moral vmes (med renčanjem in potrditvijo nerenčanja) psa "resetirat", če je pes nagnjen k takemu povezovanju. O teh stvareh piše Maja na "kliker.si". Če pes renči, ga seveda ne boš nagrajeval, če pa ga nagradiš takoj ko neha renčat, bo pes lahko začel z renčanjem izsiljevati (podobne primer sem imela jaz), da bo potem nehal, da boš ti kliknila in nagradila. Pes ne sme povezat renčanja, prekinitve renčanja in nagrade za prekinitev renčanja v celoto. Npr. ko je mene psica izsiljevala z lajanjem za pozornost (kadar nisem imela namena delat z njo), je bilo najslabše, kar sem naredila to, da sem počakala da neha, kliknila (oz. potrdila z "ja") in nagradila, ker to je pomenilo, da je ona dosegla namen.. z njo sem se ukvarjala, čeprav se nisem imela namena. V tem primeru psa, če ignoriranje ne zaleže (mene je moja začela potem ščipat,..), preprosto zapreš v box in ignoriraš, če neha težit, ga po določenem času spustiš ven, če še teži, ga ponovno zapreš (tudi tu moraš pazit, da psu to ne postane igra in nagrada, tako da moraš s časom odpiranja,.. biti pač racionalen). In takih in drugačnih variant je miljon in pri vsaki je recept, da razmisliš kaj pes želi povedat (mogoče ga je strah,..) ali doseč, kaj želiš ti, kaj bo naredil nek tvoj odziv in potem delaš skladno s tem. Jaz moram priznat, da sem totalen idiot kar se tiče dojemanj in logičnih povezovanj teh stvari, pa sem vseeno uspela po vseh začetnih težavah in dveh letih truda, dobiti ven kar pridno psico, na katero sem velikokrat ponosna.
Če pa delaš že od začetka pravilno, po sistemu da nič ni zastonj, da je vsaka ugodnost (dostop do kavča, priboljšek, izpust s povodca, izpust iz boxa,..........) nekaj, za kar se mora pes malo potruditi ali pač dati mir ali podobno, potem do renčanja sploh ne bi smelo prihajat. Če od začetka ne delaš pravilno, imaš malo več dela in gre malo več živcev in potrpežljivosti in traja dlje, ampak prav tako uspe.
K temu, kar je pisala kalsang, bi dodala še moje mnenje; Ni tak hec v tem kdo gre prvi skozi vrata in podobno. Dejstvo je, da si mora pes vse, kar si želi, zaslužiti. Če si pes želi na kavč, lahko gre, ampak to si mora zaslužiti. Ne sme mu biti samoumevno da si to pravico kar sam vzame. Dodala bi še, ker bi si mogoče nekateri utegnili narobe razlagati (tudi sama sem si še leto in pol nazaj razbijala glavo, kako bi psa na prijazen način, ampak brez vabe premaknila).. da "psa ne skomandiraš" da se ti umakne s prostora z brco v rit, rinjenjem, strogimi ukazi ipd. (to ni del kliker sistema!). Največ, kar v tem primeru kliker sistem še dovoljuje je, da ga mirno primeš in prestaviš.
Predvsem pa ne govori, da ljudje ne razumemo, da pojma nimamo. To ti govorim iz lastnih izkušenj, ker v času leta in pol odraščanja moje psice, sem tudi sama tako razmišljala kot ti in mislila, da nihče pač še ni imel tako problematičnega psa kot jaz in da ne razumejo,.. Pa res ni šlo za to in to vidim sedaj.
Punchyka!
Načeloma se strinjam s tem kar si napisala in predvsem tale debata sploh ne bi smela iti v smer pro kliker ali pro klasika sistem, ker to sploh ni važno (veš koliko psov se je zafuralo s klasičnimi "rukn cukn" metodami in tudi tu se je krivilo tečajnike), ampak zavedat se moraš, da so tudi inštruktorji samo ljudje, z malo več znanja, a tudi s svojimi napakami, ki delajo vsak po svojih metodah. Res dober inštruktor se bo ukvarjal tako s tečajnikom kot s psom in se nenehno izobraževal (ne samo po uradnih tečajih) in nenehno iskal odgovore in rešitve in bo odprt za vse neobičajne pristope. Seveda bo mogoče prav tako kdaj še vedno naredil napako, ampak to je treba razumet in sprejet. Ne mislit, da če nekaj plačaš, je pa garancija. Tudi profesorji na faksu so dobro plačani, pa prav tako lahko prodajajo neumnosti,... In v čem je potem hec vseeno plačati dobrega inštruktorja? V tem, da ti ta predstavi vsaj neke osnove, te usmerja in ker vseeno ve več kot ti, skupaj s tabo lahko učinkoviteje reši vprašanje kot bi ga sama. Ampak govorim o dobrih inštruktorjih, ki pa nikakor niso tisti, ki so zaverovani v nek svoj prav in niso pripravljeni niti pogledat ali razmisliti v neki drugi smeri.
-
Zato bi v KDjih INŠTRUKTORJI morali biti seznanjeni z metodami šolanja psov, morali bi obvladati pasjo psihologijo, morali bi se posvečati vsakemu posamezniku, morali bi mu svetovati in odpravljati težave (ali pa priznati vsaj, da jih ne znajo). Nikakor ne pravim, da so vsi inštruktorji taki. Jih je pa kar nekaj...
S tem se strinjam, kakor tudi z Urško, ko pravi, da je ogromna razlika med izkušenostjo in znanjem kadrov po različnih KD-jih. Zato me tudi zanima isto kot Saro, če lahko pove Punchyka za katero kd gre, kje sta se učila?
Pa še to, kako potekajo seminarji za inštruktorje v okviru KZS? To sem sicer vprašala na enem drugem forumu, ampak nisem dobila odgovora. Kakšna je vsebina izobraževalnih programov? Kako ste tisti, ko so hodili na te tečaje za inštruktorje, zadovoljni?
-
Zato bi v KDjih INŠTRUKTORJI morali biti seznanjeni z metodami šolanja psov, morali bi obvladati pasjo psihologijo, morali bi se posvečati vsakemu posamezniku, morali bi mu svetovati in odpravljati težave (ali pa priznati vsaj, da jih ne znajo)...
Tole ti dam delno prav, ampak da prav vsakega psa in vodnika v nulo poštimaš, je to izvedljivo le v individualnih urah, katere je redko kdo pripravljen plačati. V bistvu to tudi mene zanima, če je možno.
Prepogosto tečajniki
- se prepozno odločijo za tečaj
- ne priznajo, ko/če česa ne razumejo
- ne delajo/vadijo toliko/tako kot bi bilo treba
- ne povejo po resnici, kakšne težave imajo
- so sami pogosto (pre) pametni
- težko sprejemajo kritike
- redko podajo kritiko na licu mesta, pač pa potem ko je tečaj mimo
- sigurno sem še kaj pozabila ;D
Ne vem, no. Včasih daš komu kak dobronameren nasvet, za katerega te je sam prosil, pa prav vidiš, da mu ni po godu.
Primer, nekdo se pritožuje, da mu pes ne priteče na prvi klic, prizna, da še nista vadila odpoklica, ker ne ve kako, pač misli, da bi pes to natur moral znati. Mu predlagaš sprehode samo še na slednem povodcu povezano z odpoklicem vsakih par metrov, pa ti odvrne da pa to ni sprehod, pes se mora zlaufat, da pa s takim vrvežem od štrika pač ne bo hodil na sprehod. Vejšda ne, ane, je preveč dela s takim sprehodom ::)
Nam je jasno, da je treba delati, ampak marsikdo ni pripravljen vložit toliko truda in gre po hitre rešitve na KD.
Da o cvetkah, ki so pripeljale psa na prvo uro in vprašale ali pridejo po 45 ali 60 minut ponj, niti ne govorim :D Ampak ok, se zgodi ;D
-
Ok, se opravičujem še enkrat, če sem morda napisala na začetku malo nejasno - ni bil moj namen kritizirati metodo: verjamem, da je ta metoda čudovita za šolanje psa, past je le v tem, da ponavadi ni najbolj uspešna ali je celo neuspešna, če ti je nekdo ne predstavi v celoti in popolno in če je ne znaš izvajati dosledno. Ravno zato sem s svojim prispevkom ciljala na učenje pozitivne motivacije v KDjih - saj je to naslov tega topica...
TibiQ: zavedam se, da tudi inštruktorji delajo napake. Ampak eno je narediti napako, druga pa delati napake ali pa sploh ne biti pozoren na vodnikove napake, tako, da psa skoraj zafuraš...
Če koga zanima kateri KD sem obiskovala, naj mi piše na privat... Vsakemu, ki ga to zanima bom z to povedala, ker stojim za tem brez vsake slabe vesti, javno pa KDja ne bom izpostavljala, ker bom s tem spet sprožila celo "vojno"
-
Zdej se bo usul plaz firbčnih zs-jev :D ;)
-
In še to: zakaj nima smisla prijaviti KDja na KZS in na ta način kaj spremeniti:
Tole je odgovor Kinološke zveze Slovenije na vprašanje ali obstaja kakšen nadzor nad sodniki glede sojenja in KDji nad izvedbo vzgoje in šolanja psov ter inštruktorjev:
Kinološka zveza in njena Komisija za šolanje psov nima pooblastil za opravljanje inšpekcij dela po društvih. Društva so pri svojem delu samostojna, tako kot kinološki sodniki. Seveda pa ukrepamo v primeru, da pride do zlorabe stroke ali pooblastil in to zlorabo dobimo opisano v pismeni obliki .
Glede dela vodij šolanja po društvih pa je takole; s vsake dve leti je organizirano izobraževanja za pridobivanje strokovnih nazivov s končnim izpitom. N a te seminarje kinološka društva pošljejo svoje člane za katere smatrajo, da so dobri in da bodo svoje znanje lahko prenašali na udeležence začetnih tečajev šolanja psov. Kakovost seminarjev se vedno dopolnjuje z novimi prijemi in načini šolanja, dodajamo tudi predavanja iz pedagogike in andragogike, predvsem pa se posvečamo vodenju tečajev odraslih učencev. Koliko naši slušatelji o prenašajo v svoje tečaje v društvih, pa je že druga zgodba.
Kader, ki že ima licenco, mora vsaka tri leta licenco obnoviti na dvodnevnih strokovnih izobraževanjih.
Za vse nas ali vsaj za večino je to hobi, ki ga opravljamo ob svojih službah, zato je zelo težko ali skoraj nemogoče zahtevati kazni za tiste, ki delajo mimo sistema. Največje sito smo / ste tečajniki, ki lahko izbiramo kam bomo peljali svojega štirinožnega prijatelja v šolo, glede na kvaliteto, način šolanja in končni rezultat. Seveda od šole, kjer ste bili v tečaju, lahko zahtevate tudi povrnitev šolnine, v kolikor smatrate, da vam niso ponudili tistega kar so vam obljubljali.
Skratka... ker se na KZS ne da nič storiti za boljšo kvaliteto KDjev - lahko morda vsaj tukaj dam komu, ki se bo s tem šele začel ukvarjati, nasvet in snov za premislek...
-
Tole ti dam delno prav, ampak da prav vsakega psa in vodnika v nulo poštimaš, je to izvedljivo le v individualnih urah, katere je redko kdo pripravljen plačati.
Nam je jasno, da je treba delati, ampak marsikdo ni pripravljen vložit toliko truda in gre po hitre rešitve na KD.
skogkatt, se popolnoma strinjam s tabo, seveda je veliko takih ljudi. Tudi v moji skupini so bili ljudje, ki so prišli šolat svojega psa na poligon, takrat tisto uro, doma se mu pa niso ravno posvečali. Morda ravno zaradi takih trpi v KDjih cel sistem šolanja, kdo ve?
Ampak smo bili pa tudi taki, ki smo začeli hoditi v šolo že z mladičem, ki je bil star 3 mesece, ki smo želeli slišati kritike, smo jih upoštevali, smo delali doma, na sprehodih, v mestu, smo bili pripravljeni delati individualno... Ampak želenega rezultata kar ni bilo...
Zakaj ne? Moje mnenje tu - zato ker se inštruktor ni dovolj posvetil vsakemu, ker se je preveč ukvarjal s tem, da se mi pes postrani usede in nič s tem, da ne dela poleg ravno brezpogojno, ker je bil razlog za vse, da nič ne delamo doma in pa da je pes še tako živahen ker je mlad, ker je bilo smešno, ko je pes skakal po lastniku, ker je bil ignoriraj ga nasvet za vsako slabo vedenje, ker ker ker... (še bi lahko naštevala) in ker mi ni dal uporabnega nasveta, kako naj te stvari, ki sem jih zamočila popravim!!! Žal pri mojemu psu izgovor - ah saj bo odrastel in se umiril - ni deloval!
-
Če pes renči, ga seveda ne boš nagrajeval, če pa ga nagradiš takoj ko neha renčat, bo pes lahko začel z renčanjem izsiljevati (podobne primer sem imela jaz), da bo potem nehal, da boš ti kliknila in nagradila. Pes ne sme povezat renčanja, prekinitve renčanja in nagrade za prekinitev renčanja v celoto. Npr. ko je mene psica izsiljevala z lajanjem za pozornost (kadar nisem imela namena delat z njo), je bilo najslabše, kar sem naredila to, da sem počakala da neha, kliknila (oz. potrdila z "ja") in nagradila, ker to je pomenilo, da je ona dosegla namen.. z njo sem se ukvarjala, čeprav se nisem imela namena. V tem primeru psa, če ignoriranje ne zaleže (mene je moja začela potem ščipat,..), preprosto zapreš v box in ignoriraš, če neha težit, ga po določenem času spustiš ven, če še teži, ga ponovno zapreš (tudi tu moraš pazit, da psu to ne postane igra in nagrada, tako da moraš s časom odpiranja,.. biti pač racionalen).
Predvsem pa ne govori, da ljudje ne razumemo, da pojma nimamo. To ti govorim iz lastnih izkušenj, ker v času leta in pol odraščanja moje psice, sem tudi sama tako razmišljala kot ti in mislila, da nihče pač še ni imel tako problematičnega psa kot jaz in da ne razumejo,.. Pa res ni šlo za to in to vidim sedaj.
Hvala za ta post, končno nekaj konstruktivnega.
Ravno za to sem se sploh oglasila na tem forumu in "skritizirala" kliker. Kot sem že napisala, smo zgleda delali po neki izkrivljeni metodi in delali ravno to, kar si ti napisala, naj ne delamo. Ko je pes nehal noro skakati po meni itd. , smo kliknili ! In to je privedlo do neželjenih posledic. Zato sem napisala, da bi morali biti instruktorji malo bolj poučeni o metodi, o kateri nas učijo in naprej podajajo (ne)znanje.
n+n: hvala za link, bom prebrala!
P.S. : nikoli nisem rekla, da nimate pojma, daleč od tega, le opisala sem svojo izkušnjo in povedala, kaj se ni obneslo ter skušala doseči, da bi nekateri, ki so zaverovani v svoje metode, malo kritično pogledali na lstno delo!!
-
TibiQ: zavedam se, da tudi inštruktorji delajo napake. Ampak eno je narediti napako, druga pa delati napake ali pa sploh ne biti pozoren na vodnikove napake, tako, da psa skoraj zafuraš...
Žal je tu tako kot pri čisto vseh ostalih stvareh, kjer imaš več različnih izbir. Čimbolj se pozanimat (vsepovsod - danes, v dobi interneta, to ni več tako težko, je pa težko oz. nemogoče predelat vse te neštete informacije.. pač se potrudiš, da narediš čimveč) in potem sprejet odločitev in sam nosit odgovornost za svojo odločitev. Če vidiš, da si se odločil narobe, spremeniš odločitev. Največkrat posledice niso tako zelo drastične kot v nekaterih primerih, ko so, pa lahko za napačno odločitev kriviš predvsem sebe.
Poglej, danes se svetuje vse mogoče.. od cepljenj, do sterilizacij,...... po drugi strani, če samo malo pobrskaš, najdeš tudi ogromno argumentov proti cepljenjem, sterilizacijam,..... Odločitev, ki jo sprejmeš, z vsemi posledicami (npr. inkotinenca po sterilizaciji, ali pa piometra, ker psice nisi steriliziral), nosiš sam in ne veterinar, ki ti je kot plačan strokovnjak predlagal eno ali drugo.
Gre preprosto za to, da je, ne glede na vse, odgovornost vodnikov, da se pozanimajo kje in kako bodo šolali in vzgajali. Včasih ima nek inštruktor nek preverjen sistem, ki v večini primerov deluje. V primerih ko ne deluje, je dolžnost vodnika, da inštruktorja opozori in če je inštruktor tako slab, da se ne odzove s prilagoditvijo ali spremembo programa posamezniku (če vendar vidi, da na nek način, kljub vsemu trudu posameznika pač ne gre), ampak vso krivdo avtomatsko (in če ga ne zanima ali je upravičeno ali neupravičeno) zvrača na posameznika, potem je to slab inštruktor in dolžnost vodnika je, da to pravočasno odkrije in če ne gre drugače, zamenja inštruktorja ali ........
Je pa seveda tudi res, da ogromno vodnikov dejansko je takih, da pričakujejo čudeže, sami pa s psom ne delajo nič ali ne delajo po navodilih inštruktorja,........... potem pa po raznoraznih forumih krivijo inštruktorje, v resnici so pa sami delali napake, ker niso doma, ko jih inštruktor ni gledal, izvajali dosledno navodil, ki so jih prejeli.
Za čisto konkreten primer, ko je kuža renčal, kasneje grizel in ga sedaj nimate več.. mi tu ne moremo vedet zakaj je renčal, kdaj si ga potrjevala oz. za kaj si ga potrjevala, kakšna ostala navodila si mogoče še prejela, pa jih doma nisi upoštevala, ali si sploh povedala o problemih, ki jih imaš doma,.. Kaj si preslišala,.. A lahko poveš katero pasmo si imela in koliko je bil kuža star, ko ste ga .. kaj, oddali, ali evtanazirali?
Ne obsojam, samo pravim, da glede na napisano ni treba kar postavljati nekih zaključkov. ;)
-
Hvala za ta post, končno nekaj konstruktivnega.
Ravno za to sem se sploh oglasila na tem forumu in "skritizirala" kliker. Kot sem že napisala, smo zgleda delali po neki izkrivljeni metodi in delali ravno to, kar si ti napisala, naj ne delamo. Ko je pes nehal noro skakati po meni itd. , smo kliknili !
Ampak Pikaa, ne vem če prav razumeš. Jaz sem pisala za primer, ko me je psica izsiljevala z lajanjem, za pozornost doma, v času, ko se nisem imela nobenega namena z njo ukvarjat, ko sem sedela za računalnikom, ona mi je pa prišla težit. Tu je bila edina rešitev da jo zaprem nekam, kjer ne more delat škode in ignoriram. Če greš pa ti s psom na poligon, greš pa tja zato, da se ukvarjaš z njim in tu je pravilno da klikaš in potrjuješ željeno početje (sedenje pri miru), neželjeno (skakanje) pa ignoriraš in močno dvomim v to, da bi v tvojem primeru šlo za povezavo izsiljevanja za to da potem naredi nekaj kar je ok in dobi nagrado, ker na poligonu ne rabi izsiljevat za to, da bo delala. In kar se mene tiče pes, ki skače po vodniku, ki je v pričakovanju nekega sodelovanja, ali pa skače ali seka vodniku, ker pada v stres, ker ne razume dobro kaj vodnik želi od njega, sploh ni problematičen pes iin se da to odvečno energijo in pričakovanje čisto lepo preusmerit v nekaj koristnega, ogromno pa pomagajo tudi vaje za samokontrolo.
Bistvo kliker sistema je v tem, da psu sploh ne omogočiš, da bi razvil nezaželjeno vedenje, hkrati pa ga toliko zaposliš s potrjevanjem željenega, da mu početi še karkoli drugega, sploh ne pade na pamet. Če je nezaželjeno vedenje cufanje copat, jih odstraniš in jih pač ne bo uničeval, če ne maraš da te grize za roke, mu porini v gobec igračo, ali pa, če se res ne da nič drugače, enostavno zapri in ignoriraj.. bo že dojel, da se lahko igra samo na lep način, ali pa sploh ne igra.. v določeni dobi bo itak prerasel to željo, poleg tega bo takrat obvladal že toliko željenih vedenj, da bo rajši uporabljal ta.
A lahko poveš točno kakšne probleme je imel ta tvoj kuža. Mislim da sem vse pomešala pri tebi in Punchyki.
-
punchyka:
Ne razumem ljudje zakaj ste vsi tako nori na šole, kjer klikajo? Klikate lahko sami doma psu, ko ga učite trikce - ni nobena umetnost!
a mislte da boste poleg psa s klikanjem naučil?
Primer: s svojim psom sem 2 leti hodilia v pasjo šolo, pa po tem času še vedno nisva obvladala te vaje. Res je, da nisem delala s klikerjem, ampak itak je kliker le nadomestek za besedno pohvalo (kar se mi zdi, da je pri učenju čisto zadostna potrditev, saj ne lovimo enega trenutka, ampak daljšo razdaljo, ko nas pes gleda).
Ampak zakaj? Ker mi je pes delal le na poligonu, ko sem imela priboljške v roki in se je njemu to zdelo.
to pripisujem temu, da ni bil za svoje napačno in nezaželjeno vedenje nikoli kaznovan in sankcioniran - bilo mu je vse dopuščeno, ko pa je naredil nekaj prav, je bil pa izdatno pohvaljen)
Tole je en kupček nesmislov. Vse je delano narobe, vse je razumljeno narobe. Ali je bil inštruktor povsem nesposoben, ali pa je bila vodnica preveč pametna in je razumela tako, kot je njej ustrezalo in delala po svoje.
Učenje poleg s klikerjem po punčkino: nisem delala s klikerjem...itak je kliker le nadomestek za besedno pohvalo.... je pri učenju čisto zadostna potrditev, saj ne lovimo enega trenutka....če kdorkoli tako učil poleg s klikerjem, bi prav tako v dveh letih ne naredil nič. Dvomim, da se je pri tem držala navodil inštruktorja.
-
Da o cvetkah, ki so pripeljale psa na prvo uro in vprašale ali pridejo po 45 ali 60 minut ponj, niti ne govorim :D
Zakon! :o
-
2) kar se tiče seznanjanja s tem, branja knjig... - 10 ljudi, ki piše na ta forum, ima 10 različnih pogledov na isto stvar... kako naj iz knjig nekdo tak dožene, ali so nasveti iz knjige dani s strani strokovnjaka ali spet še enega laika, ali se skladajo s psihologijo psa ali ne itd.
Zato pa je moj navečji zaveznik pri vzgajanju in prevzgajanju mojega psa moj občutek za prav in narobe, dovoljeno in nedovoljeno,...
3) namen KDjev naj bi bil v tem, da vodnike psov te stvari nauči. Konec koncev jih za to plačujemo in NAJ bi bili za to usposobljeni. Če bi bilo samoumevno, da so te stvari vsem jasne, zakaj bi bile potem pasje šole potrebne? Sem bila nevedna, ampak ravno zato sem psa peljala v šolo.
S tem se pa strinjam saj sem sama imela čisto enako situacijo; mislila sem, da so inštruktorji ob vseh svojih izkušnjah skozi leta najbolj zanesljivi za takšnega začetnika kot sem jaz. Žal ni bilo tako in še dobro, da sem srečala določeno osebo, ki mi je povedala, da če te pes ugrizne ni OK samo ignorirat ampak tudi sankcionirat.
Urška z vsako tvojo besedo se strinjam :-*, reš škoda ker nisi inštruktorica. :(
Moja psica je ogromno renčala, lajala.. so mi govorili, da se rangira, da bom imela problematičnega psa,.. dejansko to ni bilo res in vse moje reakcije, ki so tisti čas pomenile vzgojne "klofute" ipd., ki povrh vsega še niso bile pravilno odmerjene, ker sem bila vsa histerična, nisem pa verjela v tak način, so stvari samo še poslabšale, ker psica je že prej renčala ker ni razumela zakaj ji težim, potem je pa renčala še bolj, ker je še manj razumela zakaj ji še bolj težim, dejansko pa psica ne prej, ne po teh "klofutah" ni renčala in lajala zaradi rangiranja ali agresije. Zares opozorilno je name zarenčala samo enkrat, ko sem ji dala surovo telečjo kost. Takrat sem še zadeve reševala s silo in sem jo klofnila tako močno, da jo je odneslo v kuhinjski pult. Ampak dejansko je šele po dosledni uporabi kliker metod psica nehala renčat zaradi stresa, ker ni razumela (kar je bil njen osnovni problem), in to ni nehala iz strahu, ampak ker ni imela nobenega vzroka da bi.
Res hvale vredno, če ti je uspelo psico 'pošlihtat' brez korigacij. Tole kar opisuješ zgoraj pa je največja napaka kar jih lahko narediš pri korigaciji. Čustva v korigacijo ne pašejo in tak način prevzgoje bo uspešen le če imaš veliko samokontrolo nad svojimi reakcijami. čim v tako vzgojo vmešaš čustva si naredil zelooo velik korak nazaj, situacijo si zelo poslabšal. Tako kot vsaka metoda, mora biti tudi korigacija pravilno izvedena. Dokler sama sebe nisem vzela v roke in se začela nadzirat v svojih reakcijah in ne samo 'popenit' s psico nisem nikamor prišla. Zdaj sva že enkaj časa na tej stopnji, da psica ve, da ji s tem postavljam meje, ne pa da jo bom pretolkla. Jaz v življenju psice nisem toliko klofutnila, kot ti opisuješ, klofnila sem jo edino (pa še to ne toliko, samo toliko, da se je videla, da tako ne bo šlo naprej), ko si me je upala že tretjič ugriznit.
Še eno vprašanje za vse, je pa čista resnica in kar sem s Toplo sama doživela. Kaj bi mi svetovali, če bi vam povedala, da je moja situacija taka; pri psici kliker sistem ni deloval (sem ga uporabljala že odkar je pri meni) predvsem ker jo je zelooo težko zmotivirat. Moji psici takrat in ji še danes klik ne pomeni skoraj nič, ga sloh ne upošteva, samo čaka mojo pohvalo, priboljška pa velikokrat noče vzeti. Psica je histerična bila že od vsega začetka, do ljudi, do stvari, ki so na tleh, do psov, do mostov, do kolesa, do avtobusov, do avtov,... (lahko bi naštevala v nedogled, v bistvu je bila histerično prestrašena do vsega, kar je obstajalo). Psica me je dvakrat močno ugriznila (takrat je bila stara cca. dobre 3 mesece, bila je pri meni cca. dva tedna), takrat sem z njo delal le na pozitivi, ugriza sem obakrat kot mi je bilo rečeno ignorirala in dala na time-out. Ni nič pomagalo, po prvem ugrizu je sledil drugi. S psico sem prišla do te točke, da sem se znjo sprehajala samo ponoči, ko ni bilo nikogar zunaj, saj je psica tudi če je bil km razdalje začela histerirat in renčat ter se zaganjat. Napadla mi je več psov in tudi ljudi. Pri tem mi v KD-ju niso znali svetovati. Potem pa sem na srečo zopet srečala zelo pomembno osebo v najini zgodbi, ki me je korigiranja naučila. Samo njej se imam za zahvalit, da je psica še vedno ob meni. Psica se na začetku ni kaj bistveno spremenila, ker sem umešavala moja čustva (jeza,...), ko pa sem to odpravila, je šla najina pot le še navzgor. Psica še danes ni OK, ker moja bo agresivna celo življenje (se mi zdijo okoliščine v katerih je bila najdena in ohranjena pri življenju bistvene, ker ni 'normalen' pes in nikoli ne bo), ampak je združljiva berz problemov z živalmi in ljudmi. Nimava večjih problemov, ker sem psico naučila, da se drži enega načela => You don't mess with me and I won't mess with you. Psica nikoli ne bo šla sama do osebe, ki gre mimo ali hoče interakcijo z njo, ampak ji pa ni všeč, če se vtakneš v njen prostor.
Kaj bi mi v takem primeru svetovala, pa to kar sem opisala so še najlepše plati najine zgodbe ;).
K temu, kar je pisala kalsang, bi dodala še moje mnenje; Ni tak hec v tem kdo gre prvi skozi vrata in podobno. Dejstvo je, da si mora pes vse, kar si želi, zaslužiti. Če si pes želi na kavč, lahko gre, ampak to si mora zaslužiti. Ne sme mu biti samoumevno da si to pravico kar sam vzame. Dodala bi še, ker bi si mogoče nekateri utegnili narobe razlagati (tudi sama sem si še leto in pol nazaj razbijala glavo, kako bi psa na prijazen način, ampak brez vabe premaknila).. da "psa ne skomandiraš" da se ti umakne s prostora z brco v rit, rinjenjem, strogimi ukazi ipd. (to ni del kliker sistema!). Največ, kar v tem primeru kliker sistem še dovoljuje je, da ga mirno primeš in prestaviš.
Pa tole ne pride v poštev, vsi teli privilegiji, ker jih psica nikoli ni izkoriščala, še danes raje leži na tleh in se obrne stran ko hočeš, da se za priboljšek potrudi. Če ji ni po godu, gre stran in me ignorira.
Prepogosto tečajniki
- se prepozno odločijo za tečaj
- ne priznajo, ko/če česa ne razumejo
- ne delajo/vadijo toliko/tako kot bi bilo treba
- ne povejo po resnici, kakšne težave imajo
- so sami pogosto (pre) pametni
- težko sprejemajo kritike
- redko podajo kritiko na licu mesta, pač pa potem ko je tečaj mimo
- sigurno sem še kaj pozabila ;D
Sem imela v tečaju (nadeljevaljnem) kar nekaj takih, v bistvu sem samo jaz delal s psico doma ostalih 7 pa samo v šoli. Lahko samo rečem, da so imeli gromozansko srečo, saj noben od psov ni bil pretirano problematičen.
-
Pupa - taki primeri kot si ga opisala, je za pasjega psihologa ali vsaj za individualne ure pri zelo izkušenem inštruktorju. Na običajnem tečaju takim hudim kalibrom večinoma ne morejo pomagati.
In še to: nagrada za psa je tisto kar ga veseli in mu je všeč. če je tvoji psici največ pomenila pohvala, bi lahko klikala za pohvalo.
-
Psica je postajala taka tekom šolanja ;).
Klikanje za pohvalo; res ji veliko pomeni ampak to se je povečalo z najinim odnosom, ko se je urejal.
-
Pupa - taki primeri kot si ga opisala, je za pasjega psihologa ali vsaj za individualne ure pri zelo izkušenem inštruktorju. Na običajnem tečaju takim hudim kalibrom večinoma ne morejo pomagati.
In kdo bi ta izkusena oseba recimo bil/a...?
-
Bom bolj podrobno opisala moj primer:
Imela sem kužka, zlatega prinašalca (nerodovniškega, kar je spet druga zgodba). Moj prvi kuža, jaz čisto neizkušena. Za to pasmo smo se odločili, na podlagi vseh pozitivnih lastnostih, ki so napisane na internetu : družinski kuža, učljiv, čuječ, primeren za začetnike(itak!!). Dobila sem ga prvi teden marca in v malo šolo nisva šla, ker večina šol ni imela poleti nobenega programa (morda nisem dovolj iskala). Da ne pozabim omeniti, že od začetka, ko je prišel k nam, ko mu nekaj ni bilo prav se je čisto naježil in vihal gobec (renčal od začetka še ni.).Kasneje, morda prepozno, sva šla v KD na sestanek in so naju dali v skupino za A tečaj, kar mi je čisto ugajalo. Ampak že takrat je bil čisto nesocializiran, jaz na to sploh nisem dajala prevelikega poudarka, ker so mi vsi govorli, da je pač živahen, da se bo umiril... že preden sva šla v šolo, sem uporabljala kliker, za razne trikce. Na poligonu je sprva delal super, lahko rečem, da sva bila med bolšimi. Tekom pubertete so se pa začele težave; že prej je v dveh situacijah grozeče renčal name,a sem bila tako šokirana, da sem se le obrnila stran in okamenela, ker seveda od zlatega prinašalca tega niti podrazno ne pričakuješ (danes bi, takrat nisem, ker sem res nasedla opisom pasem na netu. Danes vem, da je sicer to super pasma, ampak delavna, dominantna ter izsiljevalska :) )
Na tečaju sem to povedala, instruktorica je rekla, tega mu ne dovolt (to je vse). Danes bi pričakovala, da bi mi rekli: poglej, to je naredel z razlogom, resno premisli kakšne težave imata, ter jih čimprej reši, poišči pomoč!!). Tudi na poligonu se je dogajalo, da je vihal gobec proti mene, ko se mu ni več dalo delat, a temu nismo posvetili nobene pozornosti, jaz res nisem vedela da je to predugriz in resna stvar (sej vem, mogla bi. )Na poligonu je kdaj delal super, kdaj me ni šlivil. Delali smo tako, da smo mu salamo molili pred nos, in ko je pogledal kliknili (če smo hoteli delati na kliker, naša izbira). Odlaganje: ko je kuža vstal, pa ne bi smel, smo šli k njemu, mu še enkrat rekli prostor in ko se je ulegel spet pohvalili. Seveda so vsi po vrsti začeli izsiljevati, ker so vedeli, da če bo ustal, bomo prišli tja, se bo ulegel in dobil priboljšek :) Odpoklic smo v celem tečaju naredili DVAKRAT, še to na mojo izrecno prošnjo. O socializaciji ne duha ne sluha (OK, to je bolj moja krivda, nisem se zavedala da je tako pomemba).
Po A tečaju smo imeli več mesečno pavzo, in potem direkt na tečaj za BBH, katerega sem imela namen začasno opustit, ker sem vedla da moj kuža ni pripravljen bez povodca mene ubogat (saj me še s povodcem ni). doma so bile težave itak stalne, stalno izsiljevanje, ki sem ga zaradi nevednosti (moja krivda) dopuščala. Doma se je vse prej omenjeno stopnjevalo, naježevanje, vihanje gobca, renčanje na mojega partnerja, skakanje, grizenje povodca... Nismo rpravilno eagirali, češ sej to je zlatko, se bo že umiril. Edina reakcija je bil glas:komanda ne in v box, a je tako lajal, da smo ga hitro izpustili. Končalo se je tako, da je v enem tednu pogrizel mojega očeta(2krat) in ponorel name, renčal,me ugriznil in še enkart se postavil proti očetu, renčal, naježen, ni ga spustil mimo, še dobro, da je imel povodec.
Moram povedati, da sva delala, res ne mislit da nisva.Samo delala sva na napačnih stvareh: delala prevale in druge trikce, poleg , odlaganje itd. Velika napaka je, da nisva poiskala pomoči!
-
Šolanje ni vzgoja. :-\
Za take probleme, v šoli povejte, ker inštruktor ne more vedet kaj se dogaja pri vas doma.
-
pikaa@ in tocno to kar si napisala, "je zlatko, ni problematicna pasma, je ucljiv, itd.." si preberejo ljudje na internetu ali v kaksni knjigi, in mislijo da iz takega psa pa ne more postat "krvolocnez". In kok se presneto motijo! Ceprav je zlatko, je se vseeno najprej pes, in z nepravilno vzgojo je lahko taksen, kot si ti opisala vasega. Sicer po napisanem sklepam, da ze v leglu nekaj ni moglo biti cisto ok, glede na to, da je vihal znable ze takoj ko ste ga domov prinesli. To pri 2 meseca starem mladicu ni normalno, nazalost. Tako da mogoce pa ni bila izkljucno vasa krivda. Ampak vseeno..
Tudi sama imam zlatega prinasalca, tudi on je moj prvi kuza, ampak sem imela to sreco, da sem prebrala ogromno stvari o vzgoji, nisem poslusala nasvetov z desetih razlicnih strani, nisem cisto poslusala instruktorje v soli, ce sem imela obcutek, da se motijo, trudila sem se ga ucit s pozitivno motivacijo, ampak ko je zarencal name in zavihal znable pri treh mesecih zaradi palice, ki sem mu jo hotela vzet iz gobca je dobil klofuto po gobcu. Tadrugic je isto naredil zaradi zvake kar je privedlo do se ene klofute, od takrat mu niti na misel vec ne pride, da bi zarencal za kaksno stvar, ki se mu jo vzame. Standardno renci samo med igro z mano, to dovolim in se mi ne zdi narobe, med igro z drugimi sem pa malo bolj pozorna, ves cas spremljam, da nebi bilo kaj narobe, namrec dopolnil je tri leta, malo je koncno odrastel, imel je eno slabo izkusnjo z drugimi psi (napad nanj), tako da sedaj renci preventivno, ce kdo prevec sili vanj. To mi sicer ni vsec, ga opozorim, da se to ne pocne, ampak to odpravit mi (se) zaenkrat ni uspelo.
Bistvo vsega je, psa je treba opazovat, ne slepo zaupat instruktorjem, vcasih je treba ravnat po obcutku, in ze kot mladicka ga je treba socializirat. Ze s tem se lahko izognemo mnogim problemom kasneje v odrascanju, kajti nesocializiran pes bo tezje delal v soli ali kjerkoli drugje zunaj, kajti njegova pozornost bo zmeraj bolj na drugih psih kot pa na lastniku.
-
Odlaganje: ko je kuža vstal, pa ne bi smel, smo šli k njemu, mu še enkrat rekli prostor in ko se je ulegel spet pohvalili. Seveda so vsi po vrsti začeli izsiljevati, ker so vedeli, da če bo ustal, bomo prišli tja, se bo ulegel in dobil priboljšek :)
Saj to je logično, da je tako povezal. Ko vstane, ga moraš spraviti nazaj v prostor in se odmakniti. Brez pohvale in priboljška. Nagrajen je lahko šele na koncu vaje.
Moj prvi kuža, jaz čisto neizkušena. Za to pasmo smo se odločili, na podlagi vseh pozitivnih lastnostih, ki so napisane na internetu : družinski kuža, učljiv, čuječ, primeren za začetnike(itak!!).
Se čisto najdem v tvojih besedah... Mi smo pa zaradi tega izbrali labradorca pa očitno niso že vsi po naravi taki. Če ne delaš na vzgoji že od prvega dne, imaš lahko velike probleme. Pa naša je tudi marčevska, tako da ni bilo ravno dosti izbire kam v šolo. Smo pa vseeno že poleti uspeli najdet dobro šolo. Čakati jesen bi bilo prepozno. Predvsem za nas začetnike je pomembno, da se čimprej lotimo šolanja.
-
Čist res. Zato resno zagovarjam, da bi moral obstajati tečaj pred nabavo psa. Pa magari kot delovni krožek na kinološkem društvu, da se takim, ki načrtujejo psa, kakšno pametno pove za lažji začetek ali samo svetuje pri izbiri ;D
-
Da o cvetkah, ki so pripeljale psa na prvo uro in vprašale ali pridejo po 45 ali 60 minut ponj, niti ne govorim :D Ampak ok, se zgodi ;D
In kaj so naredili, ko so ugotovili, da bodo mogli sami svoje riti zmigat? >:D
-
Na žalost je popušila po celi črti :(
-
Res hvale vredno, če ti je uspelo psico 'pošlihtat' brez korigacij. Tole kar opisuješ zgoraj pa je največja napaka kar jih lahko narediš pri korigaciji. Čustva v korigacijo ne pašejo in tak način prevzgoje bo uspešen le če imaš veliko samokontrolo nad svojimi reakcijami.
Pupa, jaz sem se vsega tegale kar pišeš (da čustva nimajo kaj iskat zraven.. in dejansko tudi pri kliker sistemu nimajo kaj iskat), zavedala že takrat, ko sem to počela. Največji problem v vsem skupaj je bil, da psice nisem sploh nikoli rabila korigirat na tak način, ker ni počela nič takega, da bi jo mogla.. to, da je počela stvari, ki so bile potrebne korekcije, je bilo samo v glavah ljudi, ki niso razumeli kaj ona izraža... ampak sem jo rabila razumet in poznat drugačen način, poleg tega sva rabili čas, da se spoznava, da ona razume kaj jaz želim od nje in jaz kaj ona želi oz. kako ona dojema in čuti.
Zakaj korigiranje pri meni nikoli ne bi delovalo?
Zato, ker v korigiranje nisem verjela in se nikoli ne bi mogla v podzavesti toliko spremeniti, da bi to lahko res učinkovito izvajala.
Zakaj nisem verjela?
Zato, ker sem ves čas čutila, da se da tudi drugače, vendar sem bila premalo seznanjena s tem in dejansko v praksi nepripravljena na konkretne težave, čeprav sem prebrala ogromno in mi ves čas ni šlo v glavo, zakaj bi človek med lepim in grdim rajši izbral grd način, hkrati pa sem zaradi premalo znanja pač dvomila, da je lep način res uspešen in sem zato tako dolgo vztrajala na grdem, oz. pravzaprav na neuspešnih poskusih izvajanja grdega. No, danes mi je to jasno, sem pa še vedno človek in včasih pozdavestno naredim tudi napako in korigiram (sicer na blag način ali s povzdignjenim glasom), potem se pa po glavi tepem.. ampak bistvo je, da se trudim, da tega ne počnem in dejansko je to res na minimumu.
Ko ti govoriš, da kliker ni zalegel pri tvoji, s čustvi prežeti psici, pa dejansko govoriš o tem, da ne poznaš dobro kliker sistema. Saj ne pravim da ga jaz. Sama še za vsako malenkost ure dolgo diskutiram z ljudmi, ki poznajo sistem bolje, da premeljemo vsa moja podvprašanja.. ampak toliko mi je pa že jasno, da vem, da psu, ki je pod vplivom nekih močnih čustev, nimaš kaj klikat ali karkoli pričakovat od njega. Stvari se rešuejo drugače in psa se najprej spravi dovolj stran od motnje, da se lahko začne komunicirat z njim.. Obstaja nekaj luštnih literaturic s konkretnimi primeri na temo, ko točno takim psom, ki agresivno reagirajo iz xy razloga, korekcija samo še poslabša stanje. Jaz vem, da je z enimi psi težje, da jih spremlja marsikaj iz mladosti (pa prosim ne govorit, da ima 3 mesečna = 12 tedenska psica lahko neko nepopravljivo škodo iz mladosti, pa tudi ne, da si dejansko pričakovala da boš v dveh tednih pozitivnih metod karkoli rešila.. saj to je jasno, da je kliker sistem nekaj, v kar je treba vložit veliko potrpljenja), ampak verjamem, da je kliker sistem dolgoročno bolj učinkovit in z manj stranskimi učinki, kot pa korekcija.
Jaz sem tudi pri moji imela težave z motivacijo, ampak skozi čas, sem psico začela spoznavat in ugotovila kaj jo nagrajuje. Mojo psico včasih nagrajuje že samo delo in potrditev. S priboljški je danes dostikrat tako, da jo nagradim, čez petnajst sekund, ko psica že zdavnaj teži za novo nalogo pa ugotovim, da priboljška sploh ni pojedla, ampak ga ima kot hrček spravljenega nekje za zobmi.. to pa ugotovim tako, ko mi za nadaljne delo zateži z lajanjem in ji tisti napol prežvečen sir zleti iz gobca. Torej nekaj je tvoji psici sigurno všeč in jo motivira. To ni nujno hrana, igrača, delo, skakanje, dostop na kavč,.. lahko je karkoli, ampak to ti ne moremo mi povedat.. samo ti sama lahko opaziš kaj je to. Je pa še nekaj, kar sem ugotovila, pa ti načeloma nihče ne pove. Vsi samo govorijo da se je treba s psom ukvarjat, ukvarjat in ukvarjat in če je problem, rečejo, da si se pač premalo ukvarjal s psom. Jaz sem šele po dveh letih prišla do tega, da se dejansko s psico preveč ukvarjam, preveč silim vanjo in me ima psica včasih vrh glave in me zato ignorira. In tisti moment, ko se zaveš tega in začneš uporabljat reverzno taktiko, bo psica kar naenkrat sama začela silit vate.
Poglej, za nobenega psa, najmanj pa "izvenserijskega" ni neke univerzalne metode. Vse je treba prilagajat posamezniku.
-
Vau, Tibiq, si pa napredovala v zadnjih letih :o .....
dobro povedano :) , predvsem tisto z izsiljevanjem se velikokrat pozablja 8) .
Najbrž bi bil res čas da se začne govorit ne da se je s psom teba ukvarjat, ampak da mu moraš večkrat dnevno dat priložnost,da se on ukvarja s tabo ;D
Ker dejansko mnogi ljudje na navodilo, da je treba delat potem, začnejo rinit v psa in ga izsiljevat.
-
http://24ur.com/novice/slovenija/preostala-je-samo-se-evtanazija.html
-
Deteljica in drugi, imate izkušnje s seminarji za inštruktorje v okviru KZS? Kakšna je vsebina/kakovost izobraževalnih programov?
Za svoje področje (frizbi) sem se usposabljala na raznih seminarjih v tujini, ker frizbi ni priznan kinoloski sport od strani FCI/KZS oziroma sploh ni obstajal v Sloveniji ko sem se začela bolj resno z njim ukvarjati. Ampak vem, da pred leti je potekal intenziven izobraževalni program v okviru KZS/komisije za šolanje, za markerje in inštruktorje (mala šola, agility, poslušnost, sled itn) v KDjih, in da izdajajo licence. Ali morajo klubski inštrutkorji potem obvezno imeti te licence oz. ali je bolje s stališča bodočega tečajnika, da hodi na tečaj, ki ga vodi licenciran inštruktor?
-
Ja deteljica, hvala. ;) Žal je velik problem, da mi je teorija še vedno bolj jasna kot praksa. Pa tudi dejstvo, da sem rabila tako dolgo, da sem dojela nekaj malega teh osnov, ni ravno vzpodbudno za ljudi, ki imajo problematične mladiče doma sedaj. :-[ .. dobro, vedenjske težave oziroma bolj pravilno težave, v najinem odnosu sva že, vsaj tiste najbolj kritične, resnično dobro poštimali, ampak sedaj imam težave z logiko prenašanja določenih vaj ("trikcev") v prakso na najbolj pravilen način :(
Vsem, ki pišete o korekcijah psa, ki renči pa naslednje, čeprav sem to že prej večkrat omenila. Pes načeloma ne renči ker bi hotel dominirat, ampak ker je v stiski (strah, nerazumevanje,...) in z renčanjem opozarja na to. Tudi branjenje hrane, teritorija,.. je še vedno nagon, ki sproža v psu čustva. To ne pomeni da je pes zloben,.. samo odzove se na edini način, ki ga pozna, dokler ga ne naučimo drugačnega (nadomestnega) ali dokler ga ne naučimo, da se ne rabi sploh odzivati, ker ni ogrožen. Če psu odvzameš možnost opozorila, ali opozorilo ignoriraš in dejansko povečuješ to stisko, bo naslednji njegov obrambni korak ugriz, ali pa bo naslednjič samo direkt ugriznil, brez opozorila. ZP, sploh pa nerodovniški, so znani po tem, da imajo nizek (ali visok .. tega nisem nikoli znala prav obrnit - skratka hitro reagirajo) vzdražni prag. Ampak te stvari se rešuje tako, kot sem pisala že prej. Treba je ugotovit kaj psa spravlja v stisko in se stvari lotit z drugega konca. Se pravi vadit nadomestne reakcije ko pes še ni v taki stiski in ko še ni pod vplivom čustev, ki mu meglijo presojo, "sluh", koncentracijo,......
Seveda pa vse te stvari zahtevajo nekaj več branja in znanja, predvsem pa časa, volje, potrpežljivosti in se učinki ne kažejo, tako kot pri korekcijah, čez noč. Ampak na srečo tudi stranskih učinkov ni, medtem ko pri korekcijah lahko so, potem so pa spet psi krivi. Tako kot pravi pupa.. da njena je pač agresivna in bo vedno taka. No, moja ni in ji kar se tega tiče, 100% zaupam, pa čeprav so mi zaradi njenega obnašanja - sekanje z zobmi, ignoriranje mojih zahtev, valjanja psov s katerimi se je igrala,.. zagotavljali da bo, če bom tako nadaljevala, ko odraste, zrela za evtanazijo. Po drugi strani poznam ogromno psov, ki so bili odlično vzgojeni s korekcijami in imajo njihovi lastniki veliko večjo avtoriteto nad njimi in psi pod poveljem dejansko ubogajo bolj kot moja psica, ki občasno še vedno presliši moj klic "sem".. ampak to so psi, ki brez povelja znajo neprijetno reagirat. Kolikor opažam (nimam sicer nekih statističnih podatkov) so dejansko manj problematični psi, ki niso bli vzgajani s korekcijami. Verjamem pa da so problematični psi, ki niso bili vzgajani s korekcijami, ampak tudi vzgajani niso bili, psi, ki se jim je dopuščalo vse in se tega ni poskusilo na drugačne načine spremeniti.
-
Deteljica in drugi, imate izkušnje s seminarji za inštruktorje v okviru KZS? Kakšna je vsebina/kakovost izobraževalnih programov?
Za svoje področje (frizbi) sem se usposabljala na raznih seminarjih v tujini, ker frizbi ni priznan kinoloski sport od strani FCI/KZS oziroma sploh ni obstajal v Sloveniji ko sem se začela bolj resno z njim ukvarjati. Ampak vem, da pred leti je potekal intenziven izobraževalni program v okviru KZS/komisije za šolanje, za markerje in inštruktorje (mala šola, agility, poslušnost, sled itn) v KDjih, in da izdajajo licence. Ali morajo klubski inštrutkorji potem obvezno imeti te licence oz. ali je bolje s stališča bodočega tečajnika, da hodi na tečaj, ki ga vodi licenciran inštruktor?
Jaz izkušenj kot slušatelj nimam, sem pa kar nekajkrat predavala poslušnost. Kot običajo eni so bili zadovoljni ( so povedali oz pisali :)) eni pa najbrž niso (ampak ti niso povedali :D) ;)
je pa tako, da kot nikjer drugje diploma na zagotavlja nujno znanja, še manj pove o kvaliteti. Zagotovo pa je obenem vedno bolj smiselno, varno in pravilno, če izberemo obrtnika ali strokovnjaka za katerokoli storitev z licenco. Predvsem, če ne poznamo podrobno trga. Izjema je lahko, če nekdo osebno pozna osebo, ki ima poznane dobre rezultate pri izobraževanju in njeno delo ( npr v našem klubu Silvija nima licence, pa ni dvoma, da je mednarodno priznan inštruktor ;) 9
Klubski inštruktorji sicer morajo imeti leicence, v nasprotem primeru lahko (uradno) samo asistirajo. Se pa to ne preverja. Edino na obrazcu ob prijavi za izpit moraš navest inštuktorja z licenco, ker drugače program zavrne prijavo.
-
Nina, hvala, tudi v tej smeri drugače razmišljam in morda se bom odločila tudi za bolj formalno izobraževanje na tem področju ;)
Tina, v bistvu je to kar pišeš deloma res, vendar mislim, da glede Ninine psice težko rečeš karkoli, mislim, da je pri njej velika verjetnost, da je psica v najnežnejši dobi doživela tak stres (morda celo poškodbo), zaradi katere je ne moreš uvrstiti med normalne in povprečne pse, sploh če veš, da so (vsakj kolikor jaz vem), v leglu vsi malo problematični (tisti, ki jim je uspelo preživeti). Po drugi strani je velika razlika v razlogu kazanja agresije.
Če gre za nesigurnost, potem korekcija ni rešitev, ker bo zmeda v pasji glavi še večja in se pes v bistvu samo skanalizira v grizenje (tu ponavadi pride do t.i. "štepanja"). Ko se te skuša lotiti pes, ki grize iz dominance pa bo šlo za bolj konkreten ugriz, tu pa s korekcijo lahko vgradiš zavoro pri psu. In glede na napisano se boš vsekakor strinjala, da lastnik grizočega psa ponavadi nima časa proučevati kliker sistema od začetka, ljudi, ki bi pri nas na ta način prevzgajali pse pa ni. Če pomisliš, koliko časa si za razumevanje potrebovala sama - bi si to lahko privoščila pri nevarnem psu?
-
pikaa: pred nabavo psa se je treba malce bolj pozanimati kot pa pogledati nekaj v enciklopediji pa mogoče še poiskati kakšen opis pasme na netu (pri tem zadnjem že rahlo dvomim, da ne bi bilo zraven tudi "drawbackov", ki pa jih bodoči lastniki najraje spregledajo).
Prav zagotovo pa povsod piše, da je treba paziti kje in kakšnega psa kupiš. Kolikor mogoče proučiš rodovnik, opazuješ pasjo mamo in večkrat preveriš kako dela vzreditelj z leglom. Po potrebi se lahko podatke preveri tudi v pasemskem klubu. In potem, če je vse v redu, si iz legla izbereš mladiča, ki ti ne bo takoj zrasel čez glavo. Pri tem upoštevaš navodila vzreditelja, ali pa pelješ s seboj koga, ki se na zadevo spozna. Če tega pred nakupom niste storili ali pa ste si celo nabavili goldna neznanega porekla, ste za katastrofo sami krivi. Namreč: vedenje, ki ga opisuješ za mladiča goldna ni značilno. Se pa med goldni občasno pojavljajo psi z nizkim vzdražnim pragom (normalno imajo goldni zelo visok vzdražni prag in se mora zgoditi že nekaj izjemnega, da reagirajo z agresijo proti človeku). Taki psi so že po naravi nevarni in se iz vzreje strogo izločajo. Vzgoja in socializacija takega psa je izredno zahtevna in ne sodi v domeno navadne male šole in začetnega tečaja. Celo ob ustrezni strokovni pomoči s takim psom včasih ni mogoče varno živeti.
Je pač treba narediti domačo nalogo pred nakupom. In če se že opečeš, potem je fino, če poiščeš pravi vzrok in ne prelagaš vse odgovornosti na druge. Sicer se ti zna zgoditi, da se ti bodo katastrofe ponavljale.
-
npr v našem klubu Silvija nima licence, pa ni dvoma, da je mednarodno priznan inštruktor
Sigurno. A potem tudi ona predava v okvirju KZS programa? Če bi se inštruktorji, ki imajo malo šolo čez v svojih klubih, naučili od nje, bi bistveno prispevalo k dvigovanju kakovosti teh tečajev. Neformalno je že tako, ker so se nekateri inštruktorji male šole drugje hodili s svojimi mladički v njeno malo šolo, in to znanje/izkušnje posredujejo naprej.
-
Ne Silvija ne dela v okviru KZS.
Za inštruktoreje male šole bi bilo sicer najbolj priporočljivo, da za začetek pridejo z mladičem k njej ali Poloni v celotni tečaj, ker samo z dvema dnevoma predavanja si itak nimaš kaj dosti pomagat.
Je pa delo z mladički bistveno. Licenca za malo šolo bi morala bit najvišja in najelitnejša stopnja licence, je pa v mnogih klubih to del,ki ga žal ne jemljejo čisto resno.
-
Je pa delo z mladički bistveno. Licenca za malo šolo bi morala bit najvišja in najelitnejša stopnja licence, je pa v mnogih klubih to del,ki ga žal ne jemljejo čisto resno.
Se popolnoma strinjam.
Je pa dobro, da jih je toliko ljudi, ki so, kakor priporočaš, delali malo šolo prij njej (in Poloni) in zdaj pomagajo z malo šolo v svojih klubih. Poleg tega se lahko veliko naučiš od branja njene spletne strani. Torej kdor je dovolj motiviran lahko pride do znanja, na več načinov.
-
Je pa delo z mladički bistveno. Licenca za malo šolo bi morala bit najvišja in najelitnejša stopnja licence, je pa v mnogih klubih to del,ki ga žal ne jemljejo čisto resno.
Se popolnoma strinjam.
-
glede tako in drugače motenih psov.
treba je ločit motnje, ki bi pri humani populaciji sodile v obravanavo psihologa in motnje, ki bi sodile v obravnavo psihiatra.
To so sta dva čisto ločena sklopa problematike!
Problemi, ki sodijo pod "psihiatrični tip obravnave" so lahko posledica genetike, poškodb, bolezni ali hude zlorabe(kamor sodi lahko tudi izoliranost) v zgodnjem otroštvu.
Pri tovrstnih motnjah se mora lstnik pač sprijazniti, da bo njegov pes, kljub uspešno oblikovanim določenim vedenjem, vedno malo poseben in da bo potreboval posebo obravnavo (bodisi način nastanitve, vodenja, okolice, morda celo zdravila).
Včina ljudi z lahkoto razume,da so nekatere fizične bolezni (značilnosti) ozdravljive, obvladljive druge pa npr kronične( da bo npr pes vse življnje potreboval dieto, ali pa da bo na zdravilih in ob tem popolnoma v redu ali pa samo v boljšem stanju). Obenem pa nočejo sprejeti dejstva, da je enako s psiho- oz "obolenji" možganov.
Tu mora prevzeti svoj del odgovornosti vzreja. Mentalni testi, kot jih izvajajo skandinavci za vse pasme in omejitev nerodovnikše zvzreje bi rešila velik del takih težav.
-
In kdo bi ta izkusena oseba recimo bil/a...?
Nobenega odgovora? Mene resno zanima! Ko ugotovis, da psu nisi kos in ti v tvojem KD ne morejo pomagat, ko vidis, da rabis nekoga, ki ima izkusnje s tezavnimi primeri... kje ga najdes?
-
Odvisno od težave, ki jo imaš. Inštruktorjev ne bi naštevala, čeprav jih nekaj poznam. Takih, ki znajo spraviti v red psa in lastnika, ki imata težave z dominanco je kar precej. Takih, ki znajo delat z živčnimi, plašnimi psi, ki grizejo iz strahu je že manj. Vedno se lahko obrneš na sabino Stariha Pipan ali Metodo Mikuš. Vsekakor pa bi se obrnila na eno od njiju, če bi imela kaj patološkega.
-
Se popolnoma strinjam.
Tudi jaz! Čeprav se mi zdi, da se ljudje tega že kar zavedajo in se zelo hitro po nakupu odločajo za obisk šole, je pa vseeno škoda, da med nekaterimi še vedno velja prepričanje, da mora kuža užiti mladost in pridejo v šolo z že skoraj odraslim psom ali vsaj pasjim najstnikom. Ne vedo, da ja delo prilagojeno starosti in da malčki v njem zelo, zelo uživajo. :)
Koliko opažam na splošno so tisti psi, ki so že od majhnega prisotni na igralnih uricah, mali šoli, ...redko problematični tudi kasneje. Imajo kake manjše fore, ki pa se hitro odpravijo. Tisti, ki pa pridejo v šolo s psom starim nad pol leta ali celo enim letom, pa že imajo v raznih variacijah bolj naporne pse.
-
Urška, popolnoma se strinjam z vsem kar si napisala (Ninine psice res ne poznam), vem pa iz lastnih izkušenj in vsaj kolikor sem uspela razbrati iz opisov ali celo ogledov drugih psov (ali pa prisostvovanja vzgoji drugih psov,..), da si vse prevečkrat vodniki ali pa ljudje, ki vodnikom svetujejo, pasje obnašanje napačno razlagajo in skoraj po pravilu večina izhaja iz tega, da pasji mladič preiskuša meje, ali pa da mladič ali odrasel pes renči zato, ker skuša uveljavljat dominanco, da ne uboga, zato ker kontrira in se zafrkava oz. po domače jxxxxxe vodnika v ....... To je prva stvar na katero pomislijo in največkrat se dlje od tega nihče več nič ne sprašuje. Razen korekcij, tudi praviloma ne poznajo drugih metod obvladovanja dominantnih psov, tisti, ki pa učijo "kliker" pristope, pa tudi vprašanje koliko široko dojemajo kaj kliker sistem je. Popolnoma zgrešena se mi zdi tudi metoda, da se že v osnovi v veliko primerov pasje mladiče vodi v situacije, kjer bodo v 85% naredili napako, če jo ne naredijo, se pa še dodatno potrudi da se ta napaka izsili, zato da se jih lahko potem skozi korekcijo nauči lekcije. Saj nisem nikoli rekla, da jaz vse to obvladam, ker jih niti pod razno ne (razen nekaj, ki sem jih uspešno izvedla na posameznih primerih, katerih je bilo čisto premalo, da bi lahko karkoli povedali o mojem znanju - priznam da nimam p od pojma), ampak vem pa da obstajajo in kot je že deteljica prej pisala.. "ravno pri dominantnih psih pride kliker sistem (ki seveda ne pomeni samo C&T) najbolj prav".
Seveda obstajajo tudi taki mladički, ki že pri parih mesecih izražajo neverjetno agresijo. Sem se imela možnost srečati z enim takim malim vragom, ki je bil velik kot moj čevelj, star komaj pol leta, pa so mi šle kocine pokonci (pri "jezikanjih" moje psice mi niso šle nikoli, pa je bila večja od njega), ko se je začel repenčit.. ampak repenčit se je pa začel zato, ker je skakal v mojo psico in ji težil in sem ga grobo odrinila oz. prevrnila da se je odkotalil.. takrat še nisem vedela, da se da tudi drugače, pa tudi ni bilo na meni tistega psa vzgajat. Je pa res, da se tistega psa sploh ni vzgajalo.
Verjamem tudi, da obstajajo še drugačni in bolj resni primeri in tudi ne bom trdila da se da rešit čisto vse, ampak verjamem, da večino primerov, kjer ne gre za neke bolezensko pogojene težave, ali res take travme, ki si jih ne moremo niti zamisliti, da oz. lahko rečem, da sama (v sebi) verjamem, se da prav vse.
Nina, če tvoj kuža spada med te zadnje, potem sprejmi prosim moje opravičilo zaradi predpostavk, ki sem jih sklenila v svojem odgovoru glede tvoje psice. Itak je debata (vsaj z moje strani) mišljena bolj splošno in v svoje stavke zajemam pse, ki so bili zafurani zaradi splošnega nerazumevanja in neznanja in napačnih pristopov, kot pa tiste res extra primere.
Ja, se pa absolutno strinjam da si večina ljudi kupi psa, prebere (če sploh) si pa seveda osnove ki zadoščajo "standardnim" psom (saj nekaj se na pamet učit ponavadi nima nekega učinka, sploh če si ne moreš predstavljat kaj te dejansko čaka in kako se obrača v praksi), potem pa pride do problema, ki bi ga bilo treba začet pravilno reševat tisti moment ko se pojavi, v resnici se pa mogoče začne pravilno reševat šele dosti kasneje, ko si vodnik (če si) prebere možnosti za njegov primer in jih tudi preizkusi.. do takrat se seveda počne marsikaj.. tudi to, kar sem po neumnosti počela tudi sama, da se skače iz ene variante v drugo in v nobeni ne vztraja tako dolgo (iz raznoraznih razlogov), da bi se pokazali rezultati, poleg tega pa nobene variante ne prilagodi. Tudi varianto s korekcijami se človek lahko trudi pravilno izvajati.. pa reče "pa saj sem ga zbutal kot mačka",.. (ali pa kot sem pisala prej, v ukvarjanju s psom in kaj pomeni preveč ukvarjanja s psom) pa nič ne pomaga.. ker ni hec samo v zbutanju psa ali ukvarjanju z njim, ampak v enem kupu drugih stvari, ki ti jih pa nihče ne pove. Pa bi ti jih moral.. ker če ti nekdo pove recept za potico, pa pozabi omenit jajca,... verjetno potica ne bo uspela, vsaj ne tako, kot je bilo mišljeno in je tak recept potem vreden manj kot nič, ker dejansko vržeš denar za sestavine stran.
Pač eni imate srečo da imate v sebi naravno sposobnost obvladovanja psa in ravnanja z njim, drugi nimamo te sreče, praviloma se pa malo ljudi, predno si kupi prvega psa, sploh zaveda pomanjkanja te sposobnosti in da bodo zaradi pomanjkanja te sposobnosti imeli več težav. Lahko si že misliš, da je vzgoja psa najmanjši problem, dokler dejansko ne dobiš psa, kjer kar naenkrat odpove vse kar si prej bral. Še en primer iz moje zbirke.. ko mi je psica eno leto lulala po stanovanju. Ker sem temeljito sledila vsem navodilom (lulat takoj po igri, takoj ko vstane, po jedi,.... itd.) in dostikrat letela z 25kg psom v naročju v pižami iz bloka, samo da se ne bi polulala notri.. nihče me pa ni opozoril, da problem sploh ni bil v tem, ampak v tem, da je moja pametna psica ugotovila, da vsakič, ko naredi malo lužice, jo dvignem in letim z njo ven in to začela izkoriščat in je lulala točno zaradi tega. Dvakrat sem jo ignorirala, lužico počistila in nisva šli ven, pa je bil problem po enem letu težav kar naenkrat čez noč čudežno rešen. Tega manjka in na te stvari te ne more nihče pripravit. Ampak kaj naj pa potem naredijo vsi ti ljudje, ki naknadno ugotovijo da ne gre po maslu? Dajo psa v zavetišče? Ali naj vztrajajo in se poskusijo naučit, tako kot se učim sama? In pri kom naj se najbolj kvalitetno učijo?
Mene kar jezi, ko pridejo pa na forum, se jih pa obtožuje in dela norca iz njih (in ogromno jih izgubi voljo), namesto da bi se jih usmerilo in opomnilo, da nimajo prav, ko tudi oni obtožujejo nesposobne inštruktorje. Moti me tudi, da se lobira in priporoča določene šole, čeprav se jih premalo pozna in se ne pozna način dela. Normalno je tudi, da ljudje hodijo v te "lobirane" šole, ker pač preberejo en kup priporočil. Pa saj tako ni samo v kinologiji, ampak na splošno.. No, tu smo pa že v začaranem krogu, ker glede tega tudi nisem še pri sebi razčistila.. v končni fazi smo vsi ljudje, ki smo v pomanjkanju informacij prepričani v svoj prav in dejansko je tudi absolutno nemogoče v enem življenju preleteti vse možne informacije, kaj šele preveriti. Ampak če bi ljudje (predvsem tisti, ki so plačani "kao" "strokovnjaki") bili pripravljeni pogledat še malo čez meje in ne bi tako vztrajali v svojem prav, bi se rešilo veliko več problemov, kot pa se jih reši s trmarjenjem in zbadanjem in obtoževanjem.
Ja, morali bi imeti kader, kamor lahko pelješ psa takoj ko se pojavi problem in je malo bolj razgledan in dejansko obvlada večjo paleto pristopov in situacij, kot pa to, kar po pravilu imamo danes pri nas, pa si upam trditi še to, da zato, ker glavnina v KZS dinozavrsko zagovarja in podpira en pristop, ko pa ta odpove pa dajmo psa evtanazirat, ker se mu itak ne da pomagat. Taki ljudje obstajajo, a vsaj jaz ne poznam nobenega, ki bi se želel s tem ukvarjat v smislu inštruiranja, tako da žal ne poznam odgovora kako bi se to rešilo, sploh, ker se pri nas tega ne da niti finančno motivirat.
Tako (z evtanazijo, ko odpove tudi korekcija) zna pa težave reševat vsak, je pa res, da npr. jaz verjetno neke uradne KZS licence ne bi mogla dobit, ker nisem sposobna enega psa zrukat tako kot je treba... (ne govorim o nobenem konkretnem primeru, sem pa 100% da se v določenih primerih je poskusila samo ena varianta prevzgoje) ..enako velja seveda tudi za vse tiste, ki ne poznajo črke K od "kliker" principov, pa vseeno tržijo svoje znanje.
Lanabella, jaz poznam pa kar nekaj rodovniških goldnov (vmes štejem še tiste iz začetkov vzreje ZP v Sloveniji, pa tudi nekatere, ki jih poznam kakšno leto), ki so imeli neverjetno nizek vzdražni prag - pes je en moment stal zraven človeka, ki ga je božal in mahal z repom, naslednji moment je začel vihat žnablje in če nisi bil pozoren na gobec, te je naslednji moment že zgrabil.
Kar se tiče Silvije in Polone. Onidve bi znali biti vsaj približno primerni, ampak je problem ta, da sta pač samo dve in imata že zato omejene zmožnosti, kaj šele, da bi se nekdo iz Murske sobote npr. vozil 2x na teden v Ljubljano na treninge.. večini ostalih inštruktorjev se pa zdi pod nivojem, da bi se učili pri njima in njunega znanja ne priznavajo kot primernega.
Jean, ja, do znanja se že pride, ampak na te načine (z branjem,..) dosti prepočasi. Jaz sem porabila celo leto in pol (pred tem, ko nisem spraševala čisto resno in iz prakse, pa še nekaj let) in ogromno živcev ljudi, da sem skozi lastna vprašanja prišla do nekaterih zelo pomembnih odgovorov, ki so mi pomagali pri mojih težavah, pa še vedno bi mi nov problem znal delat težave.
Mene zanima še nekaj.. a je kdo od vas, ki svetujete Dr. Stariho Pipan, dejansko že imel opravka z njo,..? Saj nimam nič proti njej za povedat, samo zanima me ali priporočate nekaj, kar se vsesplošno priporoča ker jih je par to začelo priporočat, ali priporočate zato, ker vsaj približno poznate njeno delo.
-
Za to, da dobiš licenco KZS, ti ni treba znat psa "zrukat". Vsaj uradno KZS tega ne podpira in tega se ne zahteva na izpitih za inštruktorje.
-
Lanabella, jaz poznam pa kar nekaj rodovniških goldnov ...ki so imeli neverjetno nizek vzdražni prag
Zato pa pravim, da je treba paziti pri nakupu
a je kdo od vas, ki svetujete Dr. Stariho Pipan, dejansko že imel opravka z njo,
Jo poznam in vem kako dela. Ne rečem, da mi je ravno vse všeč, je pa uspešna.
ker glavnina v KZS dinozavrsko zagovarja in podpira en pristop,
A res? Če ga, potem so stopili daleč nazaj od tistega, kar so delali pred 15 leti.
jaz verjetno neke uradne KZS licence ne bi mogla dobit, ker nisem sposobna enega psa zrukat tako kot je treba...
Za dobit licenco od KZS ne rabiš znat psa zrukat. Vsaj včasih nam tega ni bilo treba, mogoče je zdaj drugače. Če pa misliš na ono drugo licenco je pa od VURS in ne od KZS
-
LANABELLA:
pred nakupom goldna, sem veliko prebirala o tej pasmi, poznam tudi nekaj lastnikov goldnov, starše mojega goldna sem spoznala, bila sta OK (oba), leglo prišla 2krat pogledat predno sem ga odpeljala... Dejstvo je, da so se težave pojavile čez čas, ne tisti dan, ko sem ga pripeljala domov. Se mi zdi da je bila moja domača naloga opravljena, vsaj za pozitivno. Res pa je, da ni imel rodovnika. Ampak saj to ni bistveno!! Kakršnegakoli psa tečajnik ima, naj bo boječ, dominanten, agresiven, hiteraktiven ipd. bi morali instruktirji prepoznati nezaželjena vedenja in svetovati, kako to vedenje odpraviti, ali pa vsaj priznati, da nimajo pojma kako ravnati in bi šla drugam, dokler je bil še čas! Če ne bi jaz dobila tega psa, bi ga pa nekdo drug, pes je kakršen je :P
In že stotič povem, da priznam, da sem naredila veliko napak, ampak ne zgolj jaz. SLEDILA SEM NAVODILOM INSTRUKTORJA!
Prosim povej mi tvoje mnenje; zakaj je instruktor, kaj je njegovo delo in prioriteta?
-
Pikaa, poznala si starše, ne pa starih staršev in vseh prednikov, ki so lahko prenašali to genetsko naprej.
Lanabella, vsi z licenco iz KZS, ki jih poznam jaz (drugih pa v praksi itak ne poznam) delajo (tudi) tako. Je pa res, da veliko slišim zadnje čase, da se na tekmah po drugi strani začenja sankcionirat primere, ko pes kaže znake stresa zaradi pričakovane korekcije.. celo v primerih, ko sodnik oceni, da je šlo za znak stresa, v resnici se je pa pes odmaknil od vodnika ker je pričakoval da mu bo vodnik za nagrado vrgel žogico.
Ko sem pa govorila o tem, da moraš znat za licenco psa zrukat, pa nisem mislila da moraš to znat pokazat tam v praksi.. bilo je pač mišljeno sarkastično.. ampak je tudi meni iz glave zrastlo malo rožičkov, čeprav se načeloma trudim kontrolirat :P >:D
-
Res pa je, da ni imel rodovnika. Ampak saj to ni bistveno!!
Potem zaslužiš cvek. Če bi tega psa dobil kdo drug, je povsem možno da bi bil še živ. vedno izbiraš psa, primernega svojim zmožnostim. za prvega psa za neizkušeno pnco se ne jemlje največjega razgrajača v leglu, če se že ravno mora vzeti samca. So primeri, ko tudi dober inštruktor, niti pasji psiholog, ne more pomagati. Nekatere kombinacije vodnik - pes so tako nemogoče, da jih je treba dati narazen.
Lanabella, vsi z licenco iz KZS, ki jih poznam jaz (drugih pa v praksi itak ne poznam) delajo (tudi) tako
Kaj pa vem, tisti ki jih poznam jaz delajo na vse sorte načine.
-
Nina, hvala, tudi v tej smeri drugače razmišljam in morda se bom odločila tudi za bolj formalno izobraževanje na tem področju ;)
Super! :o Če bo, bom sigurna ena prvih pri tebi (mogoče že z novim psom) :)
Tina, v bistvu je to kar pišeš deloma res, vendar mislim, da glede Ninine psice težko rečeš karkoli, mislim, da je pri njej velika verjetnost, da je psica v najnežnejši dobi doživela tak stres (morda celo poškodbo), zaradi katere je ne moreš uvrstiti med normalne in povprečne pse, sploh če veš, da so (vsakj kolikor jaz vem), v leglu vsi malo problematični (tisti, ki jim je uspelo preživeti). Po drugi strani je velika razlika v razlogu kazanja agresije.
Ja in tisti, ki zgodbe ne poznate je tukaj opis. Mladiče stare 3 dni so našli v plastični vrečki, stolčene do smrti, nekateri so se najbrž celo zadušili. Preživeli so le trije, moja in dva fantka. En fantek naj bi bil 'normalen' in brez večjih problemov, eden je pa tok agresiven, da ga celo Polona ni mogla nadzirat (mislim, da je eden redkih, ki ga ni mogla kontrolirat) in ne vem kaj se je zgodilo z njim, tretja je pa moja, katera edina živi v mestu (vsaj po mojih informacijah). Za enega fantka je bilo rečeno, da se ga lahko odda samo v hišo z ograjenim vrtom k nekomu, ki nima otrok in drugih živali, saj je problematičen do vseh in vsega. Po vrhu vsega pa je bila tudi mama zelo problematična (so dokazali z DNK analizo, da je mama legla).
Nina, če tvoj kuža spada med te zadnje, potem sprejmi prosim moje opravičilo zaradi predpostavk, ki sem jih sklenila v svojem odgovoru glede tvoje psice. Itak je debata (vsaj z moje strani) mišljena bolj splošno in v svoje stavke zajemam pse, ki so bili zafurani zaradi splošnega nerazumevanja in neznanja in napačnih pristopov, kot pa tiste res extra primere.
Ni problema, sem že navajena, da ljudje mislijo, da si zmišljujem. :)
Dejansko pri nas ni nikogar, ki bi prevzgajal s kliker sistemom. Sem pa sicer zelooo veliko prebrala o kliker sistemu ampak 20 knjig iz mene ne bo naredilo strokovnjaka. Ko sem prebirala Pamelo Dennison=> KLIK (http://www.dogwise.com/itemdetails.cfm?ID=DTB808), pa je izkušena vodnica problematičnih psov in je imela veliko problemov pri prevzgoji Shadow-a. Kaj naj potem tak laik, kot sem jaz sam prevzgaja tako agresivnega mladiča, na podlagi parih knjig. Ona tudi z njim ni delala po nekih standardih ampak se je zmotila in šla v drugo smer,... S tako inštruktorico pa bi sugurno do konca vztrajala s pozitivno prevzgojo. Je pa pes v procesu prevzgoje ugriznil kar nekaj ljudi, kje naj najdem prostovoljce, ki bi bili pripravljani dati svojo roko dobesedno njej pred gobec (in da me ne bi kasneje tožili). Zelo težko, sem enkrat spraševala ene par ljudi, pa je bil odgovor pričakovan, NE.
-
Potem zaslužiš cvek.
Najboljš da vse nerodovniške pokončamo al kaj?! >:( Sprijazni se, da tudi nerodovniški obstajajo!
Nisi mi odgovorila na vprašanje...
-
ups, pomotoma sem pisala v označeno polje, zadnja dva stavka sta od pike@ ne lanabele! :-[ Namenjena pa sta Lanabeli :P
-
Saj ste ga pokončali, a ne?
-
pupa t., če to, kar tukaj berem, primerjam s tem, kar sem vidla v živo (mislim da na frizbiju 4fun na Barju), sta itak dosegli ogroooooomno. Meni je psica zgledala čist skulirana, niti malo nervozna. Sploh če primerjam z mojim, ki se mi po opisih sodeč zdi precej podoben (razen grizenja, tega še ni poskusil) v reakcijah in v takšni situaciji (štrik + gneča) še danes ni sproščen. Tako da jaz lahko rečem samo kapo dol!
-
Saj ste ga pokončali, a ne?
Uuuu, zgleda sem ti s svojimi posti stopila na žulj in mam občutek, da si ena izmed instruktoric (upam sicer da ne). Bo že prišel čas nadzora nad KD-ji in instruktorji.
Lep dan ti želim Lanabela!
-
pikaa@, jaz pa upam, da bo prišel predvsem čas, ko bodo lahko ljudje nadzorovali svojo nesramnost, neotesanost, škodoželjnost in neodgovornost.
-
pupa t., če to, kar tukaj berem, primerjam s tem, kar sem vidla v živo (mislim da na frizbiju 4fun na Barju), sta itak dosegli ogroooooomno. Meni je psica zgledala čist skulirana, niti malo nervozna. Sploh če primerjam z mojim, ki se mi po opisih sodeč zdi precej podoben (razen grizenja, tega še ni poskusil) v reakcijah in v takšni situaciji (štrik + gneča) še danes ni sproščen. Tako da jaz lahko rečem samo kapo dol!
Ja, na tej tekmi sva bili :). Hvala, s trudom se vse da :-*.
-
Ni problema. Itak ne vodim in nisem vodila nobene male šole ali osnovnega tečaja, tako da mi tukaj ni mogla stopit nikamor. Mi je pa stopila na en drug žulj. Goldni so ena izmed mojih ljubših pasem in smo jih dolga leta vzrejali (jih že dolgo ne več). Prav boli me, kako pasmo uničujejo šteparji. Žal je vmes tudi nekaj neodgovornih rejcev rodovniških psov, velikanska večina je pa nerodovniških, goldnom mogoče podobna samo od zunaj. Nova in nova legla lahko producirajo izključno samo zaradi bedakov, kakršna je pikaa@ (oz tisti, ki ji je psa nabavil). Pa bi vse še šlo. Če bi se na podlagi svojih napak kaj naučili, ne pa da krivdo prelagajo na druge, svojih napak pa nočejo videti.
pupa t: čestitam. Psičko ste res dobro zrihtali, naj bo v poduk raznim pikam, da se da, če se hoče. Mamo od Tople sem poznala še preden je prišla v zavetišče, bila je sicer zoprna, ampak nič kar se ne bi dalo popraviti z nekaj malega doslednosti. Ni bila plašna ali histerična ali kar koli nenormalnega. Mladički pač niso imeli sreče, taka huda trauma pusti posledice.
-
pupa t: čestitam. Psičko ste res dobro zrihtali, naj bo v poduk raznim pikam, da se da, če se hoče. Mamo od Tople sem poznala še preden je prišla v zavetišče, bila je sicer zoprna, ampak nič kar se ne bi dalo popraviti z nekaj malega doslednosti. Ni bila plašna ali histerična ali kar koli nenormalnega. Mladički pač niso imeli sreče, taka huda trauma pusti posledice.
Ja, ampak ti imaš čisto drugačno merilo za agresijo. Psica je ugriznila policista, ki je imel kar grozno poškodbo, pa ni edini incident. To ja zame agresija. ;)
-
Bom bolj podrobno opisala moj primer:
Imela sem kužka, zlatega prinašalca (nerodovniškega, kar je spet druga zgodba). .........
Da ne pozabim omeniti, že od začetka, ko je prišel k nam, ko mu nekaj ni bilo prav se je čisto naježil in vihal gobec (renčal od začetka še ni.).
Kasneje, morda prepozno, sva šla v KD na sestanek...... i
Ampak že takrat je bil čisto nesocializiran, jaz na to sploh nisem dajala prevelikega poudarka,.....
že prej je v dveh situacijah grozeče renčal name,a sem bila tako šokirana, da sem se le obrnila stran in okamenela,.....
Na tečaju sem to povedala, instruktorica je rekla, tega mu ne dovolt ....
Delali smo tako, da smo mu salamo molili pred nos, in ko je pogledal kliknili (če smo hoteli delati na kliker, naša izbira). Odlaganje: ko je kuža vstal, pa ne bi smel, smo šli k njemu, mu še enkrat rekli prostor in ko se je ulegel spet pohvalili......
O socializaciji ne duha ne sluha (OK, to je bolj moja krivda, nisem se zavedala da je tako pomemba)......
doma so bile težave itak stalne, stalno izsiljevanje, ki sem ga zaradi nevednosti (moja krivda) dopuščala. .....
Doma se je vse prej omenjeno stopnjevalo, naježevanje, vihanje gobca, renčanje na mojega partnerja, skakanje, grizenje povodca... Nismo rpravilno eagirali, češ sej to je zlatko, se bo že umiril.
Edina reakcija je bil glas:komanda ne in v box, a je tako lajal, da smo ga hitro izpustili.
Končalo se je tako, da je v enem tednu pogrizel mojega očeta(2krat) in ponorel name, renčal,me ugriznil in še enkart se postavil proti očetu, renčal, naježen, ni ga spustil mimo, še dobro, da je imel povodec.
Poglej Pikaa in ti si upaš rečt :
SLEDILA SEM NAVODILOM INSTRUKTORJA!
a veš kaj si v resnici ti ?
Tipičen primer neresnega, nesramnega, napihnjenega lastnika psa, ki ko gre kaj narobe išče izgovore vsepovsod, samo sebe ne sklofuta.
Prvič- niste se pozanimali pred nabavo psa oz ste bili najpametnejši in neresni že takrat- ker ste kupili psa brez rodovnika (kateri inštruktor vam je dal tak nasvet?). Čist nič ni važno kaj piše o neki pasmi v knjigah in kolk takih si si v živo ogledal, če pa potem kupiš MEŠANCA in ne predstavnika pasme ( kar je lahko edino pes z rodovnikom preverjene vzreje !).
Torej točk a
1) kdor kupi psa brez rodovnika sploh nima pravice pričakovat,da se bo obnašal ali izgledal pasmi podobno.
2) V šolo ste šli prepozno z že zafuranim psom- nesocializiranim, ki je že razvil deviantno vedenje. In kar se Janezek nauči to Janez zna in ni ga strokovnjaka, ki bi to dejstvo lahko spremenil. Lahko ga kvečemu zamaskira.Čudežne vilinske palčke ne obstajajo.
Kdor nabavlja psa odgovorno se tudi pravočasno pozanima o tečajih ali kako drugače o tem, kako se mladiča vzgaja. Dejstvo, da ko imaš psa že doma in potem ugotavljaš, da ni pred vrati tisti hip tečaja ni izgovor.
3) Ne verjamem, da ti je katerikoli inštrktor dajal tako bedasta navodila, kot je npr to, da spusti psa , ki izsiljuje z lajanjem iz kletke.
Iz tvojega opisa podvigov in načina dela lahko z zanesljivostjo trdim, da nisi delal tako, kot vam je bilo naročeno mnogokrat, če ne večino časa.
Torej draga moja- spijazni se, da ste psa zafurali vi in samo vi in nehaj iskat dežurnega krivca za serijo vaših napak.
-
Policaja je ugriznila, ko je branila mladiča. Drugače je pa ščipala kolesarje - mene je tudi. Kar se da (in če se ne morim se tudi je) popraviti. Ni v redu, vendar ni patološko.
-
Ja vem. Psica je zdaj čist skulirana in nimajo z njo problemov. :)
-
Jean, ja, do znanja se že pride, ampak na te načine (z branjem,..) dosti prepočasi. Jaz sem porabila celo leto in pol (pred tem, ko nisem spraševala čisto resno in iz prakse, pa še nekaj let) in ogromno živcev ljudi, da sem skozi lastna vprašanja prišla do nekaterih zelo pomembnih odgovorov, ki so mi pomagali pri mojih težavah, pa še vedno bi mi nov problem znal delat težave.
Tu sem imela bolj v mislih inštruktorje, čeprav seveda se lahko tudi mi bolj laični lastniki psov kar naprej naučimo...ampak menim, da vesten instruktor bi se moral kar naprej nenehno izobraževati, formalno (na raznih seminarjih) in neformalno (branje). In od prakse/izkušenj.
-
Pupa, saj sedaj ti verjamem.. pač te ne poznam, pisala sem na splošno in žal mi je, da sem te na "prvi pogled" (ker iz napisanega ni bilo videt da gre za tako hud primer, veliko ljudi se pa izgovarja na "travme" ali okolje od prej) vrgla med tiste, ki se ne potrudijo,..... Več kot opravičit se ti ne morem, vsekakor pa ste glede na okoliščine očitno naredili ogromno in ti lahko samo čestitam.
Ampak nečesa pa vseeno ne razumem. Izgubila sem se nekje vmes.. a ste psičko porihtali (kolikor ste jo) s korekcijami ali brez, s pomočjo Polone, koga drugega ali sami.. pa kdo in kako jo je pa tiste tri mesece prej in torej če bi pri nas imeli strokovnjaka, ki vzgaja ali prevzgaja brez korekcij, bi se odločila zanj?
Pa še nekaj me zanima, pa že vnaprej povem, da NE gre za provokativno vprašanje, da ne bo kdo narobe razumel, da sprašujem ker še vedno dvomim (Pupa, ti čisto verjamem vse kar si povedala ;)). Zanima me iz drugih razlogov. A se mogoče ve a ima psička psihične travme, ali je mogoče fizično (zaradi udarcev v glavo) taka. In ali dejansko je mogoče, da psihična travma v tako zgodnjih dneh (tri dni) dejansko pusti tako hude posledice? Dobro, saj neke študije so, da nosečnice berejo otročkom ko so še v trebuščku in se pogovarjajo z njimi.. Samo vprašam, ker bi rada več razumela, hkrati me pa zanima kako je potem s travmo pri kupiranju repa. No.. mogoče je to res tudi že čisto druga tema :-\
-
In ali dejansko je mogoče, da psihična travma v tako zgodnjih dneh (tri dni) dejansko pusti tako hude posledice?
To sem se tudi sama večkrat vprašala. Thor je dudar, ne vem, kaj je bilo z njihovo mamo, ne z mladiči (kje so jih našli, v kakšnem stanju ...) Ko je bil star dobrega pol leta, sem videla, da so eno psico iz legla vrnili v zavetišče. Bila je zaprta v sebe, ni komunicirala ne z ljudmi, ne z živalmi. Seveda znam iz glave našteti kar nekaj neumnosti, ki sem jih naredila v času vzgoje, ki se zdaj kot posledice kažejo v njegovem obnašanju, sem se pa tudi že vprašala, če je kaj od tega prinesel zraven.
P.S. Se tudi jaz opravičujem za off topic.
-
Lanabella, deteljica...
zame ni slab inštruktor le tisti, ki ti nekaj narobe pove oz. narobe poučuje to in ono metodo itd. Slab inštruktor je tudi tisti, ki ti NIČ ne pove, ki ne reagira in ne opozori na neko vedenje tvojega psa. Glede na to, da naj bi bil tak človek strokovnjak, bi moral znati razbrati in biti dolžan vodnika opozoriti že na najbolj zgodnje znake morebitne bodoče agresije, izsiljevanja dominance, pomanjkanja motivacije in vseh ostalih razlogov zaradi katerih imamo lahko kasneje nevzgojenega psa.
Če bi vse to KDji upoštevali in se ravnali tako, takšnih problemov dostim tečajnikom sploh NIKOLI ne bi bilo treba odpravljati!
...in svet bi bil lepši...
-
Seveda vplivajo prvi dnevi, predvsem,če gre za poškodbe tudi fizično. Sicer pa na psihični razvoj bistveno vpliva celo stres matere med nosečnostjo (tudi pri človeku).Šok oz obilica adrenaina v času nosečnosti dokazano tudi pri otrocih povzroča statistično opazno bolj labilen, neuravnovešen značaj kasneje življenju v primerjavi z ostalo populacijo.
-
Lanabella, deteljica...
zame ni slab inštruktor le tisti, ki ti nekaj narobe pove oz. narobe poučuje to in ono metodo itd. Slab inštruktor je tudi tisti, ki ti NIČ ne pove, ki ne reagira in ne opozori na neko vedenje tvojega psa. Glede na to, da naj bi bil tak človek strokovnjak, bi moral znati razbrati in biti dolžan vodnika opozoriti že na najbolj zgodnje znake morebitne bodoče agresije, izsiljevanja dominance, pomanjkanja motivacije in vseh ostalih razlogov zaradi katerih imamo lahko kasneje nevzgojenega psa.
Če bi vse to KDji upoštevali in se ravnali tako, takšnih problemov dostim tečajnikom sploh NIKOLI ne bi bilo treba odpravljati!
...in svet bi bil lepši...
Če bi tečajniki prišli v malo šolo z 2 meseca starimi mladički in se o vsem pravočasno pozanimali, ne pa da priružijo šele ko jim psi že zrastejo čez glavo in če bi se pred nabavo psov postavili pred ogledalo in si priznali čemu so kos, ter nato odgovorno kupili mladiča primerne pasme in linije, potem bi lahko inštruktorji delali to, kar naj bi se v klubih delalo. In to je šolanje, ne pa psihotrapija zavoženih primerkov, ki so primerni edino za individualno obravnavo pri specialistih, ne pa za običajno delo v običajnih skupinah tečajnikov.
Kinološka društva so društva, ne psihiatrične bolnice ali popravni domovi za delikvente.
Domet društev je šport, rekreacija, druženje in vzgoja in šolanje običajne populacije.
Kdor je torej zamočil z nabavo in v začetku življenja svojega psa z napačno vzgojo, ali pa zaradi lastnih psihofizičnih sposobnosti ni sposoben slediti programu pač sodi : ali v individualni program h kinološkemu specialistu ali pa k pasjemu psihologu.
Kdor pa ima samo ta "problem", da želi delati na nek določen način ali pa kakšne druge specifične želje mora pač najti primerno društvo, inštruktorja, skupino enako mislečih (ni pomembno kako daleč, lahko tudi preko elektronskih medijev) ali pa zaorati pot samoizobraževanja in samostojenega razmišljanja.
Tudi izbira inštruktorja oz zamenjava šole, če komu določena ne ustreza po prvih vtisih je odgovornost lastnika psa.
-
Če bi tečajniki prišli v malo šolo z 2 meseca starimi mladički in se o vsem pravočasno pozanimali, ne pa da priružijo šele ko jim psi že zrastejo čez glavo in če bi se pred nabavo psov postavili pred ogledalo in si priznali čemu so kos, ter nato odgovorno kupili mladiča primerne pasme in linije, potem bi lahko inštruktorji delali to, kar naj bi se v klubih delalo. In to je šolanje, ne pa psihotrapija zavoženih primerkov, ki so primerni edino za individualno obravnavo pri specialistih, ne pa za običajno delo v običajnih skupinah tečajnikov.
Kinološka društva so društva, ne psihiatrične bolnice ali popravni domovi za delikvente.
Domet društev je šport, rekreacija, druženje in vzgoja in šolanje običajne populacije.
Kdor je torej zamočil z nabavo in v začetku življenja svojega psa z napačno vzgojo, ali pa zaradi lastnih psihofizičnih sposobnosti ni sposoben slediti programu pač sodi : ali v individualni program h kinološkemu specialistu ali pa k pasjemu psihologu.
Kdor pa ima samo ta "problem", da želi delati na nek določen način ali pa kakšne druge specifične želje mora pač najti primerno društvo, inštruktorja, skupino enako mislečih (ni pomembno kako daleč, lahko tudi preko elektronskih medijev) ali pa zaorati pot samoizobraževanja in samostojenega razmišljanja.
Tudi izbira inštruktorja oz zamenjava šole, če komu določena ne ustreza po prvih vtisih je odgovornost lastnika psa.
...amen...
-
Pupa, saj sedaj ti verjamem.. pač te ne poznam, pisala sem na splošno in žal mi je, da sem te na "prvi pogled" (ker iz napisanega ni bilo videt da gre za tako hud primer, veliko ljudi se pa izgovarja na "travme" ali okolje od prej) vrgla med tiste, ki se ne potrudijo,..... Več kot opravičit se ti ne morem, vsekakor pa ste glede na okoliščine očitno naredili ogromno in ti lahko samo čestitam.
Res se ni treba opravičevat, ker me res ne poznaš in preko foruma velikokrat stvari izpadejo kot niso. :) ;)
Ampak nečesa pa vseeno ne razumem. Izgubila sem se nekje vmes.. a ste psičko porihtali (kolikor ste jo) s korekcijami ali brez, s pomočjo Polone, koga drugega ali sami.. pa kdo in kako jo je pa tiste tri mesece prej in torej če bi pri nas imeli strokovnjaka, ki vzgaja ali prevzgaja brez korekcij, bi se odločila zanj?
Večinoma s korekcijami, vendar vedno z mešanico pozitivnega potrjevanja. Ko je naredila res hudo napako, sem jo skorigirala (večinoma prijem za gubo, samo toliko, da se je pomirila, potem pa takoj delat nekaj, kar ji je prineslo nagrado), če pa ni reagirala agresivno pa je seveda dobila neko nagrado, takrat je bila najbolj učinkovita moja navdušena pohvala. Hrano je takrat še ven pljuvala, igrala se pa tudi ni.
Prevzgojila sem jo večinoma sama, samo nekdo mi je pokazal osnove korigiranja (kako primeš, kako močno, brez čustev,...). Imela sem eno 'učno' uro in lahko sem poklicala kadar sem hotela. Itak je v končni fazi vse odvisno od tebe in tvojega odnosa, zato je prva stopnja pri meni bila, da sem se 'zbrihtala' in odreagirala hladno.
Toplička je dudar in zato tudi ni imela tiste primarne vzgoje, ki jo mladiček dobi v leglu. Še danes se ne zna obnašat med pasjo družbo, dolgo časa celo ni razumela renčanja,... Te tri mesece je bila v zavetišču ampak ne glede na to koliko se Polona trudi (in vem, da se zelo potrudi za vsakega posameznika) ne more nadomestit 'pasje' mame.
Sigurno bi se odločila za prijaznejši dostop. Sama sem se zelo poučevala in prebirala, kontaktirala veliko ljudi ampak ni bilo rezultatov in je moje življenje prišlo do te točke, da sem se psico sredi Fužin, ki je ogromno naselje in je vedno kdo zunaj, dobesedno skrivala. Podnevi sva šli le toliko ven, da je opravila potrebo, dolg sprehod pa vsa imeli vedno po polnoči, ko ni bilo nikogar zunaj. Kot sem že rekla, sem kar nekaj časa vztrajala pri izključno pozitivni metodi in kliker sistemu, še celo po ugrizu. Vztrajala sem sigurno dober mesec, ampak kaplja čez rob je bilo, ko sem videla, da napredka ni. In če ne bi šla na korigacije, sem prepričana, da psice več ne bi bilo ob meni. :-\
Pa še nekaj me zanima, pa že vnaprej povem, da NE gre za provokativno vprašanje, da ne bo kdo narobe razumel, da sprašujem ker še vedno dvomim (Pupa, ti čisto verjamem vse kar si povedala ;)). Zanima me iz drugih razlogov. A se mogoče ve a ima psička psihične travme, ali je mogoče fizično (zaradi udarcev v glavo) taka. In ali dejansko je mogoče, da psihična travma v tako zgodnjih dneh (tri dni) dejansko pusti tako hude posledice? Dobro, saj neke študije so, da nosečnice berejo otročkom ko so še v trebuščku in se pogovarjajo z njimi.. Samo vprašam, ker bi rada več razumela, hkrati me pa zanima kako je potem s travmo pri kupiranju repa. No.. mogoče je to res tudi že čisto druga tema :-\
Sigurno vpliva, če jih je večina (v tem primeru) umrlo ali zaradi udarca ali zaradi zadušitve :( :'(. Za psihično pa ne vem, ampak ko smo jemali pri psihologiji podzavest je bilo rečeno, da se dogodka ne spomnemo, je pa vedno prisoten in vpliva na razvoj naše osebnosti in načina dojemanja stvari.
Se strinjam z deteljico :).
-
Če bi tečajniki prišli v malo šolo z 2 meseca starimi mladički in se o vsem pravočasno pozanimali, ne pa da priružijo šele ko jim psi že zrastejo čez glavo in če bi se pred nabavo psov postavili pred ogledalo in si priznali čemu so kos, ter nato odgovorno kupili mladiča primerne pasme in linije, potem bi lahko inštruktorji delali to, kar naj bi se v klubih delalo. In to je šolanje, ne pa psihotrapija zavoženih primerkov, ki so primerni edino za individualno obravnavo pri specialistih, ne pa za običajno delo v običajnih skupinah tečajnikov.
Kinološka društva so društva, ne psihiatrične bolnice ali popravni domovi za delikvente.
večina psov je pri 2 mesecih normalnih in svoje takoimenovano delinkventno vedenje razvijejo čez čas, prav tako odnos z vodnikom. Četudi bi vsi šli v šolo pri 2 mesecih, se lahko odklonska vedenja pojavijo kasneje, tekom šolanja,pride takoj do ugrizov in napadov. Če bi instruktorji opozarjali, da kuža ne sme npr.skakti po vodniku, izsiljevati, renčati, ščipati in dali nasvet, kako odvaditi tega vedenja, potem do najhujših posledic ne bo prišlo. Za vse, ki pridejo v šolo, se po splošnih pojmovanjih smatra, da so manj izučeni na tem področju kot instruktorji, posledično vsak normalen tečanjik pričakuje koristne nasvete...
Če pa že so primerni zgolj za individualno delo ipd. je malo ljudi, ki je usposobljenih za to...
-
popravek: ...se lahko odklonska vedenja pojavijo kasneje, tekom šolanja, ne pride takoj ugrizov in napadov....
-
Deteljica, potem se strinjaš z mano o tem kaj naj bi bila naloga KDjev in inštruktorjev?
Kje je pa potem prišlo do problema, če je pes hodil v malo šolo (od dveh mesecev naprej), šolanje nadaljeval in je vodnik dobil karakterno relativno nezahtevnega, nedominantnega in neagresnivnega psa? In je bil poleg tega vodnik pripravljen se ukvarjati s psom, vložiti vanj veliko časa in potrpljenja, na začetku šolanja odprt za različne metode šolanja in vzgoje? Seveda s povdarkom na dejstvu, da naj bi bili KDji društva, katerim bi lahko in bi bilo smotrno zaupati vzgojo njihovega psa, ker naj bi bili za to usposobljeni!
Tole v razmislek: zakaj potem KDji ne postavijo pogojev, da mora imeti vsak pes, ki se želi pri njih šolati imeti opravljeno vsaj malo šolo - da ne bo zavoženih primerkov? Zakaj potem ne ustanovijo posebnih KDjev, ki bi se ukvarjali le s temi primerki (verjemite, že takrat ko sem jaz obiskovala šolo je bilo mojih sošolcev kar nekaj takih)? In zakaj potem KDji ne izjavljajo bolj pogosto - to je "zavožen primerek" in se z njim ne bomo ukvarjali?
In še en primer: mojega "sošolca" tekom celotnega šolanja v KDju
pes, star 3 mesece je prišel v malo šolo. bil je že od vsega začetka razdražen (verjetno je doživel kakšno slabo izkušnjo kot mladič) - in tudi kasneje se to ni popravljalo. V šolo je hodil naježen in renčal, lastnica ga ni upala spustiti k drugim psom, dogajalo se je tudi, da je v šoli napadel drugega psa, zagrabil sosedovega psa itd. - ampak za to ni bilo sankcij. In inštruktorji niso nič komentirali, nič svetovali lastnici, je niso napotili nikamor drugam - kar se njih tiče je pes na poligonu delal vredu in zato je bilo vse OK. Kaj je sedaj s tem psom ne vem, ampak po moje nič dobrega!
-
večina psov je pri 2 mesecih normalnih in svoje takoimenovano delinkventno vedenje razvijejo čez čas, prav tako odnos z vodnikom. Četudi bi vsi šli v šolo pri 2 mesecih, se lahko odklonska vedenja pojavijo kasneje, tekom šolanja,pride takoj do ugrizov in napadov. Če bi instruktorji opozarjali, da kuža ne sme npr.skakti po vodniku, izsiljevati, renčati, ščipati in dali nasvet, kako odvaditi tega vedenja, potem do najhujših posledic ne bo prišlo. Za vse, ki pridejo v šolo, se po splošnih pojmovanjih smatra, da so manj izučeni na tem področju kot instruktorji, posledično vsak normalen tečanjik pričakuje koristne nasvete...
Če pa že so primerni zgolj za individualno delo ipd. je malo ljudi, ki je usposobljenih za to...
Odklonska vedenja se pojavljajo redkeje če vodnik dela z psom že od samega začetka. Če se z psom dela, ga tudi bolje poznaš in lahko opaziš, ko stvari začenjo postajati čudne.
Zakaj pa nisi prosila inštruktorja za nasvet, če se ti je zdelo, da se s tvojim psom nekaj dogaja? Inštruktor ima ponavadi od 5 do 10 psov v tečaju, tako da se težko ukvarja z psihologijo posameznega psa, vsekakor pa so ponavadi pripravljeni svetovati če kdo kaj vpraša, no vsaj na Iliriji so bile inštrukorice pa tudi deteljica pripravljene poslušat razno razne tegobe nas tečajnikov in njihovih psov.
Aja pa še to, večina mladičev skače po svojem vodniku, ker od njega pač nekaj hoče in ja tako vedenje se odpravi z ignoriranjem skakanja in nagrajevanjem ne-skakanja. Pri renčanju pa je več tipov renčanja in če jih lastnik ne zna prepoznati je to zgol in le zaradi nepoznavanja svojega psa.
-
Verjemi, da sem vprašala za nasvete in kaj so mi rekli: "naj ga dam kastrirat( to je bil res odgovor na vsako mojo težavo), naj shujša za 2kg, saj se bo umiril, saj ti lepo dela, kadar hoče..." In ko poslušaš take nasvete s strani stokovnjakov se ti potem problemi s kužkom sploh ne zdijo tako hudi... Dokler ne rpide do ugrizov!
-
pupa t: ni ti treba imeti slabe vesti zaradi korekcij. Vzgoja (ne šolanje) brez korekcij je možna samo v idealnih okoliščinah. Korekcije so za psa povsem normalna zadeva: psica vzgaja svoje mladiče s korekcijami (nekatere psice so bolj mile, druge so ostre, ampak vse vzgajajo na ta način). Mladiča, ki bo bratca v igri premočno ugriznil, bo ta ugriznil nazaj, ali pa bo šel stran in bo igre konec. Starejši psi korigirajo tečne mladiče. Ne vem zakaj so nekateri prepričani, da mora biti korekcija groba, boleča, da se mora psa prestrašiti....sama pri postavljanju meja korekcije povsem mirno uporabljam. Sem pa opazila, da jih sedaj rabim bistveno manj kot sem jih rabila včasih. Če začneš delat dovolj zgodaj, če imaš mladiča, ki je imel dobro vzgojo v leglu in če sam ne delaš preveč napak, potreba po korekcijah kar nekako izgine sama od sebe. Se pa strinjam s Tibi: to, da psa zanalašč pripelješ do tega, da naredi napako z namenom, da ga boš lahko korigiral, je oslarija.
-
Ko tole berem Lanabella.. danes ne bom nič pisala več mnenj o korekcijah in nekorekcijah.. ampak sem se ravno spomnila na mojo psico, kako ona relativno neuspešno izvaja korekcije nad mladiči ali malimi tečnobami, ki se ji najrajši obešajo na brado, ki so malo bolj vztrajni s svojo živahnostjo. Moja psica se načeloma tudi poigra, če je pri volji, če pa se ji ne ljubi ali je mladič preveč tečen, ga pa butne na tla (ponavadi z bokom) in če je mladič malo podredljiv in ji pri tem sam pomaga (da se vrže na tla), se kar odkotali.. pri čemer ga moja psica potem pusti pri miru in gre po svoje.. ampak potem gre nadloga naslednji moment za njo spet nagajat.. včasih, če ima res dovolj, ga narenči (tako na hitro.. v smislu "daj mir"), kar spet zaleže za par momentov .. ampak načeloma pa nič ne zaleže dolgoročno, dokler se mladič ne utrudi, kar moja psica doseže s tem, da pusti da jo mladič lovi ene par krogov, ali, če jo prej ne zavarujem jaz tako, da jo pokličem k sebi kjer jo lahko zaščitim, tako, da ga dejansko začne butat na tla in mu sploh ne pusti več vstati.. kar jasno tudi prekinem, oziroma odkar sem začela dojemat, kdaj začne ona to počet, že prej preprečim.
No in ko berem kar si napisala (sicer to vem že od prej, ampak sedaj si me ravno spomnila), razmišljam, če mogoče moja nesposobnost pravilne uporabe korekcije, ni tudi moje psice naučila nepravilne (mislim neuspešne) uporabe korekcije ??? :)
-
Tole je off topic ampak Tibiq: A MATE MLADIČE? :o
-
Ne :o :D ;D (kje, saj je sama po obnašanju še vedno otrok ;D).. prijateljica ima pol leta staro VŠ, pa ena druga je sicer sedaj že eno leto in pol, ampak obe Jazz pozna od malega.. pa tisto kar srečamo na sprehodih,... Zanimiv je tudi (da ne bo čisto off topic) ta del socializacije pri prijateljičini leto in pol stari. Mojo Jazz je spoznala ko je bila še mladič in se je takrat skušala nekaj "rangirat", ampak jo je Jazz kot starejša "obvladala", čeprav je bil tu še samec, ki živi s to psico, Jazz je pa njegova ljubica in je bil čisto zmešan.. ni vedel ali naj "brani" (da ne bo nesporazuma..ni prišlo sploh do grizenja ali česa podobnega) Jazz ali tisto psičko s katero živi. No.. ta psička zna biti sedaj občasno kar zoprna do drugih psov, oz. psic, ampak ko pa zagleda Jazz, ji pa kar rep stran pade in čeprav je bilo na začetku še malo ljubosumja (zaradi samca), sta danes res prijateljici. Tista psička, čeprav si upam trdit, da je bolj dominantna kot Jazz, priznava Jazz superiornost. Je sicer res, da še ni do konca odrasla, ampak je že dovolj stara, da glede na to, kaj kaže sedaj do Jazz, mislim da tudi kasneje ne bo težav.
Še nekaj, kar je prav tako malo off topic, pa vendar bi omenila še to, ko smo prej govorili o tem, da je treba razumet kaj pes z nečim izraža in da renčanje ne pomeni vedno agresije.
Psica v naselju, ko zagleda Jazz (že na 300 m) začne lajat. S to psico sta prijateljici. In pred kratkim sem postala prav pozorna in ugotovila, da psica kliče Jazz .. kaj vem.. naj jo počaka ali pa jo pač samo na daleč pozdravlja. Že dvakrat je pa sedaj Jazz isto naredila enemu mladičku.. Lajala, ampak zraven navdušeno migala z repom.. res tisto, ko vidiš, da ga je vesela.. ko miga s celo ritjo in ušesa nazaj in dol, v tisti malo "nisem nevarna" položaj :) Torej lajanje dejansko lahko je tudi pozdravljanje,.. ;)
-
Punchyka in Pikaa@, sta vidve slučajno hodili v isto šolo, glede na vajine izkušnje? Drugače pa me čisto tako zanima, iz lastne radovednosti, pa še imen ni treba omenjati, iz katerih logov prihaja inštruktorski kader? IPO program, osnovno šolanje, rally, agility, reševanje...?
-
Ja, isti KD, ampak različni instruktorici. Poleg tega je punchyka hodila še v malo šolo...
-
Inštruktorce so me imele v mali šoli, na osnovnem šolanju (torej A in B-BH), in rallyju (nad samim ROjem se sicer ne pritožujem, so bile pa tu druge stvari narobe s strani inštruktorice...)
-
No ja, sem pomirjena, mislim, da to ni več naključje. :-\ Obema vama od sedaj naprej želim več pozitivnih izkušenj z vzgojo in šolanjem.
-
Hvala Urška :)