PeSjanar.Si Forum
Za pesjanarje => Vzgoja in šolanje => Temo začel/a: rina na 26 Januar 2006, 18:35:18
-
Odpiram novo temo, ker me zanima kako je imeti dva ali več psov.
Če bom nekoč pripeljala domov še enega psa, me zanima kako psa, ki ga že imamo najbolje pripraviti na prihod drugega psa.
Sem slišala da je dobro da prinesemo mladičkov vonj (na brisači recimo) že prej domov. In da na to brisačo potem postavimo skledo s hrano, da se prvi pes privadi vonja. A je to res?
Pa menda je dobro da novega psa pripeljemo domov takrat, ko smo z prvim psom nekje od doma. Prvi pes naj bi potem mislil, da je drugi že nekako del gospodinjstva. A je to res? Meni se to ne zdi logično. Prvega psa ni doma, in ko pride domov, najde vsiljivca. Meni se zdi bolj logično, da se psa spoznata na nevtralnem terenu in gresta skupaj domov.
Ko je drugi pes že pri hiši. Nekateri pravijo, naj ne delamo razlik med psi, oba naj bi dobila enako pozornosti. Drugi pa pravijo, da naj bi alfa psu (vsaj na začetku ponavadi tisti, ki je bil že prej pri hiši) posvečali več pozornosti in da naj bi bil prvi pri vseh stvareh (hranjenje, pozdravi, igranje, učenje...) Kaj mislite? Meni se zdi da je bolj pravilna druga možnost.
Sprehodi. Ločeni ali skupaj? Če je drugi pes mladiček, je vrjetno dobro, da gre kdaj pa kdaj na sprehod brez prvega psa. Da se pač zna sam znajti v različnih situacijah in da ne postane odvisen od starejšega. Da se sam socializira. A je res?
Zanima me tudi, kakšni odnosi se lahko ustvarijo med dvema psoma. Zanimajo me vaše izkušnje. Kakšen karakter ima prvi pes (je recimo zelo ljubosumen, je zelo prijateljski do vseh, ne mara psov/psic...) in kako je sprejel drugega psa (ga je takoj sprejel in ga varoval, mu je vedno dokazoval da je bil prvi pri hiši, je drugega psa sprejel, medtem ko ostalih psov ne mara...). Pa zanima me tudi kako ste spoznali tedva psa, katere pasme sta in katerih starosti sta bila, ko je drugi prišel živeti v nov dom.
Hvala!
Lp, rina
+1točka
-
Odpiram novo temo, ker me zanima kako je imeti dva ali več psov.
Če bom nekoč pripeljala domov še enega psa, me zanima kako psa, ki ga že imamo najbolje pripraviti na prihod drugega psa.
Sem slišala da je dobro da prinesemo mladičkov vonj (na brisači recimo) že prej domov. In da na to brisačo potem postavimo skledo s hrano, da se prvi pes privadi vonja. A je to res?
Pa menda je dobro da novega psa pripeljemo domov takrat, ko smo z prvim psom nekje od doma. Prvi pes naj bi potem mislil, da je drugi že nekako del gospodinjstva. A je to res? Meni se to ne zdi logično. Prvega psa ni doma, in ko pride domov, najde vsiljivca. Meni se zdi bolj logično, da se psa spoznata na nevtralnem terenu in gresta skupaj domov.
Ko je drugi pes že pri hiši. Nekateri pravijo, naj ne delamo razlik med psi, oba naj bi dobila enako pozornosti. Drugi pa pravijo, da naj bi alfa psu (vsaj na začetku ponavadi tisti, ki je bil že prej pri hiši) posvečali več pozornosti in da naj bi bil prvi pri vseh stvareh (hranjenje, pozdravi, igranje, učenje...) Kaj mislite? Meni se zdi da je bolj pravilna druga možnost.
Sprehodi. Ločeni ali skupaj? Če je drugi pes mladiček, je vrjetno dobro, da gre kdaj pa kdaj na sprehod brez prvega psa. Da se pač zna sam znajti v različnih situacijah in da ne postane odvisen od starejšega. Da se sam socializira. A je res?
Zanima me tudi, kakšni odnosi se lahko ustvarijo med dvema psoma. Zanimajo me vaše izkušnje. Kakšen karakter ima prvi pes (je recimo zelo ljubosumen, je zelo prijateljski do vseh, ne mara psov/psic...) in kako je sprejel drugega psa (ga je takoj sprejel in ga varoval, mu je vedno dokazoval da je bil prvi pri hiši, je drugega psa sprejel, medtem ko ostalih psov ne mara...). Pa zanima me tudi kako ste spoznali tedva psa, katere pasme sta in katerih starosti sta bila, ko je drugi prišel živeti v nov dom.
Hvala!
Lp, rina
da ga nau pes za hrano zamenju in ga pojedu pol... lol ;D
Težko je reči kako bi pes sprejel novega člana, ker je odvisno od karakterja... Npr. sib bi z veseljem sprejel starejšega ali enake starosti psa ampak imam občutek, da se ne bi dobro ujel z psom, ki je mlajši od njega. Zanimivo se mi zdi, da sib sosedovi mački, ki je z njim od majhnega ne bi storil nič in jo tudi ignorira tudi če pride na njegovo uto... Pred kratkim so pa dobili še enega mačka in smo hoteli siba tudi navaditi na novega mačka a je bil sib preveč divji, tako da nasplošno ne mara nobenih mačkov ampak le tistega ta prvega, ki je prišel na ulco... Mogoče je malce čudno primerjati psa-mačka ampak sam poznam dosti psov, ki imajo mačke tako domače kot tuje za svoje...
-
Oj
Pa menda je dobro da novega psa pripeljemo domov takrat, ko smo z prvim psom nekje od doma. Prvi pes naj bi potem mislil, da je drugi že nekako del gospodinjstva. A je to res? Meni se to ne zdi logično. Prvega psa ni doma, in ko pride domov, najde vsiljivca. Meni se zdi bolj logično, da se psa spoznata na nevtralnem terenu in gresta skupaj domov.
Se strinjam, da je bolje, da se psa spoznata na nevtralnem ozemlju. Tako recimo starejšega psa peljemo na sprehod, kjer "naključno" sreča novega in gremo potem skupaj domov.
Ko je drugi pes že pri hiši. Nekateri pravijo, naj ne delamo razlik med psi, oba naj bi dobila enako pozornosti. Drugi pa pravijo, da naj bi alfa psu (vsaj na začetku ponavadi tisti, ki je bil že prej pri hiši) posvečali več pozornosti in da naj bi bil prvi pri vseh stvareh (hranjenje, pozdravi, igranje, učenje...) Kaj mislite? Meni se zdi da je bolj pravilna druga možnost.
Mislim, da je boljša druga možnost. Prvi kuža ima že zagotovljen status v družini in svojo družino dojema kot zaključeno krdelo. S prihodom novega člana dobi krdelo vsiljivca n logično je, da bo novi kuža na dnu lestvice. Če ravnamo z obema enako, se zna zgoditi, da se prvi kuža počuti zapostavljenega in zapostavljenost poveže z novim članom, zardi česar nato pride do tega, da prvi pes novega ne mara.
Sprehodi. Ločeni ali skupaj? Če je drugi pes mladiček, je vrjetno dobro, da gre kdaj pa kdaj na sprehod brez prvega psa. Da se pač zna sam znajti v različnih situacijah in da ne postane odvisen od starejšega. Da se sam socializira. A je res?
Se strnijam z gornjo trditvijo. Kuža mora oblikovati svojo osebnost. Če hodi na sprehode stalno v spremstvu drugega psa, se morda nikoli ne bo znal obnašati ko bo sam. Potrebuje pa tudi več časa za vzgojo in učenje, na začetku brez motečih dejavnikov, kar dodaten pes vsekakor je.
lp
-
Pri nas imamo ze dolgo po dva psa - trenutna kombinacija je ze cetrta.
Zelo veliko je odvisno od psa, ki ga imas ze doma.
Vedno smo bili sigurni, da ne bo nic narobe, ce pripeljemo novega psa direktno domov, in res ni bilo.
Do Vone tudi ni bilo problemov s tem, da bi stari pes sprejel novega. Pri Voni in Grinu je bil problem dvojni: Grin se je na smrt bal Vone, Vona pa je bila na smrt uzaljena, da je prisel k hisi se en pes - in to v stanovanje.
Trajalo je en dober mesec, da sta se dokoncno navadila en na drugega, in se skoraj dva meseca, da sta postala prijatelja.
Zdaj sta super :)
Smo pa ves cas dajali Voni prednost pri vsem. Prva dobi za jest, prva priboljske, prvo jo pozdravim, ko pridem domov...
Prvi mesec sem ju vozila posebej na sprehode. Potem pa sem zacela skupaj in je zgleda uredu, ker je Grin bolj pozoren name, kot nanjo.
Ce si ti alfa, potem mora pes scasoma sprejet to, da je v krdelu nov clan.
-
Tudi pri nas imamo dva psa, in sicer se je junija lansko leto 15 letnemu mešancu pridružil mladiček Atos. Mene je precej skrbelo, saj Roni ni socializiran in preveč prijazen do drugih psov.
Mi smo ga kar domov prinesli. Na začetku se je Roni umikal, ni hotel biti v naši bližini, če je bil Atos zraven, bil je resnično žalosten. To je trajalo približno en mesec, potem pa smo mi začeli ravnati drugače (ja, bi morali že prej, samo nismo vedeli). Roni je postal glavni: pri hrani, pri čohanju, pri krtačenju...- povsod je bil prvi in lahko bi rekla, da smo mu posvečali več pozornosti. Zelo hitro se je stanje spremenilo, saj je postal popolnoma drug kuža. Pri 15 letih ponosno skače in skoraj pleše, ko zagleda povodec, ko vidi, da dobiva za jest (no to je že prej ;)), ko vidi, da ga bo kdo čohal, se kar vrže na hrbet. Vem, da se vam zdi to normalno, samo on tega prej ni počel. Ob vsem tem Atos ni opazil kakšne razlike- ni se čutil ogroženega.
Sprehodi so bili najprej ločeni, sedaj pa na vsa srečanja hodim sama z Atosom (Roni res ni za v pasjo družbo), na ostale sprehode, pa kadar gremo skupaj, gremo tam, kjer načeloma ni preveč psov. To pa zato, da ne bi Atos pobral kakšnega nezaželenega vedenja od Ronija.
Roni ga je popolnoma sprejel- kadar ga ni, ga zelo pogreša. Mi pravijo doma, da se vleče kot cunja, če naju z Atosom cel dan ni. Se mi zdi, da je že skoraj Atos postal Alfa (Roni lepo prenaša, ko ga tista mrcina preganja po dvorišču, ker bi se on samo igral ;D), pusti mu piti iz njegove posode , konča pa se pri hrani. Tu morata biti ločena, ker Roni brani svoj plen. Kakšne igre tudi ni med njima.
To je naša zgodba, ki upam, da se bo srečno končala. Atos je le še mladič in še ni odrasel.
-
Sprehodi. Ločeni ali skupaj? Če je drugi pes mladiček, je vrjetno dobro, da gre kdaj pa kdaj na sprehod brez prvega psa. Da se pač zna sam znajti v različnih situacijah in da ne postane odvisen od starejšega. Da se sam socializira. A je res?
skupni in ločeni. ;). Jaz vem sem od Teje Gajo in jo še zdaj karnekajkrat vzamem sabo na sprehod, da gre Teja lahko sama z Galom, da se učita. Prve dni je skos samo racal za Gajo zdaj mu je pa jasno, da je Teja taglavna. včasih je vedno letel za Gajo kamorkoli, zdaj pa pogleda če gre za njima tudi Teja potem gre, drugače pa čaka...ful je ratal pozoren :).
lp
-
glede sprehodov se jaz tudi strinjam, da skupaj in loceni..
to je vazno zato ja, da se mlajsi ne naveze prevec na starejsega, ampak bolj na lastnika.. zato grem jaz se zdaj veckrat z vsakim posebej ven- sploh zaradi veryke, ker je bolj taka samosvoja, pa jo se zdaj navajam na mene.. saj vecino me uposteva, samo ima se zdaj trenutke, ko bi se kar za nekom zalaufala pa sla z njim- takrat se moram prav dret, da ona ugotovi, da sem jaz zadaj in da mora prit z mano ::)
glede šolanja pa je dobro da se solata skupaj. s tem ne mislim da en sola oba naenkrat , ampak da ima vsak svojega vodnika.. to pa je dobro zato, da se navadita, da cetudi sta skupaj, da morata ubogat, ne pa se samo igrat. zdaj en sam clovek bi pa tezko solal dva psa naenkrat :-\
se dostikrat zogid , da je vsak pes posebej full priden, ce pa ima zraven "cimra" pa uboga pol manj, enako drugi, zato je vazno, da se navadita, da morata ubogati tudi v paru ::)
drugace glede trikcev , pa sem se na zacetku kar namucla, kak se ju naj lotim ucit, ker je johny celi nor skakal kot kaki piflar, pa vse delal, tako da sploh nisem uspela veryke nic naucit. tako da sem malo povprasala naokoli za nasvete ljudi , ki ze imajo vec psov, zdaj pa nam tudi trikci nekako grejo ( ce le jaz ne bi bila tako lena, pa vajo le teh tako malokrat prakticirala :-[)
drugace pa glede tega, da pride se en pes k hisi , je brezveze delat ne vem kako paniko, pa ne vem kak komplicirat. pripeljes psa domov, pa potem opazujes kako se med sabo obnasata. dostikrat je dobro pustit , da se sama zmenita, edino je treba pazit, sploh ce je novi pes se mladicek, da ni starejsi pregrob, samo ponavadi, tako vsi vohajo, da je to mladicek, pa so pazljivi in ga takoj vzamejo za svojega ;)
vglavnem cimmanj komplicirat..
aja, to ste pa tako ze tudi vsi govorili.. jaz sem tudi na zacetku johnyju vse dala prvo, sele nato veryki. samo to sem pocasi ukinjala, tako da sedaj dobi tisti prvi, kateri je prvi pri meni :D .. tako ali tako se dva psa v nekem casovnem obdobju (kar hitro) zrangirata, pa vidita kaj drugi pusti in kaj ne, ter kako se lahko do drugega obnašata.
pri nas je sedaj tak, da je veryka glavna, pa je johnyja pripravla do tega, da se je kar spremenil glede obnasanja doma, ter prevzel njene navade. pa ko drugace sploh ni veryka dominantna (zenske pac znamo :P).
tako da rina ce pripeljes se enega psa domov, ne kompliciraj. pa tvoja je tako neproblematicna pa prijazna do drugih psov, tako da mislim da ne bi smelo biti problemov, se hitro bo ugotovila, da je dobila kolega, s katerim se lahko vedno igra :o
-
No,moji nasveti (kot jih je že nekaj povedalo) : ::)
ko pride k hiši še en pes :
-glej,da bo "tastari" pes dobil vsega enako....od hrane...do crkljanja
s tem boš dala " tastaremu" psu vedeti ,da čeprav je pri hiši " nov " pes,da ga imaš še vedno zelo rad/a oz.,da sta si obadva enakovredna !! 8)
S tistim (navedenim zgoraj) sem že veliko povedal in ::)....
Je pa tako,da ko pride "nov" pes dobi " tastar " vedno vse NAJPREJ npr.,harano dobi najpraj " tastar" ..nato šele " nov "..tako,da med njima NE bo ljubsumja
Govorim iz lastnih izkušenj :)
lp Jure
-
Hvala vsem za odgovore! Vesela bi bila pa še kakšnega. :)
tako da rina ce pripeljes se enega psa domov, ne kompliciraj. pa tvoja je tako neproblematicna pa prijazna do drugih psov, tako da mislim da ne bi smelo biti problemov, se hitro bo ugotovila, da je dobila kolega, s katerim se lahko vedno igra :o
Hm, Jasmina, tole pa ne bo čisto držalo. Witty ni tako neproblematična psička. Ona se nikoli ne igra s psi. Če je v družbi psov, ki se igrajo, se jim ne bo pridružila, pač pa bo po svoje vohljala okoli. In če bo kakšen pes prišel do nje, se bosta povohala in to in če jo bo pes povabil k igri in ji "težil", bo pokazala svoje zobovje in začela šavsat proti njemu. Če se slučajno že zgodi, da se kdaj malo igra (se začnem kar topit od veselja, ko vidim da moj pes vseeno ni tako nedružaben) pa je to samo v primeru, da je drugi pes samec. Pa samo en mora bit.
Pa kakšne psice že na daleč ne mara. :(
Če bo res prišel še en kužon k hiši, želim zato dobiti čimveč informacij, kako pravilno spoznat psa in preprečevati ljubosumje.
lp, rina
-
Pri nas smo se odločili tako nahitro, da sploh ni bilo časa za kakšno posebno uvajanje :-[
Na začetku, ko je prišel k hiši Aaronček je imela Liza posebne privilegije-prva dobila za jest, ko sta jedla skupaj (kadar je jedel sam, ker je jedel večkrat na dan, smo ga kam 'skrili' ;D ), spala je pri meni na postelji on pa v boksu zraven postelje, bila je 'priiidna', dobivala ekstra priboljške, ekstra crkljanje, ekstra pozornost. In sprejela ga je super :)
Tako da mislim, da je to kar nek univerzalen recept, ki ga za vsakega psa malo prirediš in v večini mislim, da kar deluje.
-
Mene pa zanima, koliko časa je treba psa posamezno na sprehode peljat? Recimo, če imaš mladička zraven odraslega psa, a je to par mesecev ali par let ali celo življenje? Isto za odraslega, če ga recimo posvojiš, a toliko časa, da se privadi novemu domu, a ko te začne ubogati?
Lp
-
rina kako pa se witty obnasa cisto do mladih psov(2,3 mesece starih) in če ti skačejo po njej? te tudi narenci ali se jim tiho umakne?.. ne vem, jaz vseeno mislim, da ce pripeljes domov mladega psa, ne bi smelo biti nek problem, samo seveda moras postaviti witty na prvo mesto, da vse ona dobi prvo..
ali pa ko se bos odlocila za nakup, pelji witty zraven k vzreditelju, da tudi ona vidi mladicke, pa jih veckrat povoha, tako ji , ko bo pes dovolj star, ne bo tuj ;)
-
Mene pa zanima, koliko časa je treba psa posamezno na sprehode peljat? Recimo, če imaš mladička zraven odraslega psa, a je to par mesecev ali par let ali celo življenje? Isto za odraslega, če ga recimo posvojiš, a toliko časa, da se privadi novemu domu, a ko te začne ubogati?
Po mojem dokler ne razume, da si ti tisti, ki ga je treba gledat in ubogat, ne pa drugi pes.
Pri nas to ni dolgo trajalo, dober mesec, ceprav je res, da sem dostikrat sla za par dni od doma samo s tamalim, tako da je hitro porajtal, da sem jaz sefica. Sem pa hitro zacela s skupnimi sprehodi tudi zaradi stare psice, ki je dobesedno tulila, ko sem jo puscala doma in sla sama z malim. In se mi je smilila :-[
-
Mi smo skupaj na sprehode hodili od vsega zacetka. Oba sta bila vecino casa spuscena, potem smo se pa malo ustavili in sem jaz Lizi kaksne zogice metala ali sva pa malo trenirali. Je bilo pa tudi to fino, ker je imel Aaron ogrooomno energije, Liza pa niti ne prevec. Tako da Aarona je bilo treba malo pazit, da ni prevec norel, Liza pa ni imela nic proti proti malo krajsim sprehodom.
-
Mene pa zanima, koliko časa je treba psa posamezno na sprehode peljat? Recimo, če imaš mladička zraven odraslega psa, a je to par mesecev ali par let ali celo življenje? Isto za odraslega, če ga recimo posvojiš, a toliko časa, da se privadi novemu domu, a ko te začne ubogati?
Lp
moja prijateljica svoje dva vedno skupaj vozi na sprehod. jaz sem včasih vzela starejšo sabo, da sta z malim onedva malo ˝trenirala˝. drugače pa mali je hitro pokapiral kdo je glavni in potem niso imeli več problemov. to da sem jaz posebej vzela starejšo psičko je bilo največkrat 3krat..
lp
-
Tudi sam imam že dlje časa po dva psa.Nikoli nisem pretirano kompliciral-novega psa sem vedno pripeljal naravnost domov,hranim vedno oba skupaj,sprehajamo se vedno vsi skupaj,treniramo skupaj(ko delam z enim,drugi čaka v boksu in obratno)....
Težav ni bilo nikoli.Pri prejšnji kombinaciji je starejši labrador mlajšega prvih nekaj dni zavračal,ampak se je kmalu sprijaznil z njim,pri tej kombinaciji pa je Sky Loka takoj sprejel.
Čimmanj se komplicira,bolje je!
Lp
-
Tudi jaz menim, čim manj se komplicira bolje je.
Tudi jaz svoje tri pse vozim skupaj ven, še nikoli pa nisem šla na sprehod samo z enim psom, razen ko grem na tekmo, takrat, Čuki ostane doma (kodrček).
Sem pa hodila z mladičkom ven na najbljižji travnik, da sem se tam poigrala z njem in ga učila, vendar, to samo za deset minut, potem sem šla po ostale pse in odšla na sprehod. Sploh nimam probleme, da bi bili psi navezan eden na drugega. Tudi do vseh psov se enako obnašam in ne zdi se mi, da bi bili lubosumni eden na druzga.
lp
-
Sem pa hodila z mladičkom ven na najbljižji travnik, da sem se tam poigrala z njem in ga učila, vendar, to samo za deset minut, potem sem šla po ostale pse in odšla na sprehod. Sploh nimam probleme, da bi bili psi navezan eden na drugega. Tudi do vseh psov se enako obnašam in ne zdi se mi, da bi bili lubosumni eden na druzga.
Enako kot jaz.
Seveda,dokler je bil Lok še manjši in je moral večkrat ven,sva šla včasih sama na travnik za blokom(to še vedno delava).Drugače pa čisto nikoli ne sprehajam posebaj-edino,kadar grem kam na hitro ali se kam zapeljem z avtom,gre ponavadi samo Lok z mano,ker je pač toliko bolj ubogljiv,da večino na takih kratjših "tripih" niti ne rabi ovratnice in povodca.Samo rečem mu "Greva!".
Pa sploh ni nikakršnih težav-dokler sem tam jaz in po možnosti še kakšna igračka,Lok sploh ne opazi ne Skya,ne drugih psov,pa čeprav se zaletavajo vanj.
Se pa doma poskušam obnašati čimbolj enakovredno do obeh(včasih je malo težko),po drugi strani pa nisem nikoli nobenemu od svojih psov umetno pomagal do položaja alfa.Vedno se sami zmenijo,brez pretepov.Je pa zanimivo,da je 9 mesečni Lok višje rangiran kot pa 5 letni Sky.
Lp
-
No torej, mladiček je pri hiši že 1 teden. :)
Witty ga ni ravno najbolje sprejela. Se nekako tolerirata, čeprav ga Witty ne pusti v svojo bližino. On pa se je že naučil, da je Witty šefica in da jo mora pustiti pri miru.
Kadar se ukvarjam z Witty in pride tamal zraven, postane ona zelo ljubosumna. Kaže zobe, če pa tamal pride preblzu pa tudi šavsne. A naj jo takrat kregam, ali ignoriram in pustim da se psa sama zmenita, ali se še bolj posvetim njej...? Rada bi ji pokazala da je v Valovi družbi fino, ampak če jo kregam potem to ni tako. Renčanje oz šavsanje pa tudi ni sprejemljivo vedenje in ga ne morem tolerirat.
Kadar pa se ukvarjam z Valom, nič ne rine zraven ali ga odganja, samo malo bolj našpična je še nekaj časa.
Kakšen nasvet?
lp, rina
-
To, da ne prideta skupaj je popolnoma normalna in pricakovana reakcija...Moras razumeti, da vcasih je bila samo in edino ona, sedaj pa je kar se nekdo zraven...kljub temu, da ji ti posvecas se vseeno veliko pozornosti, je tudi kak delcek casa, ki bi bil prej namenjen njej, sedaj je pa malcku...
Jaz imam 2 psa sedaj ze 5 mesecev, pa o prijateljstvu ne duha ne sluha...v tem casu smo toliko napredovali, da se tolerirata, to je pa tudi vse...da bi skupaj norela, spala itd...yeah right... :(
Ko starejsa zarenci nanj, nujno posreduj zraven in jo opomni z glasnim NE!!! Nikakor ne pusti, da se zmenita sama, ker je starejsa psicka verjetno tudi vecja, ce ne pa vsaj mocnejsa od mladicka in nikoli ne ves kdaj ti ga lahko poskoduej...v kolikor ji pustis, da renci nanj, bo pac mislila, da je to cisto ok, da ce ji kaj "ne pase" pac zarenci, savsne in glej ga zlomka, malcka ni vec...
Ko bo mladicek odrascal, se bo tudi ucil od nje in ce bo ona rencala in "grizla" bo to malcek kaj kmalu poskusil tudi sam in potem bos imela dva renceca psa pri hisi, ki si bosta non stop "v laseh"...
Pri nas je Gany nekaj casa poskusal nazaj rencati in lahko si predtsvljas kak kraval je nastav po hisi, kot bi koga iz koze dajali...popolnoma neprimerno v glavnem...
Nujno NE, potem pa ko je mir jo pohvali, oz v situaciji ko ste skupaj in da mir, jo pravtako pohvalis...
Vsako pozornost najprej nameni njej, najprej jo pobozaj, najprej njej ovratnico, ko greste na sprehod, ona prva v avtu, prva dobi hrano...povsod prva...
Pocasi se bosta tudi onadva naucila ziveti skupaj, samo ne mores pricakovati, da se bo to zgodilo v 1 tednu...brez skrbi, konec bo dober... ;)
-
Glede rančanja pa se mi zdi, da je bolje, da pustiš, ker je vseeno to opozorilo, da mladič nekaj ne sme delati. Tako se pač psi opozarjajo, mi z glasnim NE, oni pa z renčanjem in laježem. Jaz Kani pustim, da zarenči na Kata, ker on skače po njej in ne zna odnehati, njej pa to ni všeč in ga opozori. Če lastnik posreduje zraven, da starejša ne sme zarenčat, mladič pa še vedno skače po njej, mladiču v bistvu dovoliš tako vedenje, starejšemu psu pa po moje rang zbiješ. (ne vem, če sem razumljivo napisala) V glavnem, moraš vsekakor biti pozorna na renčanje, da ne gre predaleč in seveda poznati ta starejšega psa, kako reagira v takih primerih. Jaz vem, da moja Kana ne bi ugriznila, ker tudi, ko ima kost pa renči na mačke, ko jo samo pogledajo, ampak so moje mačke vseeno pogumne oz. jo ne jemljejo resno in se šmucajo okoli nje. Kana renči kot nora, ampak šavsnila pa ni še nikoli proti njim. Seveda, ne misliti, da jaz samo gledam zraven, ponavadi probam mačke stran nagnat, ker renčanje ni prijetno za ušesa :D in pustim Kani, da ima mir ta čas, ko ima kost. Glede našega Kata, kako reagira na Kanino renčanje, ja nazaj laja :o, očitno tudi njemu ni všeč, da ona renči nanj in ji lepo nazaj pove, kar ji gre.
Seveda, je to samo moje mnenje, naj kdo z več izkušnjami pove, kako ravnati.
Lp
-
Jaz se na zalost ne strinjam s tabo, da dovolimo rencanje...mladic sprva se ne ve, da je rencanje opozorilo, da nekaj ne sme...v takem trenutku je mladicku to se bolj zanimivo in ga samo se spodbode, da bo izzival naprej, pocasi pa bo se sam poskusal rencati, lajati, gristi...
Mi smo tisti, ki kontroliramo kako se psa spoznavata, sporazumevata, reagirata med sabo...nekoc ji bo pa hotel vzeti kost in ga bo prijela za vrat, ter mogoce malo prevec zagrabila? Verjetno se ne bo dobro koncalo...
Ravnotako, kot ucimo mladicke, da se med sabo pravilno igrajo in jih opozarjamo, ko postane igra prevec groba ali kateri malcek prevec dominanten, pravtako moramo pravilno nauciti reagirati psa na prihod mladicka... tudi mladicka opomnimo in mu povemo, da ne, ce postane prevec nadlezen...
Nikakor pa ne pustimo, da se zmenita, kar bo pa bo...ze moci niso izenacene in so lahko hude posledice...
-
Nekje sem prebrala to teorijo, da če psu prepovedujemo renčanje, ne bo več opozarjal ampak samo šavsnil. Zato se mi vseeno ne zdi prav da prepovedujemo renčanje.
Do sedaj sem Witty okregala kadar je tamalega šavsnila. Sem ji rekla strog NE! in prostor, potem pa jo ignorirala. Tamalega pustim da zbeži. Če pa Witty samo renči pa ignoriram oba psa in grem stran, vseeno pa ju imam na očeh.
Pa na sprehod ne morem peljat obeh hkrati, ker smo raztegnjeni čez celo cesto. Val hodi v najdaljši možni razdalji stran od Witty in je potem prenevarno vse skupaj. Saj ob travnikih gre, po polčniku pa ne.
Sta se pa tudi malo, ampak res malo igrala, tako da smrtna sovražnika vseeno nista.
lp
-
Psica mladiča že v leglu nauči kaj pomeni renčanje in mladič dobro ve že v rani mladosti, da je to opozorilo in če ga bo ignoriral, bo dobil resnejši ukrep, kot je zgrabitev za gobček. Glede hrane je pa pametno pse ločevati med seboj, še posebej, če je pes zaščitniški do hrane, takrat lahko pride do resnejših konfliktov. Zato tudi v sanjah ne bi pustila, da bi bila Kana in Kato v istem prostoru nenadzorovana, če je kost ali hrana v vprašanju.
Lp
-
Sicer nimam lastnih izkušenj ampak prijatelji imajo rotta, šicujko in čivavo. najprej je bil pri hiši dva rotta, bratec in sestra. sestrico so kasneje mogli dat uspavat in ostal je samo en kuža. pa so našli nevem kje nekje na morju enega ata z mamico in mladiči in niso mogli mimo pa so jo vzeli in odnesli. z rottom se nista razumela pa če nevem kaj nardiš. probavali so na vse načine in nič od nič rott je ni sprejel in pika. nekako so obupali nad tem, da slučajno ne prideta skupaj in se kaj zgodi, da je treba po hiši gledat kje je kdo itd. res smotano. zadnja možnost je bila samo še to...pustimo jo, da se onadva zmenita. za rotta so bili 100% prepričani, da napadel nebo. rott je bil nekako užaljen, da je zdaj ta pes mali pri hiši in se mu še zdaj vidi ko pogleda oz. zagleda kakega rotta, očke se mu kar zableščijo. problem je bil, ker tamala se je hotla igrat on je pa renčal nazaj oz. tako nekako kot viti na vala. o skupnih sprehodih ah kje pes je bil prav alergičen nanjo. no potem so pa enkrat pustili...naj si onedva prideta do dna.......jaz sem se zraven tresla, ker kaj pa če ga kej zdraži ker on bo samo odpu gobec male šicujke ne bo več. zgledalo je takole....rott je ležal pred sedežno na tleh mala je pridrvela in seveda rep je najbolj zanimiv, on se obrne in zarenči in mala v trenutku odneha, zalaja in mir. od takrat naprej skupaj spita nekako sta postala neločena. res pa je da je bila mala stara okoli 8-9 mesecev in se je že malo zavedala dolečnih stvari. ona namreč ni vedela, da renčanje pomeni da to pa ni fina zadeva oni so jo namreč se mi zdi pri 2 tednih dobili in jo je bilo določene stvari potrebo naučiti. naslednji korak pa pride v hišo čivavica. rott je že od vsega začetka mahnjen na male pse, mačke kar hočeš. z njo ni bilo problemov, mala je vedela že takoj iz legla da renčanje pomeni ne. rottu je bilo treba samo enkrat povedat da naj se kar malo prilagodi. ko si bil pa ti zraven in ko je zarenčal rekel ne je nehal samo bilo je več kot očitno kako mu gre mali cucek na živce. saj so bili skupaj ampak tako, da pes ravno rinil v njega ˝ta domačega˝. to se je skozi čas porihtalo tamaledve sta ugotovile, da pač rott je glavni in konec, čivavica je njun varnostnik, šicujka pa jima pridno sledi. te 3 psi so med sabo res super se razumejo vse samo problem je velikost in teža in rottova nerodnost ;).
drugače pa pri teji je bil tudi gal vsiljivec, sicer pustimo to da je bil zajc največji problem in ga ni prenesel ::) tega ni več ;D. Gaja mu je itak že kot mama povedala dolečene stvari. ampak tudi potem, ko je raste in postajal pogumnejši si je dovolil in rinil v njo pa je zarenčala pa je še rinil in še in še. jaz sem malo spraševala in mi je povedala ena gospa, da moramo to ignorirati ampak res v prepričanju da ta domači pes ne bo nič naredil. ker ponavadi psi z renčanjem opozarjajo in potem mi vmes posežemo in so oni rešeni in še dosegli so, da malega ni več. in mi je rekla pustimo ju, da se onedva dogovorita, kdo je tukaj glavni. čeprov vsak pes je drugačen in to je popolnoma splošno. pri rondotu na navajanje mačkov to velja.samo pustit ju je treba in kakšne pol ure je mimo in se ve kdo je tukaj zdaj glavni. pri tem, da bi pa v hišo prišel samec bi bil pa drugačen postopek in niti slučajno tak, ker bi počilo. on bi sprejel samo odraslo psico.Rondo ma ful rad mladiče ampak, ko smo bili skupaj na morju z galom in gajo mu je šel gal že pošteno na živce in je enkrat pokazal zobe in se je gal kar zbrihtal in od takrat naprej smo zmenjeni.
veš kaj rina mislim, da viti rabi čas. in tako kot so že vsi povedali naj bo ona ta prva pri takih stvareh, ki lahko izbiraš. to se meni zdi prav, da ko zarenči vanj ignoriraš oz. ne namenjaš nobenemu pozornosti. pri sosedih so to naredili in pesjan je dojel, da če bo renčal bo dobil pozornost....in seveda to skos dela kar je sila neprijetno. jaz bi delala tako kot ti. ker za renčanje ne bi kregala ampak tudi nebi pustila da pride do nevem kakšnega renčanja, da že cela vas sliši ;). tamali itak vse probavajo. glede sprehoda pa naj gre nekdo s tabo in naj en pelje enega drug drugega, da bo viti vedela da ga bo mogla tud na sprehodu prenašat. ker dom je dom in zdej bil pač njej......baje da se ponavadi psi na novem območju čisto drugače obnašajo do vsiljivcev kot doma.
drugače pa ena prijateljica je svoja dva NO navajala skupaj tudi z klikerjem.
-
No, mi imamo pa naslednji problem: Roni, ki je dvakrat manjši od Atosa, le tega skuša naskočit. Seveda le, ko Atos leži. Čeprav Atos tega drugim samcem ne pušča in to tudi pokaže, Ronija samo butasto gleda, češ, kaj bi pa ti rad ??? ::) Zdaj me zanima, ali naj ju pustim pri miru, ali naj Roniju to preprečujem. Drugače se tolerirata, zadnje čase ju nekaj na igro vleče, samo vidim starejšega, ko se ne more popolnoma sprostit, tako da ni to tista prava igra.
Lp, Urša
-
Najbrž Roni poskuša Atosa podredit. Po moje je najbolje da se sama zmenita kdo bo ta glaven.
-
Roni si ga je že zdavnaj podredil. To je samo potrjevanje vodstva.
Jaz se nebi kaj pretirano umešavala, razen, če bi opazla, da bi lahko nastal kak problem. To pa lahko opazi samo vodnik.
-
Roni si ga je že zdavnaj podredil.
Nisem vedela :)
-
Sej to se razbere od napisanega ;)
-
Ja, Roni si ga je podredil. Zaenkrat ne opažam kakšnih hujših problemov, tako da bom pustila, da se sama zmenita. ;)
-
Mi smo pse vecinoma pustili, da so se sami zmenili, izjemi sta bili le dve. Nemskemui dogecu nismo pustili, da je komondorko za raka vlekel (ceprav mu je ona brez problemov pustila) in pa snavcerja smo meli pod temeljitim nadzorom ko smo dobili koker spanjelko, ker je bil mal nor. prvo nagobcnik, potem halti, kasneje ovratnica in koncno brez vsega. Bi pa ze od zacetka lahko normalno pustili, ker je bil do nje res skrben. Ce se je ona okrog motala, da dvigoval tace kot kak streniran konj, da je le ne bi pohodil.
Je pa Tisa zdaj vedno glavna pri bajti in ona opravi veliko vzgoje. Ne bo pustila, da se mladic podi za kurami ali macko oz. ce nekaj njej ni dovoljeno niti pod razno ne bo pustila novincu da on to lahko pocne. Se rada tudi igra, a ko ima dovolj to nedvoumno pokaze in je igre konec.
Tudi nismo nikoli delali razlik. Ko tamali dobi malo veckrat na dan za jest, pa ona dobi tudi kaksen koscek kruha. Res pa je, da smo na sprehode vedno hodili skupaj, to se bo pa zdaj spremenilo.
Zanimivo je bilo, ko sta oba dobila kost in Tisa je svojo pustila, sla k Ronu in mu jo vzela. Ce je imel slucajno kake probleme s tem, ga je pa zbutala. To smo pa potem preprecili, ker ni bilo smiselno ::)
Danes gremo pa po novo scene in verjamem, da se bosta ujela :D
-
Danes gremo pa po novo scene in verjamem, da se bosta ujela :D
:o :o Boš povedala kaj več, ali boš pustila da me razžene od firbca??
Lp nina
-
Hehe, oprosti :D
Crno rusko dete, nekupirano, iz Ukrajine nam ga pripeljejo do Madzarske na eno razstavo, je sicer star okrog 7 tednov, sam kaj ces, cistokrvn brez rodovnika (sej ne ;D), bodoci razvajenec in z imenom Buda. Mislim, da sem vecino povedala ;)
Bi imela se slikovne dokaze?
(http://img183.imageshack.us/img183/5156/bejbi1jb6.png)
(tretji iz leve proti desni)
(http://img237.imageshack.us/img237/1685/bejbi0ap8.jpg)
Tu mi je najbolj vsec antena :D
-
:o :o Oho hudo čestitke. :-* Pa še nekupiran, komaj verjamem.
Lp nina
-
Na zalost nismo imeli nikakrsne izbire, ker so samo nasemu pustili rep, sam upajmo da bo normaln ;D
-
Čestitke! Kako sta se psa ujela?
Pri nas počasi napredujemo. Bolj skupaj kot na sliki ponavadi ne gremo, pa še to moramo gledat stran. ;D Na sprehodih je pa malo drugače... Na vrvicah lepo hodita drug ob drugem, pa ko sta spuščena Val velikokrat sledi Witty in jo oponaša. Če gre ona v vodo, gre tudi tamal. Kadar mu pa vsaj malo namignem da bi se ukvarjala z njim, je pa takoj za akcijo in Witty ni več zanimiva. :) Pa tudi kadar je sam, je ne pogreša.
lp
-
Wow kako ima Valjar veliko glavo :o Pa zelo je že zrastel :-*
-
Kako je zrasu! :o
Ma kaj ga je tako prebutala, da je niti pogledat od blizu ne upa!? Ma bogi ;)
-
Čestitke! Kako sta se psa ujela?
Po pricakovanjih. :D
Igra, malo ignorance, ce hoce pa Tisa imeti svoj mir pa kako rencanje. Pri igri moramo pa kar fejst pazit, ker Tisa ni ravno nezna ::)
-
Živjo!
Podobna tema je odprta, vendar je pri meni povsem drugačna situacija. Imam leto in pol starega Yorkija (Gigo), pred parimi dnevi pa smo posvojili še odraslega nemškega ovčarja (Kan), starega cca 2-3 leta. Prvi dan se je Gigo precej zaganjal vanj in lajal, kar običajno počne pri vseh velikih psih, saj je tako majhen, da se verjetno čuti ogroženega. Kan se mu je samo umikal, saj je bil precej zbegan zaradi novega doma, zato smo jih raje ločili, saj mu ni pasala pasja družba. No sedaj se je Gigo kar navadil in ne laja več nanj, le če začne Kan preveč skakati okrog njega se prestraši in se zopet zaganja. Takrat se mu Kan upre in začne lajati nazaj, malo renči, saj ni več zbegan, ker se je že nekako navadil na novi dom. Ne vem pa ali se hoče igrati ali .....????
Sicer psa nista skupaj, ker je Yorki v stanovanju, Kan pa ima uto, vendar vseeno ni prijetno, če se ne razumeta. Tudi na sprehode jih nimamo namena voziti posebej. Imamo velik vrt, kjer bi bila lahko oba spuščena čez dan če bi se razumela.
Ne vem kako pristopiti k vsej zadevi. Yorki ima komaj 2 kg in se bojim, da ga bi Kan (lahko tudi nehote - npr. v igri) poškodoval. Danes ko sta bila skupaj ga je Kan rahlo prijel čez hrbet. Res ne vem kaj naj bi to pomenilo ampak mislim, da ni imel slabih namenov, saj bi verjetno drugače izpadlo, če bi ga ugriznil. Vendar pa se je Gigo vseeno malce prestrašil in zacvilil.
Kaj menite, kaj svetujete???? Vsaka informacija bi bila dobrodošla!
lp
-
??????????? :( nihče nima podobnih izkušenj :-[
-
Jaz nimam takih izkušenj, jaz sem morala psa zbliževati z mačko ampak mogoče ti bo vseeno kaj prav prišlo, jaz sem jih spuščala skupaj samo pod nadzorom, če mene ali koga drugega iz družine ni bilo zraven sta bila strogo ločena, tudi igro ali cartanje sem kar dolgo še nadzorovala, pa še zdaj ko se vsi trije dobro razumejo kljub temu situacije ko so skupaj vseeno nadzorujem in pri kakem bolj grobem cortanju ali da mi kaj ni preveč všeč posredujem in jih dam malo narazen. Zaenkrat bi ti svetovala da ju počasi zbližuješ da se spoznata.
-
Tudi mi imamo izkušnje samo s situacijo kuža - muca. Ker sta oba mladička, ni bilo večjih težav in se navadno lepo igrata, oz. vesta, kje je meja (včasih tako skočita drug v drugega, da kar sapo zadržimo, a se (zaenkrat) vedno pravočasno ustavita, čeprav je kuža zdaj precej večji od muce.
Vsekakor ju nadzoruj, ko sta skupaj, mogoče bo malo trajalo, da ugotovita, kje je kdo na "pasji lestvici". Sicer pa verjetno poznaš znake pasje agresivnosti (zobje, trd rep ...) oz. znake za igro 8skakanje, mahanje z repom ... ).
Moja tašča je pred kratkim posvojila eno čudovito kužiko (tema Brina), ki je očitno kar precej dominantna. Kmalu smo ju obiskali na domu skupaj za našim Lumom. Ker je bil Lum pri tašči že večkrat, je to seveda razumel za svoj teritorij, Brina pa jasno tudi. Pa je bilo malo renčanja in kazanja zob, ampak sta se v glavnem zmenila. Vsakič, ko se vidimo je boljše. Ker sta približno enako velika, ju puščamo za krajši čas tudi sama v sobi ali na vrtu, pri tebi je po moje nadzor vsekakor boljša opcija.
Upam, da smo kaj pomagali, sicer pa se obrni na kakšnega inštruktoja - na mojpes.net imaš tudi neko svetovalnico, kjer lahko pošlješ vprašanje strokovnjaku.
Lp
-
Najlepša hvala za nasvete :) No sicer sem že vse življenje s psi, ampak tukaj pa nekako ne morem ugotoviti Kanovih namenov. Zadnjič je Gigija namreč rahlo zagrabil za hrbet, kar mi je precej nenavadno. Lahko bi bila to igra ali pa..... čeprav mislim, da v kolikor bi ga hotel zagrabiti, ga verjetno ne bi prijel narahlo :-\
No bo potrebna kar kontrola!
lp
-
Tega ne dopuščaj saj ne v tem času spoznavanja, čim boš imela občutek da to ne gre v željeni smeri zadevo prekini in jih loči ter raje poskusi kasneje ponovno. Obema jasno začrtaj meje do katerih lahko gresta! ;)
-
Ja imaš prav, bo treba kar odločno pokazati kje so meje :-\
-
Živjo!
Podobna tema je odprta, vendar je pri meni povsem drugačna situacija. Imam leto in pol starega Yorkija (Gigo), pred parimi dnevi pa smo posvojili še odraslega nemškega ovčarja (Kan), starega cca 2-3 leta. Prvi dan se je Gigo precej zaganjal vanj in lajal, kar običajno počne pri vseh velikih psih, saj je tako majhen, da se verjetno čuti ogroženega. Kan se mu je samo umikal, saj je bil precej zbegan zaradi novega doma, zato smo jih raje ločili, saj mu ni pasala pasja družba. No sedaj se je Gigo kar navadil in ne laja več nanj, le če začne Kan preveč skakati okrog njega se prestraši in se zopet zaganja. Takrat se mu Kan upre in začne lajati nazaj, malo renči, saj ni več zbegan, ker se je že nekako navadil na novi dom. Ne vem pa ali se hoče igrati ali .....????
Sicer psa nista skupaj, ker je Yorki v stanovanju, Kan pa ima uto, vendar vseeno ni prijetno, če se ne razumeta. Tudi na sprehode jih nimamo namena voziti posebej. Imamo velik vrt, kjer bi bila lahko oba spuščena čez dan če bi se razumela.
Ne vem kako pristopiti k vsej zadevi. Yorki ima komaj 2 kg in se bojim, da ga bi Kan (lahko tudi nehote - npr. v igri) poškodoval. Danes ko sta bila skupaj ga je Kan rahlo prijel čez hrbet. Res ne vem kaj naj bi to pomenilo ampak mislim, da ni imel slabih namenov, saj bi verjetno drugače izpadlo, če bi ga ugriznil. Vendar pa se je Gigo vseeno malce prestrašil in zacvilil.
Kaj menite, kaj svetujete???? Vsaka informacija bi bila dobrodošla!
lp
zivio!
sama sem imela yorkija,ki se je pridruzil moji 5-letni psicki.Situacija je bila taka:psicka je rencala na njega ,odmikala poglede,branila igrace-hrano-lezisce-vglavnem prve 4 mesece je bilo za malega vse prepovedano.Enkrat mi je v njega tudi skocila,vendar mu ni naredila nic,ker sem hitro skocila vmes in preprecila pretep.To da te pomirim,je med psi cisto normalno.Sploh ce je razlika v letih.Pes ki je prvi pri hisi brani svoj teritorij,pokaze vso svojo ljubosumnost.Lahko povem,da sem se zelo bala-da se psicka ne bo navadila nanj-kajti lahko se zgodi tudi to.Vendar mi je uspelo in tako sta do poletja postala prava prijatelja-skupaj sta lezala,se igrala itd.Da ti svetujem kaj narediti:
-ker je nemski ovcar vecji od njega je treba biti zelo pazljiv,ker lahko ga nehote poskoduje.Vzeti si moras cas,bodi potrpezljiva-kajti s prislilo ne bo nic.Pojdi na sprehod z obema in lahko ti povem,da se bosta obnasala popolnoma drugace kot na "domacem teritoriju".S sabo imej tudi kaksen priboljsek in tako yorkija nagrajuj,hvali ko vidis da je priden in ovcarju nic noce.
PRAVILA:
-VEDNO VEDNO daj prednost yorkiju....pa ni vazno kje,pri tem ko mu das hrano,mu das povodec ga pobozas,poceses.Se bolje bi bilo da to naredis zunaj,da yorki vidi/obcuti da ima prednost pred n.ovcarjem
-razvajaj ga ;),ne prevec -pac pa toliko da bo vedel,da je se vedno "prvi" v hisi
(fino bi bilo,da delas to nekje tako,da bo zraven tudi n.ovcar) ;)
Psi se ponavadi "sami" zmenijo kdo je "novi sef" v hisi,vendar v tem primeru ko je vecji vs. mansji kuza to nikakor ni mogoce,ker se lahko zgodi res nepredvidljiva nesreca.Vzemi si cas in videla bos da se bo scasoma vse uredilo-ne obupaj ce bo en teden vse ok,potem pa spet ne.
In se enkrat-pravila ki sem ti jih napisala se DRZI! ;D
lp,urska
-
Aja pa se to....
Psa za vsak slucaj od zacetka locuj,ko nimas nadzora nad njima....ko pa jo gledas sta lahko brez problema spuscena ;)
lp,urska
-
Hey Urskaaaa!
Moram ti povedati, da sem ju že večkrat peljala skupaj na sprehod in res je situacija povsem druga. Venda pa se je včeraj zgodilo sledeče; , Kan (n. ovčar) je nepretrgoma zasledoval yorkija in ga ni izpustil z oči. Ko se mu je le-ta približal se je obnašal. kot bi ga hotel prijeti z zobmi ???? Nič jasno.
Sicer pa Yorki sploh ne laja več nanj v kolikor ga Kan pusti pri miru, ampak žal ga ne pusti, ves čas hodi za njim in tiši vanj toliko časa, da se mu yorki spet upre.
lp
-
Ocitno se ze "na svoj nacin sporazumevata" ;),jaz mislim,da vseeno bodi pazljiva-ker nikoli ne ves.Ceprav je ze to veliko,da ne yorki ne laja neprestano v Kana.Kaj pa ko vzames igracko v roke??Ves fino bi bilo-ce imate ograjen vrt in da sta lahko spuscena-da kana(ki je prisel drugi k hisi) nekam zavezes-tako da vaju bo z yorkijom opazoval-ti pa yorkija razigras,mu das kak priboljsek itd.Potem zamenjas situacijo in zavezes yorkija ter se igras z KAnom.Tako se bosta scasoma naucila potrpezljivosti en do drugega.Jaz sem svoja dva tako naucila,da nista skakala en po drugem ko smo sli ven in tako sta pridno sedela en na enem koncu in drug na drugem.Potem pa sem najprej privezala starejso psicko in sele na to malega yorkija.
Zdaj sta v fazi reangiranja(prilagajanja) in to bo verjetno se trajalo nekaj casa.Bodi pazljiva in bodi potrpezljiva.Pazi,da bos vse te male malenkosti(komu das prvemu hrano,povodec,mu vrzes igracko) potekale tako kot sem ti napisala.Se ves ne koliko so psom pomebne,pa ceprav so le malenkosti. ::)
aja zanima me se kje si dobila yorkija?je z rodovnikom?
lp,urska
-
Yorkija sem šla iskat v Nemčijo in je z drodovnikom.
lp
-
Aha lepo ;D
jaz sem ga kupila v Slo.(na koroskem) in je revez podedoval dve genski napaki,eno od njih pa mi je vzrediteljica(ce se tako sploh lahko rece-ker po tistem ko sem jo bolje spoznala sploh ni dajala znakov) rekla da je vse ok-pri 6 mesecih pa smo ugotovili da psicek nima testisa.Kuza je bil suh,imel je slabo dlako,bil je tudi nejesc(tako da sem morala na koncu zaceti mesati med brikete se meso).
Oddali smo ji ga nazaj,ker je tako sama zahtevala in lahko ti povem,da je bil pravi soncek v mojem zivljenju.Psi so mi namrec hobi,zivljenje in ker nisem imela izbire sem ga oddala nazaj k njej,ker je rekla-da ga bo obdrzala doma-meni pa dala novega mladicka ko ga bo imela.Kuzek je bil z rodovnikom in z njim sem si obetala mnogo stvari,ker je bil izredno pameten-pri 4 mesecih je znal prek 24 trikcov,hodila pa sva ze delat cone na agility-ker je bil zelo zelo hiter in tako bi bil odlicen za agility.Denar za njega sem si prisluzila cisto sama,ker bom sele drugo leto polnoletna-tako da je bila zelja se toliko vecja-ker je bil le moj denar.
Hudo mi je bilo najbolj ko je prisla vzrediteljica z jezo po njega,ga pograbila,celotno mojo druzino nadrla,posebej se mene-tako da sem jokala kar pred njo(vendar ji ni bilo nic mar).Yorki Pino je imel pri meni res vse in ce bi razmsiljala se enkrat bi ga obdrzala-kljub temu,da bi moral imeti mnogo operacij(katere pa yorkiji tezko prenasajo).Gospa mi je potem se povedala da ga bo prodala naprej-vendar zdaj jo nikakor ne morem poklicat,da bi vprasala kje moj pino je.Grozno je ko gledam slikce,skupne trenutke in se spomnim na vse lepe trenutke ki jih je prezivel z mano,mojo psicko in mojo druzino.Res bi rada vedela samo,ce je z njim vse ok,ce je zdrav,ce lepo ravnajo z njim-vendar nimam moci,da bi to gospo iz koroske poklicala in jo tudi ne nameravam.Zelim mu res vse najboljse kjerkoli je!
Lahko si samo srecna da je kuza zdrav!Oziroma da sta oba2 zdrava ;)
lp,urska
-
Urskaaa popolnima te razumem. Jaz sem se na mojega Gigija tako zelo navezala in to že kmalu po tem ko sem ga dobila, da ga ne bi mogla dati pa če bi hodil po treh nogah.
Obnašanje vzrediteljice, kjer si kupila psička pa je precej nenavadno in nekorektno. Res upam, da je kuža v dobrih rokah, saj si vsekakor vsak kužek zasluži lepo življenje.
Sicer pa je zelo pomembno, da dobro preveriš zdravstveno stanje očeta in mame ter njihovih prednikov ko kupuješ jorkija. Le-ti so namreč precej nagnjeni k raznim boleznim.
Kaj si potem kupila drugega yorkija???? Kdaj je to bilo kar si opisala?
-
To vse kar sem ti napisala se je dogajalo ko je bil Pino doma-v prvih mesecih privajanja.Zdaj sem se odlocila da kupim borderja(border collie),ker sem tudi sama zelo hiperaktivna in nujno potrebujem gibanje in zato bi bil border odlicen zame.Poleg tega pa se zelim ukvarjati z agilityem,razstavami in ce mi bo uspelo-enkrat voditi agility tecaje ali pa navadne tecaje.Borderja dobim drugo leto poleti,ker se mu moram se bolj posvetiti kot sem se Pinotu in med poletjem je res pravi cas za to.Res sem pa obema z mojo starejso psicko zelo hvalezna zato ker sta me veliko naucila glede solanja.Sploh psicka,ki je visavski terier in ima pravi trmasti terierski znacaj in solanje z njo ni bilo lahko,ker zacele sva pozno(pri njenih dveh letih),pa sva vadile in vadile,naucila sem jo tudi razlicnih trikcov in tako imeli "nastop" pasjega plesa kar doma,za moj rojstni dan ;D
Luna je bila pridna in odplesala je za trmasto westijko ZELO DOBRO! ;D
No prav zato ker pa ljubim pse in delo z njimi sem se odlocila da kupim se enega,s katerim bom lahko popravila napake,katere sem pri Luni naredila.In tako sem res-Pinota sem velikoooo naucila(pri 4 mesecih je znal prek 26 trikcov),iz dneva v dan je postajal bolj motiviran,...
Srcno upam da mu je lepo ::),ker drugace bi si ocitala celo zivljenje :'(
Borderja pa bom zdaj ze skoraj sigruno kupila kar v Slo.,pri Flys line :)-nikoli vec ne bom zaupala navadnim rejcem,ki pac vzrejajo pse zaradi denarja-tako se je zgodilo tu.Tako da Ga. sploh ni vedela od kje naj bi podedoval napako,pa se povedala mi ni da jo ima-rekla je da je vse ok(in da mi testisov ni treba pregledovat,ker je 100% vse ok).Psicek je k meni prisel pri 3 mesecih,zato ker ga nismo mogli priti iskat na korosko ker je bilo v Lj. prevec snega.Imena te gospe ne bom omenjala,da ne bo kaksne zamere al kaj drugega,povem pa lahko samo,da naj bodo tisti ki kupujejo na Koroskem se posebej pozorni na mladikce(in naj jih 1000000 krat prej pregledajo,da vidijo ce je vse ok)
Ce te bo pa se kaj glede psov zanimalo,pa kar prasaj ;D
Ravno zdaj se "izobrazujem" z ameriskimi knjigami o solanju psa ;D in se tako se bolje pripravljam na prihod borderja :)
lp,urska
-
Razmišljala sem če bi kupila Kanu unjen nagobčnik, ki bi ga nosil takrat, ko bi bila skupaj z Gigijem. Kaj mislite???
-
Oooooo...torej Gigo je dobil velikega bratca? :o
Saj se bosta vnesla, po mojem je tud čas velik faktor, ki igra tu vlogo. ;) Res lepo, da ste posvojili še enega kosmatinca. Jaz tud nekoč razmišljam o veliki pasji družini in vsi bomo spali na postelji. :o Res izvedljivo, kajne? :P
Lep pozdrav tudi Urški! :)
-
Hey tjasav ;D
Ja Gigo je dobil velikega bratca, upam da ga le-ta ne bo en dan pojedel ??? >:(
Ma ne sej problem je samo v tem ker se hoče z njim igrati pa je Gigo čisto premajhen zanj :-[ Potem pa ga hoče obdržati in ga prijeti, da mu ne bi pobegnil :D Sej veš kako je to če pri takih majhnih teleščkih kot jih imajo yorkiji :)
Kako pa kaj tvoj lepotec, je priden???
Evo še ena slikca našega novega družinskega člana :D
(http://www.moj-album.com/slike/3840146/0q46Jds8HPJXm1vK.t.jpg)
-
No takole pa Kan že prve dni osvaja punce po naselju :D
(http://www.moj-album.com/slike/3840146/5Nh5Dzz_0IF3NNSA.v.jpg)
(http://www.moj-album.com/slike/3840146/6W_o4o80SUQ8Rda5.v.jpg)
-
Kakšna ljubezen!!!! :o
Tolk sta fletna!
-
Hehe anede no :D
Mene pa še nekej zanima in sicer kje spijo vaši ovčarji pozimi??? Jih puščate čez noč v hiši???
-
Tuki ti pa jst ne morem pomagat - živimo v bloku in kuža je jasno notr. Men bi se zuni smilu ::), ampak to je samo moje mnenje (men se smili že naša muca, kadar je v sobi mraz :-[ in ji nosim dekice, ki jih seveda ignorira). Če ima hiško in če ni zeloooo mraz, je verjetno lahko zunaj. Moja tašča pa daje za čez noč svojo sicer zunanjo mačko v garažo spat.
-
Sicer imam Huskya ampak vseeno, če imate uto dorbo izolirano in postavljeno tako da mu vanjo ne piha, ter da je kuža bolj zunanji (tukaj gre zaradi dlake), potem mu zunaj ne bo hudega, kuža mora imeti na voljo topel prostor kamor se lahko zateče pred mrazem, če pa bi se temperature res spustile hudo pod ničlo pa ga daš takrat v garažo ali pa na hodnik. Pa če ga boš imela zunaj je treba malce prehrano prilagoditi, mi je našemu pozimi ponavadi razdelimo na dva topla obroka namesto enega, poleg tega pa ima ves čas na voljo tudi toplo vodo in brikete.
-
Oj hvala za tele informacije. Ja hiška je cela dobro izolirana. No saj bomo videli, če bo zelo mraz bo pa pri meni pa bo ;) če ne bo mojga Gigija pojedu hehe ???
-
Jst sem pa čedalje bolj žalostna ker imam občutek, da se moja dva psa ne bosta nikoli razumela. Sploh ne vem več kaj narediti. Namesto da bi bilo vsak dan bolje imam občutek, da je vsak dan slabše. Gigo sploh več noče na sprehod če gre Kan zraven, ker se ga preveč boji. Kan ga namreč tudi za sekundo ne spusti izpred oči, stalno rine vanj in ga skuša zagrabiti z zobmi. Ne vem kaj bi bilo če ga ne bi jaz vsakič zadržala ko ga poskuša zagrabiti :'(
-
Kako pa kaj tvoj lepotec, je priden???
Moj Rut je v največji puberteti! :o
Nekje sem brala, da psi ljubijo pozornost (no, tega ne bi rabila prebrat, samo mojega Ruta bi pogledala :P), in da jim na koncu nekaterim postane že čisto vseeno ali je ta pozornost pozitivna ali negativna, samo da je. :-\ Tako, da mogoče Kan vzbuja pozornost pri tebi s tem, da se toliko spravlja na malega, ker takrat mu res pokažeš pozornost s tem, da ga skregaš. Malo čudno, ne?!?
No, v glavnem jaz si s tem razlaga Rutovo še občasno opravljanje velike potrebe v hiši, čeprav je bil pred 5 minutami zunaj. :-[
Če misliš, da je Kan resnično grob z njim in da ga bo scotal, če ne boš priskočila poleg, te je normalno, da jih daš narazen. Če pa obstaja možnost, da se bo Gigo v naslednjem trenutku vrgel na hrbet ali se pa na kak način začel podrejati, pa mogoče malo počakaj, saj psi imajo navsezadnje tud svojo govorico in sigurno obstaja način, da sama razčistita stvar. :)
Sigurno ti ne bi upala govoriti na pamet, saj je stvar čisto resno in verjamem, da te spravlja ob živce. Sestrična je pripeljala domov k dveletnem pinču veliko mešanko z zlatim prinašalcem. Non-stop sta se nekaj ravsala in nista mogla biti brez nadzora. Potem pa ji je nekdo svetoval, da naj razčistita sama in če bo postalo grobo, naj seveda posreduje. Psa sta se pa res čez nekaj časa sama umirila in tud vedno, ko sta se kasneje kaj ''lovila'', je bilo vedno mišljeno kot igra. ;D
Pinč seveda ni primerjava za yorkija, ideja pa je vseeno za probati. Če ne sedaj, pa mogoče v skrajni sili. 8)
Upam, da se ti bosta otroka začela kapirat čimprej, da te bo stalo čim manj živcev! ;D
Lp, Tjaša
Prideta v Celje?
-
Hey!
Ja dobra ideja da jih pustim in se sama zmenita, samo se bojim, da v kolikor se bosta sama menila se bosta samo enkrat pol se jima več ne bo treba ??? ker enga več ne bo :'(
No tega se bojim, enostavno jih ne upam pustiti skupaj, saj ima kan 60 kg, Gigo pa 2 kg ???
No mogoče ni tko hudo :-[ upam, mogoče samo mene preveč skrbi :-\
Ampak pač tko je, če bi bil Gigo npr. kokeršpanjel bi bila situacija že precej drugačna, Gigo je pa res kot en mucek s tistimi drobčkenimi kostmi :-[
Kdaj je v Celju??? Decembra ane????
-
Jst sem pa čedalje bolj žalostna ker imam občutek, da se moja dva psa ne bosta nikoli razumela. Sploh ne vem več kaj narediti. Namesto da bi bilo vsak dan bolje imam občutek, da je vsak dan slabše. Gigo sploh več noče na sprehod če gre Kan zraven, ker se ga preveč boji. Kan ga namreč tudi za sekundo ne spusti izpred oči, stalno rine vanj in ga skuša zagrabiti z zobmi. Ne vem kaj bi bilo če ga ne bi jaz vsakič zadržala ko ga poskuša zagrabiti :'(
oi....nisem takoj videla da si odpisala-no pa da na hitro odpisem in POZDRAV TJASI :D!!!Hvala za pozdrave...
Torej glede kosmatincev-mislim da se je yorki prestrasil ker si rekla,da ga je zadnjic z gobckom prijel za hrbtni del?A ne?No upam da se prav prebrala,yorki se je prestrasil-Kan pa je spoznal da se mu lahko upira ves cas.V tem primeru jaz ne bi kupovala nagobcnika,ker bi Kana s tem samo se bolj zivcnega naredila.Svetujem ti,da stvar opazujes in ce se zadeva ne izboljsa ju locuj.Vsaj za nekaj casa ju imej loceno in hodi z njima samo na sprehod,ostali cas pa naj bosta locena.Mogoce so bo tako zadeva stabilizirala,poleg tega pa ko bos videla,da je napredek na sprehodih-pohvali najprej Gigota in potem se Kana.Imej s sabo priboljske!Ce bo se vedno rencal Kan v malega,pa samo strogo reci "Ne smes!"-nauciti se mora da tega ne sme,ker ce mu tega ne bos prepovedala bo mislil da mu je dovoljeno.Yorkija pa ko vidis da se Kana ne boji,prav tako pohvali.Vendar resno ti pravim,da jo probaj locevati.Ko greste na sprehod,pa ju imej na vrvicah in potem delaj tako kot sem ti rekla.Ce Kan renci-ga grajaj "NE smes",ko ne renci pa TAKOJ pohvali.
Glej,gre namrec za to,da se mora to vedenje USTAVITI.Ustavis ga lahko edino s tem,da ga kaznujes.Torej ravno zato so KAZNI....ne zato,da omilijo neko vedenje,ampak kazni USTAVIJO vedenje.Ravno zato niso dobrodosle pri solanju psov v pasjih solah.Torej KAZEN je lahko povisan glas,udarec,itd....Vendar ker smo ljubitelji psov-svojih psov ne bomo tepli,zato pa ti svetujem da povzdvignes svoj GLAS ko bo Kan rencal na malega.Primi ga za ovratnico in reci: "Kan,ne smes"
Upam,da ti bo to kaj pomagalo,ti le se vprasaj ce bo kaj,drugace pa nagobcnika ne kupuj....ker psa bos naredila samo se bolj zivcnega in tako bo se bolj napadalen.
lp,urska
-
oi....nisem takoj videla da si odpisala-no pa da na hitro odpisem in POZDRAV TJASI :D!!!Hvala za pozdrave...
Torej glede kosmatincev-mislim da se je yorki prestrasil ker si rekla,da ga je zadnjic z gobckom prijel za hrbtni del?A ne?No upam da se prav prebrala,yorki se je prestrasil-Kan pa je spoznal da se mu lahko upira ves cas.V tem primeru jaz ne bi kupovala nagobcnika,ker bi Kana s tem samo se bolj zivcnega naredila.Svetujem ti,da stvar opazujes in ce se zadeva ne izboljsa ju locuj.Vsaj za nekaj casa ju imej loceno in hodi z njima samo na sprehod,ostali cas pa naj bosta locena.Mogoce so bo tako zadeva stabilizirala,poleg tega pa ko bos videla,da je napredek na sprehodih-pohvali najprej Gigota in potem se Kana.Imej s sabo priboljske!Ce bo se vedno rencal Kan v malega,pa samo strogo reci "Ne smes!"-nauciti se mora da tega ne sme,ker ce mu tega ne bos prepovedala bo mislil da mu je dovoljeno.Yorkija pa ko vidis da se Kana ne boji,prav tako pohvali.Vendar resno ti pravim,da jo probaj locevati.Ko greste na sprehod,pa ju imej na vrvicah in potem delaj tako kot sem ti rekla.Ce Kan renci-ga grajaj "NE smes",ko ne renci pa TAKOJ pohvali.
Glej,gre namrec za to,da se mora to vedenje USTAVITI.Ustavis ga lahko edino s tem,da ga kaznujes.Torej ravno zato so KAZNI....ne zato,da omilijo neko vedenje,ampak kazni USTAVIJO vedenje.Ravno zato niso dobrodosle pri solanju psov v pasjih solah.Torej KAZEN je lahko povisan glas,udarec,itd....Vendar ker smo ljubitelji psov-svojih psov ne bomo tepli,zato pa ti svetujem da povzdvignes svoj GLAS ko bo Kan rencal na malega.Primi ga za ovratnico in reci: "Kan,ne smes"
Upam,da ti bo to kaj pomagalo,ti le se vprasaj ce bo kaj,drugace pa nagobcnika ne kupuj....ker psa bos naredila samo se bolj zivcnega in tako bo se bolj napadalen.
lp,urska
Urskaaa hvala za tele nasvete ampak situacija je trenutno taka, da psa že tako nista NIČ skupaj, razen na sprehodih. Razlog, da nista skupaj je ravno ta, da jih je nemogoče imeti skupaj, ker Kan niti za trenutek na pusti malega pri miru, ves čas leta za njim in ga ščipa z zobmi. Gigo pa seveda beži od njega ali pa obstoji kot kip in se ne upa niti premakniti, saj mu to vedenje nikakor ne odgovarja.
Tudi sprehodi so postali izredno nemogoči, saj Kan neprestano kot obseden rine v Gigija, ta pa se mu umika. Sprehoda brez Kana na vrvici v družbi Gigija si sploh ne morem predstavljati, ker ne vem kako bi se končalo. Kana moram namreč celo pot imeti na kratki vrvici vsakič ko gre na sprehod tudi Gigi. Danes naprimer se je Kan postavil pred Gigija, ta se je vsedel in se ni upal niti premakniti. Tako sta se gledala cca. 10 min. Imela sem občutek, da Kan samo čaka kdaj se bo Gigo premaknil, da ga bo zagrabil. Lahko pa se tudi motim :-\
Po cca. 10 min. sem Kana spustila do Gigija in takoj ga je začel ščipati. Očitno je bilo Gigiju dovolj in ni hotel več naprej, čeprav sicer izredno rad hodi na sprehode. Potem sem Gigija odvezala in je hodil za nama s Kanom cca. 30 m. V kolikor sva se ustavila se je ustavil tudi on.
V glavnem tole je vse skupaj postalo prav moreče :( Kana seveda ozmerjam vendar nič ne pomaga, mogoče sem premalo stroga???
-
Imam eno vprašanje za tiste, ki imate dva psa.
Zanima me ali je pomembno kakšnega spola sta? Morajo biti enakega? Ali so lahko različnega in v sorodu?
Se izide kombinacija psičke mame in enega od mladičev?
Ima kdo tako kombinacijo?
-
Vse kombinacije so mozne, ce je lastnik na pravem mestu. Nekatere vzamejo vec casa, da se sprejmejo, druge manj. Ce je prvi pes kolikor toliko skuliran, nov pes ne bi smel biti velik problem. Samo se ob prihodu novega ne sme zmanjsati pozornost prvemu.
-
Mi imamo tri doma. Dve psički enega psa (kastriranega). Pudelj in malamut lahko živita v sožitju, medtem ko bokserko moramo pa imeti ločeno. Pudelj je kolerik in ne prenaša drugih osebkov okoli,ker je ona zadnja prišla. Malamutka je pa tudi samosvoja in ne mara bokserke. (bokserka je moja, ostalo od tašče in se mi zdi da sta una dva bila kot neko "kardelo", in jo, kljub temu da je bokserka od dveh mesecev starosti pri nas, nikoli nista sprejela.)
Mislim da ni veze, odvisno koliko si ti dosledna da se poštekajo.. poznam jih z različnimi kombinacijami, dva psa, dve psice, psica in njena mladička, mladiček (sedaj odrasli psi), pes-psica.. vse ko jih poznam nimajo težav.
-
Vse kombinacije so seveda možne, s tem, da ti par pes/psica predstavlja nekaj logističnih težav, če ni en od njiju kastriran. Mama/hči gre skupaj, vendar z nekaj pazljivosti: na začetku je treba zelo paziti, da psica mladičke ne zatira preveč - je treba poskrbeti da je velik del sprehodov ločen, da mladiča v večjem delu ločeno socializiramo in vzgajamo, včasih je potrebno, da sta psica in mladič ločena kadar sta sama doma. Na ta način se mladič razvije v samostojnega psa, če na to pozabimo, se nam zgodi "sindrom drugega psa": dokler sta skupaj zgleda vse ok, ko pa hočemo mlajšega nekam peljat samega, pa povsem odpove.
Pri psici in tujem mladiču je ponavadi to manj izraženo.
-
Kot so že pred mano napisali, vse se da ...se je pa treba držati določenega reda v kolikor imaš pse z močnejšim karakterjem.
Pri meni je bilo tako:
-k odrasli stafordki sem pripeljala mladička (psičko stafordko, ki ni sterilizirana)
-k njima dodatno velikega samčka, odraslega kastrata iz azila
-k njim sta prišla še dva seniorja (sterilizirana kokrica in nekastriran whippet)
- da bi bilo še bolj zabavno, se je na koncu pridružila še odrasla nesterilizirana bordojka (ki pa bo letos sterilizirana)
Dejansko sem v roku dveh let prišla iz dveh na šest psov - živijo skupaj, nimamo problemov (se pa držim strogo določenega reda, kdo prvi dobi hrano, koga pripnem prvega na povodec, kdo gre prvi v avto in podobno...
-
Mama/hči gre skupaj, vendar z nekaj pazljivosti: na začetku je treba zelo paziti, da psica mladičke ne zatira preveč - je treba poskrbeti da je velik del sprehodov ločen, da mladiča v večjem delu ločeno socializiramo in vzgajamo, včasih je potrebno, da sta psica in mladič ločena kadar sta sama doma. Na ta način se mladič razvije v samostojnega psa, če na to pozabimo, se nam zgodi "sindrom drugega psa": dokler sta skupaj zgleda vse ok, ko pa hočemo mlajšega nekam peljat samega, pa povsem odpove.
Jaz nisem nikoli ločevala sprehodov niti njiju. Ker sem od prvega dne, ko so ostali mladički zapustili leglo delala tako, da bosta sobivale skupaj. Ne vem kdo ima čas, da bo delal dvojne sprehode, pa tudi čemu? Jih boste delali celo življenje? Če ne, potem od prvega dneva delajte tako, kot mislite celo življenje. Je pa res, da vam močno odsvetujem, da obdržite mladička ali da pomislite na nakup drugega psa, dokler prvega nimate vzgojenega in brez problemov. Ker drugače boste imeli samo še enega takega psa več.
Predvsem pri mladičku iz domačega legla, za katerega ste že vedeli, da bo ostal doma in ste ga temu primerno, če ste bili pametni že vzgajali znotraj legla, ne vidim nobenega razloga za ločevanje. Tudi na sprehodu se da delat samostojno z vsakim posebej - če mati ne odlaga brezpogojno se jo da pač na privez, mladička pa tako, da ga date na privez in delate z mamo, naučite še to, da je nekje tiho in čaka.
Vse se da brez ločevanja, samo treba je imeti strategijo in načrt - to se pa naredi doma, brez psov in sam s seboj ;)
-
Meni tudi ni bilo treba ločevati (a samo zato, ker imam več psic in je ena od njih vzela mladičko v bran pred materjo). So pa psice različne, mogoče se najde tudi kakšna, ki sploh ni gospodovalna in nikakor ne zatira svojih odraščajočih mladičev, jaz take nisem imela še nikoli. Ločene sprehode (no ja veliko njih, ne vse) pa smo imeli prvih par mesecev. Z mladičem je nujno dovolj delat individualno in prvih par mnesecev to pomeni, da starejšega psa sploh ni zraven (kasneje pa se lahko izmenjujeta na proistoru ali na privezu in seveda tudi delata v paru). Zdej... ne vem kakšnega psa kdo hoče narediti potem ko odraste, jaz želim izrazito samostojne pse. sicer ne delam ravno z velikim številom tujih psov, pa vendar se s posledicami pretirane odvisnosti od drugega psa srečujem kar pogosto. In moram reči, da jih je težko popravljati.
-
Mi dejansko kateregakoli psa sem pripeljala domov ni bilo problemov. Je pa res, da sem se z vsakim posebaj ukvarjala in jih socializirala kolikor je možno. :D
-
Mi tudi imamo dve psički. Sprva smo imeli Nemško kratkodlako ptičarko in potem k njej pripeljaji Angleško koker španjelko; pa s sprejemanjem ni mela nekih težav... Sprva smo ju pač malo bolj nadzirali, da se ne bi "stara" slučajno "razjezila" pa nenamerno poškodovala tamalo (ker se tudi na zeloo grobo igra, zato smo jo morali pri tem malo omejiti - sva se pač midve bolj živo in grobo igrali, da je potem tisto odvečno energijo "na meni" porabla :P in ni bilo problemov). Tudi na sprehode smo hodile vse tri skupaj, pa ni bilo nobenih težav; sedaj pa je "gazdarica" hiše seveda tamala. Mogoče bi edino tudi jaz priporočala, da se psa, ki pride k hiši drugi - kot mladič; velikokrat pelje ven (v mesto, zraven na kavo...) samega. Mi smo namreč imeli rahlo težavo s tem, ker se nam je smililo "tastaro" puščat doma, in smo ju vsepovsod jemali skupaj; pa je potem tamala ko je morala prvič sama v javnost rahlo odpovedala... Ampak smo tudi to potem "pošlihtali", in zdaj ni nikjer problemov; greta ena brez druge kamor pač morata ;D sprva sicer pokažeta rahlo nelagodje ko mora ena kam, druga pa ostane doma, ampak se slej kot prej sprijaznita, da bo ena pač morala počakati. :D
Lani pa smo tudi imeli leglo ptičarjev, in takrat smo ju imeli sprva strogo ločeni, pač iz previdnosti. In potem, ko so mladiči že toliko zrasli, da so se lahko sami "ubranili" smo jih dali na dan za kakšno urco, dve, tri skupaj. Potem pa spet vse narazen (psički sta bili skupaj; pa mladiči posebej). In se je vse lepo obneslo. V leglu smo tudi imeli namen obrdžati enega psa, ampak se zraven dveh psičk (ki nista stelirizirani, in se obe na veliiko "ženita") preprosto ni obnesel. Prostora, da bi mu naredili še en boks, pa žal nimamo; zato smo ga potem prodali naprej, v dom, kjer je on en in edini :D .
-
Z mladičkom greš v šolo, kjer je med sebi enakimi. V šoli gredo tudi v mesto in spoznavajo nova okolja, skupaj se sebi enkimi.
Je pa res, da je fino iti kdaj z obema posebej in s prvim psom narediti sprehod samo z njim - ampak to čisto iz tega razloga, da prvemu psu povemo in pokažemo, da je še vedno on/a tisti, ki je no.1.
-
Vse se da če se hoče. Dvojni sprehodi zakaj pa ne :) Mi jih imamo sedaj ko imamo seniorja doma. Pač grem potem še z mladimi enkrat ali pa učasih samo z eno tamlado. Pač kakor se mi zdi ali znese glede na potrebe posamezneg psa. Po navadi vedno ena hodi zraven vseh, ker rabi pač največ gibanja in ona bi po vseh kombinacijah šla še enkrat ::) Govorim o Sprehodu ne o ''iti lulat''.
Skupaj dani so bili po vseh možnih kombinacijah. Stari, mladi, večina psic, nekaj umes gonečih, pred časom mati-hči, redno imamo na obiskih/varstvih pesjaneke...-noben problem, dokler je psom jasno, da med sabo se ne rangira na silo (besedne vojne pač niso hude), da je igra spoštljiva do vseh, da hrano delim jaz in točno po takem vrstnem redu kot si jaz zamislim. To pomeni, da nikoli ni striktno starejši prej itd. Vsem potalam posodice na tla, je pa se sočasno po sprostitvenem povelju. Tako ni nikoli noben prvi ali zadnji ampak so vsi na enkrat ;)
Delam z vsakim posebej ali skupinsko. In res je prav da tudi pogostokrat gre na sprehod vsak zase. Preprosto zato, ker sploh tamladi znajo padit v krizo ko njihove mame ni več. Je treba računat na to da enkrat tudi do tega pride. Toliko, da se znajde predvsem na orientacijo vodnik-pes in ne toliko samo pes-pes.
Skratka jaz delam vse brez rutine v relacijah pes-pes. Vedno je nekako drugače. Vedno pa je rutina vodnik-pes. Ravno zaradi tega, da dogodkom kot je hranjenje, pripenjanje na povodec, vrstni red čohanja...ne dajem nobene vrednosti zaradi katere bi se morali rangirat. Tko je kot jaz naredim :P Tudi nimam več kot enega zarad drugega psa ampak zaradi sebe. Torej delujem po tem konceptu. :) Jim je tudi zaradi tega jasno, da ni ne en ne drug več vreden ampak so enkovredni zame. Krega za enakopravne stvari pa ni ;)
Edino manjša pravila uvedem pred prihodom novinca -to je pa samo znajšana dejavnost s starimi člani (nič ugodnosti v smislu priboljškov, pretiranega čohanja, pretirane igre...) kak teden prej. Toliko, da jim postane rahlo dolgčas. Ko pa novinec pride mamo pa žurko :) torej je novinec prinesel igro nazaj 8)
-
Ni treba da so vsi sprehodi ločeni, sploh ne. Je pa potrebno z mladičem individualno delo. Koliko je težko reči, odvisno od psa in situacije. Bi pa rekla, da je za mladiča minimum nekje pol ure intenzivnega individualnega dela na dan brez prisotnosti katerega koli drugega psa iz njegovega krdela. Pa en ali dva daljša izleta tedensko. Vse ostalo je lahko skupno.
Aja, pa pod zatiranje ne mislim fizičnega nasilja (čeprav nekatere psice svoje mladiče tudi klofutajo, stisnejo ob tla...) ampak neprestano skoraj neopazno psihično nadvladovanje. Na prvi pogled zgleda vse oh in sploh super, psica in mladič zgledata kot največja prijatelja, nobenega problema sploh.....dokler ne želiš, da mlajši pes naredi neklaj samostojno ko psice ni zraven. In šele takrat opaziš, da je mlajši brez starejšega navadna driska, nesamostojen, nesamozavesten. Verjetno so se točno tega bali vodniki stare šole, ki so, če so imeli več psov te strogo ločevali, da se ja ne bi navezali drug na drugega. Pa v tem, da se psi navežejo drug na drugega ni prav nič slabega, če jim ob tem omogočimo, da se razvijejo v samostojno osebnost. Zanimivo je, da delamo cele drame iz tega, če starejši pes mladiča fizično kaznuje za nesramnost (kar je prej koristno kot škodljivo), psihične odvisnosti pa sploh ne opazimo.
Pasja šola je vedno koristna in priporočljiva a ne more nadomestiti dela doma in na neznanih terenih, ko delata skupaj samo en vodnik in en pes. Ne šolska skupina, ne domače krdelo.
Nadzorovana igra z drugimi mladiči je prijetna in če se ne pretirava tudi koristna, a zares se kaj nauči mladič samo od odraslih psov. Znanih in neznanih.
-
Pri nas smo lansko leto k trem odraslim Basset Houndom pripeljali domov mladiča Irskega volčjega hrta.Prvi kontakt-Zaina,ni vedela kaj bi z njim počela,ampak ga je pustila pri miru,Zani ga je nalajal,pa pustil pri miru,Tinka se mu je pa tisti moment,ko ga je videla na dvorišču hotela obesiti za goltanec.Ampak njo lahko ustaviš z komando.Teden dni po tistem se je Zaina že na veliko igrala z njim,Zani ga je toleriral,Tinka pa ignorirala.Pol leta kasneje se je "šefici" Tinki popolnoma strgalo in se cele dneve samo še igra z njim.Trenutno so v hiši dve psice "gonečke" in dva samca.Zani dopoldne,ko sva v službi odhaja v varstvo,Finn pa je z puncama doma.Trenutno mu še ni vkloplo,kaj se dogaja.Kot trop so izredno navezani eden na drugega,fajtov med njimi ni.Večji hudič je če katerega vzamem iz tropa ven( ko grem recimo z enim ali dvema od njih na razstavo) ostala dva pa ostaneta doma.Še posebno Zaina zna cel dan jokati ali pa tuliti.Je bil pa večji problem nadzorovati Finnovo igro z njimi.V določenih segmentih je bila njegova igra za njih pregroba.Še posebno ker ima grdo navado vleči jih za kožo,rep,se v polnem teku zaleteti v katerega.Tako da je bila igra vedno pod budnim očesom enega od naju.Se je pa fantina zelo navezal na Zanija,ki je že v osnovi umirjen pes in veliko pobral od njega.Kar se čuvajskih sposobnosti tiče ima podporo v Tinki,ki občasno misli,da je najmanj Nemški ovčar.Za sproščanje odvečne energije je pa teta Zaina zakon.Večni otrok,vedno pripravljena za igro.
-
Živjo,
mi imamo doma cca 2 leti staro psičko mešanko, posvojenček iz ceste, imamo jo 1,5 leta, pred dvemi tedni in pol pa smo dobili še eno mešanko, posvojenko iz zavetišča, staro cca 1 leto. Obedve sta majhni, 8 in 6 kg. Prve dva dni je hotela tastara novo ubit - ja, napadala jo je na način, da je zgledalo, da jo hoče ubit in pika. tretji dan se je začelo umirjat, od nekako 5. dneva dalje pa se že igrata skupaj, igre so vedno bolj pogoste, tudi zunaj tanova leta za tastaro in skupaj raziskujeta in se lovita. Tako da to je vse ok. Ampak obstaja pa en problem, ki se nič ne zmanjšuje. Tastara ta novo vsake toliko napade, torej prisotno ni nobeno renčanje, pač pa samo takojšen napad brez vnaprejšnjega opozorila in večinoma brez nekega očitnega razloga. Nenadoma skoči in jo začne klat z zobmi - čeprav potem tanova nima nobenih vidnih posledic, včasih potem nekaj časa malo pojoka, ampak takoj potem sta spet frendice in se skupaj podita. Včeraj j to naredila zunaj, ko sem imela sabo brikete in sem tanovo poklicala k sebi in ji dala priboljšek. Pa recimo da bi to še bilo razumljivo, ker je bila v igri hrana, ampak doma jih že od začetka hranimo v istem prostoru, obedve dobita hrano naenkrat in nikoli incidenta, že tudi iz iste posodice sta jdnli in je bilo vse ok. Aja, vedno dobita vso hrano ali priboljške obedve naenkrat, včeraj pa je dobila samo tanova. Ok, recimo da je ta razumljiva. Ampak večinoma pa je tako, v igri ni nobene hrane, recimo tamala je šla, kot že milijonkrat prej, iz svojga ležišča v sobi malo pretegnit noge do hodnika, mi smo bili vsi v sobi in tastara jo je napadla, predno je prišla do hodnika. In večinoma so incidenti brez nekega očitnega razloga. Meni to zgleda, kot da ima tastara nenadne izbruhe ljubosumja in pač udarijo ven takrat ko pač udarijo. Naj povem, da tastaro od prihoda nove več čas pretirano crkljamo in se ji posvečamo, več pozornosti dobi kot prej. Tamala jo dobi precej manj. Pa tudi ne opažam, da bi se hotele rangirat, da bi tastara tamali hotla pokazat, kdo je šefica. Dejansko mi izgleda kot čisto babje ljubosumje. Tudi igračke recimo ne povzročijo konflikta, ampak tastara se takoj prilima zraven in pograbi igračko, tako da s tamalo v istem prostoru ni možno igranje, ampak do konflikta pa ne pride. Ta problem se pojavlja neredno, recimo 2 x v enem dnevu, pa potem dva dni nič, pa spet enkrat itd. Napad je res hud, tako da tastaro povlečemo stran. Smo pa že tudi malo pustili, da vidimo, kaj se zgodi, ampak je tastara kar nadaljevala s svojim "morilskim" napadom, tako da smo morali posredovati. Torej, napad ni zaredi tega, da bi tastara tanovi hotela postavljati meje, ampak kar tako, jaz sem ljubosumna in zdaj jih boš ti fasala zaradi tega. Če kdo lahko razbere kak drug razlog, bom vesela. Oz. kakršnegakoli nasveta bom vesela.
-
Sicer nisem v enaki situaciji-ampak moja psica je zoprna do drugih psov (ne vseh, ampak zna biti prav ogabna), v večini primerov je ona tista, ki začne špetir (s fiksiranjem, izziva...). In ko vzamem na sprehod zraven še enega psa je pravzaprav tako, da najprej Bino nagradim, jo dam na sedi karkoli in še potem Pufija. Tudi če pokličem Pufkota, dam njej takisto nagrado ali pa jo pošljem iskati kaj po tleh (to ji je samo po sebi nagrajujoče in pomirjujoče). Tako sfuram sprehod.
Ga pa ni še napadla. Je pa zato drugo psico, malenkost manjšo od nje s prve štart-jaz pa s prve za uhelj ali vrat-se ne spomnim, je že dve leti od takrat in na prostor, je en lep čas ležala, ko je dobila sprostitev, se je v nadalje izogibala konfliktom.
-
Meni se je podoben problem nehal takoj, ko sem ob spopadu kaznovala "žrtev" enako kot napadalko
-
Lanabela, kako si pa kaznovala? Ker namreč mi svojih psic nič ne kaznujemo, v bistvu sploh nikoli nista kregani, sta pa pohvaljeni za tisto kar je prav. Taprva je namreč grozljivka od trmavosti in kreganje povzroči upor. Tako da je tudi v primeru teh napadov nismo nič kaznovali, nič kregali, samo prijeli in odstranili in zignorirali. Sicer pa je ta tastara čisto nekonflikten pes, s psi se odlično razume, drugim psom nič ne teži, skratka je en tak zelo uravnovešen pes.
-
Pri nas je tako, da se psov v nič ne sili, šola se jih brez prisile....vendar pa se prav nič ne obotavljam, če je treba psa ostro kaznovati zaradi vedenja, ki je nevarno njemu ali okolici. Eno od takih absolutno prepovedanih vedenj je medsebojno grizenje ali lasanje (ostale oblike agresije so znotraj krdela dovoljene). Če se pretep ne konča na moje prvo povelje v hipu (v tem primeru morajo pretepači samo nekaj časa ležati na prostoru, da se ohladijo, potem je kot da se ni nič zgodilo), jih pač ločim na silo - ponavadi to pomeni, da zgornjega zgrabim za kožo na vratu in hrbtu in ga prav nič nežno ne treščim stran, potem pa lepo po vrsti do spodnjega. Če kateri potem ne obmiruje na prostoru ampak bi se še malo repenčil, se zadeva ponovi še manj prijazno. Ni ravno boleče, je pa dovolj zastrašujoče, da se incidenti ne ponavljajo (če so kaznovani vsi vpleteni seveda, ne glede na to, kdo je po mojem mnenju začel). V bistvu jih je treba streskat na vsakih par let enkrat. Glede na to, da je psov več in glede na to, da se pri takih spopadih lahko vsi znesejo nad tistim, ki pade ali zacvili in da se to lahko zgodi med psi, ki so sicer veliki prijatelji med seboj, pa skrajno uranoteženi, pa znajo se obvladat pa... ....So določene situacije, ko si s pozitivno motivacijo ne moreš pomagati. V takih situacijah je ignoriranje kontraproduktivno. Če nevarnega vedenja ne zatreš v kali, se zna tako okrepiti, da postane neobvladljivo.
-
K sreči pri nas še ni prihajalo do lasanja. Žnaranje že, žnaranje, a to je pa tudi use. Take ''pogovore'' toleriram, ker nekak se pa konec koncev morajo pomenit, da komu kaj ne paše. Res pa je, da čisto od začetka (odvisno od posameznikov) psi niso imeli priložnosti konfliktnih situacij. Torej vsaj kak mesec ali dlje so bili nekoliko bolj omejeni v skupnih dejavnostih, ki so vsebovale hrano/igrače/pozornost. Pa od samega začetka vsak svoj določen prostor za ležanje. Katerega še danes striktno medsebojno spoštujejo. Naši imajo pač bokse za spat (odprte 24/7 da se razume). Ob morebitnem pretiranem renčanju en na drugega pa oba hkrati poslana vsak na svoj prostor. Koncept negativne kazni.
Res, da je tudi staroselec vedno dobil kaj prej kot prišlek a to ne pomeni, da smo delali scene iz tega. Če sem se namenila več ukvarjati z novincem je pač staroselec dobil striktno navodilo po time outu. Ker je tastarejšim jasno, da takrat pač ne morejo sikat zraven ni šans konflikta.
Znajo napadi in njihova intenzivnost bit tudi mal pasemsko pogojene a kakor koli se konflikt rešuje odločno, stabilno, ne histerično, z zelo jasnimi navodili, da tko se pa ne gremo. Tudi pretirano pogovarjanje takrat ni na mestu. Prej odločen ''ne!haj!''. Pa takoj ''marš na svoje''. Vsi udeleženi. Toliko, da se strasti pomirijo.
Ne vem, no mogoče je tud to pri nas, da jim že v štartu dam jasno vedet, da se posluša mene, ne, da sem jim španska vas. V vseh pogledih, v vseh okoljih.
-
Hvala Lanabela. Tisto, ko sem napisala, kakšen pes je tastara, nisem napisala v njeno opravičilo, ampak sem jo samo opisala, da dam malo več info. o njej. Jaz se vseeno malo bojim, da bom s tem, da kaznujm obe, naredila tanovi škodo. Ona je še vedno bolj boječe sorte, nesigurna kako se sme in kako se ne sme obnašat in ta svoj strah očitno pokaže. In kadar jo je tastara napadla, je večinoma potem še nekaj trenutkov kar ornk cvilila, skorajda jokala, ampak to je bilo od straha ne od kake poškodbe. Pa še to, tanova se ob napadu ne brani, ampak bolj izgleda kot "prosim pusti me pri miru, a ne vidiš, da trpim in ti nič nočem" in kot da hoče pobegnit in se skrit, pa ne more, ker je vse skupaj nek klopčič. Hm, v bistvu ne vem, kaj naj naredim, dvomim, da bom lahko okregala revco vso presrano :( Ni pa bilo od tistega incidenta zunaj še nobenega novega, zato malo držim pesti :)
-
Lunette, v takih trenutkih je rahlo nenavadno, vsaj meni, obnašanje tastare, zgrabimo jo za vratno gubo in odločno povlečemo stran in ona je v trenutku popolnoma mirna, kod da ni še trenutek prej zganjala hudiča. Strasti so v trenutku pomirjene. In takrat, kadar tamala nič ne cvili in jokca, sta obedve ena do druge v trenutku normalne, kadar pa tamala jokca, takrat pa pobegne v svoj boks. Tastara te pa gleda s tistim pogledom "kaj pa je, sej nič ne delamo". V bistvu to zgleda tako, kot da bi nekdo pritisnil gumb na on/off. Res čist čudno. Morda pa imamo doma psihopata v podobi srčkane kosmatinke :D Definitivno bom opazovala, zdaj imam tastaro tudi non stop na uču, da bi lahko te incidente preprečila v naprej. Ampak zaenkrat je vse mirno, do zdaj je to največji interval miru :)
Pa še ena cvetka, smo šli na obisk staršem, pa je gospa mati hotela dati obema jest, pa sta bile obedve v pričakovnju poleg nje, vse navdušene in da najprej tastari posodico in tastara takoj šavne proti tanovi, potem pa gospa mati s tistim čisto mamsko odločnim glasom "o pajde, tako se pa ne boš obnašala, vzame posodico in da v njo hrano še za tanovo, vsaki naredi kupček na eni strani, postavi na tla in reče "zdaj pa jejta" in psici obeddve pomlatita in potem še poližeta in ko sta lizali, sta seveda lizali še po drugi strani posode, prav preganjali ste se okoli. Nobenega konflikta, mama in foter lahko od takrat mirne duše istočasno izmenično dajeta priboljške in je vse mirno, lahko celo dajeta priboljške samo tanovi, pa mora tastara čakat poleg na vrsto in je še vedno vse mirno.
-
Ne glej samo tastaro, malo poglej tudi tamlado. to da potem prestrašeno jokca ne pomeni, da prej ne izziva (zna biti zelo subtilno, tako da včasih celo zelo dober opazovalec vidi šele na posnetku). Vsaj pri nas je bilo tako. Če je plašna, je ni treba ostro kaznovati, zadostuje že, če mirno daš obe na prostor (in jih potem lahko za lepo ležanje tudi nagradiš). Sem mnenja, da sta za pretep vedno potrebna dva. Imaš sicer tudi primere, ko se en pes dejansko izživlja nad drugim, a so taki primeri precej redki in tudi izgleda malo drugače.
-
Hvala vsem za nasvete ;) Definitivno bomo nadaljevali z opazovanjem. Zanekrat je še vedno vse mirno, nobenega novega incidenta, v bistvu je šlo ta vikend vse v drugo skrajnost, non stop, dobesedno od jutra do večera se igrata, pa malo pavze za počitek in potem spet nažigata, dokler tamala ne pade v nezavest :D Zdaj že eno in isto palčko vlečeta in grizeta vsaka na svojm koncu, ena k drugi lezeta v kletko in se tam igrata. Midva jih gledava in sva vsa raznežena :)
Sem pa prepričana, da bodo še fore, danes zjutraj se je pokazala prva, tasterejša je pes, ki NIKOLI ne laja na nobenega psa, na nobenega človeka, samo na kakega res vsiljivega vsiljivca, pa še to čisto na hitro. Tudi pasjim zborom se ni nikoli pridružila. Danes pa gre en rotvajler mirno poleg lastnika kakih 20m stran, z njim sta se že večkrat ovohala, pa ene parkrat celo mičkeno poigrala, danes pa se ona ko blesava zapodi proti rotiju in se dere ko blesava in to je počela toliko časa, dokler nista zapustila parka in bila izven vidnega polja. In kmalu zatem se ponovi enaka zgodba z argentinsko dogo, s tem da je bila ta pa še dlje, po mojm kakih 100m. Zgleda, da se zdaj vidi kot starejšo sestro od tamale in se j odločila, da jo bo na vse pretege branila. Kravalila j pa tako, da je bil cel hudič :D To je seveda no go, samo jaz moram še ugotovit, kako se s tem problemom spopast. ja, ta naša "tastara" je precej zahteven kuža, v primerjavi s tanovo, ki je čisto drug, en tak mil karakter :D
-
Pasji "parki" (če s tem misliš tiste uboge ograjice z nekaj10m2) niso ravno najbolj varno mesto za druženje psov (tisti, ki so večkrat tam si ga lahko začnejo lastiti in postanejo teritorialni, tisti, ki se v taki ogradici redno družijo se lahko združijo ko je treba pregnati novega vsiljivca.. prostora za umik pa je premnalo.
In ja, z dodatnim psom se pojavi tudi dodatni problem. Tudi tisti psi, ki se doma ne razumejo najbolje in so si večkrat v laseh, skoraj vedno potegnejo skupaj ko pridejo zraven tuji psi. Starejša psica mlajšo ščiti ali pa si jo lasti in ne bo dovolila, da bi se tuj pes približal. Če se težavo pusti pri miru, zna hitro postati zelo zoprno.
-
Malo me zmoti-"psica se je drla toliko časa, dokler onadva nista zapustila parka"...Jaz bi odstranila lajavca in tistega, ki dela špetir. Po sistemu.
Tamala še ni pokazala vsega kar ima v sebi-počakaj še kaka dva meseca, da se navadi na novo okolje in 100% sprosti. Sem bila jaz tudi za mojo prepričana kako pridne in ubogljive pa enostavne sorte je. :)
Dlje časa kot ugotavljaš kako se spopast s tem-večji problem bo nastal. :-\ Z obema v pasjo šolo, pa delat. Pa za začetek še kakšen ločen sprehod. Če je tastara začela delat kraval. Pol ni prepričana v tebe, da si ti tam zato, da narediš red in da se tebe uboga, da ti braniš pse in da se sami ne rabijo (sploh ne za BV). :-\
-
No tukaj se pokaže vse. Zakaj je kvalitetna igra pomembna. Pozornost, pa to, na vodnika. In predvsem kontrola vodnika nad situacijami.
Bom čisto bogokletno rekla...mogoče pa je neverjetni občutek za pse tukajle precej precej precenjen. Torej bolj stvar sreče kot take. ;)
-
Ojla.
Nekaj ste že napisali o sobivanju samca in samice. Mene še bolj natančno zanima, kako zrihtate v času gonitve, da se ne sparita? Vem, da jih je potrebno ločit, ampak kaj pa, če živijo/živita z vami v hiši? Ali imajo/imate vzreditelji zaprte v pesjakih?
-
Vseeno je kje živi. Tudi v garsonjeri obstajajo vrata ali hišni boks. ;)
V bistvu je notri psica doooooosti bolj na varnem kot v pesjaku, kjer sama nikoli nebi pustila gonečke tudi, če bi ga imela.
-
Ko smo imeli psa in psičko je ob njenem času gonitve odšel pes na počitnice, za čas gonitve k sorodnikom ki jih je poznal in je tam počakal na konec vročih dni. Mislim, da je psu zelo hudo, če je v bližini gonečke (sosednja soba ali pesjak) in lastnik ki oba posebej sprehaja tudi diši po njej. Običajno takrat psi ne jejo in cvilijo, brez pomena jih je mučit to je moje mnenje.
-
Odvisno od psa. Naš se ni kaj preveč vznemirjal... Dobimo pa tudi mi občasno na čuvanje samčka od sorodnikov, ko se njihova goni. :)
-
Tole debato smo že imeli nekje, se mi zdi.
Mi jih imamo del dneva narazen po štukih ali pa je samec zunaj, del dneva v istem prostoru s tem da je psička v kletki in samec fraj, tudi na sprehode hodimo skupaj. Se mi zdi dosti lažje za obadva, če sta v istem prostoru, ker se drugače stalno iščeta. Na cajte imamo srečo, da se psička goni ravno ko gre na morje, na cajte pa tud sama obadva ahtam kar mi je pa muka, ker še na wc ne morm skočit. Drugim ne zaupam obedveh skupaj. Načeloma so pa problematični samo tisti trije dnevi vrhunca, ampak so z vsako gonitvijo lažje premostljivi, ker se je samec že vsaj približno navadil - je, pije in gre na sprehod, prej je pa tri dni šipo lizu ::) Tud čist vsako gonitev razmišljam o tem, da bo moral it en pod nož, pa za kirga bi bilo lažje, pa a je bolj smiselna s ali k; po drugi strani se mi pa fino zdi, ker je ravno ta čas treba intenzivneje delat na samokontroli in poslušnosti obeh (recimo da psička ne leti nagonsko do naključnega snubca oz. ga pusti na miru in da samec sploh pusti drugim snubcem v bližino njegove ljubice) in so mi rezultati tako všeč, da me mine ideja o rezanju.
Mi je pa najbolj smešno, ko samca še nekako prepričam da jo naj pusti na miru, pol mu pride pa fuflo pod nos tiščat.. se mi zdi da prav zanalašč ;D
-
Uf pri nas sta bila pač vsak v svojem pesjaku (ne en ne drugi ne mara biti notri preden vprašate zakaj), vsak na svoj sprehod - celo gonitev, ker je bil pes zeloo vztrajen tudi ko niso bili vroči dnevi. Pa vse možne preventivne ukrepe smo ponucali - psica je jedla klorofil in kis, pes je imel na glavi par kapljic eteričnega olja. Kaj je učinkovalo ne vem, je bilo pa bolj znosno kot v preteklosti, ko je pes tulil, zavijal, cvilil in stradal. Zdaj je samo cvilil, v vročih dneh ko je šla fufo naslonit na njegova vrata je mal potulil in vsaj polovico obrokov je pojedel. Skupaj sem jih ven peljala samo enkrat, pa ni velik falilo, da bi bili vsi trije pod tovornjakom :-\ tak da pri nas je bolje, če sta čim manj skupaj. Ni bilo tako hudo, kot sem misla da bo :)
-
Pred leti smo mi reševali tako, da je bila psica za ograjo, pes za zunaj. Če bi bilo obratno bi se mu strgalo. Zdaj so vse S. Ampak, če bom kdaj imela gonečko in intaktnega samca se bom posluževala istega. Ja sej jim en mal meša (ali bolj), ampak to je življenje. Manj kot se ločuje (po sobah, da se ne vidijo itd. fizično ločeni pa itak ;)) in scen dela bolj so po mojem spontani. Moj nekastriran samec ni bil nikoli kaj prida ganjen ob gonečkah ravno zato, ker se ga je ustavilo preden se mu je čist zrolalo od vonjav. Kontrola nad obnašanjem pač. Verjamem pa da pri nekaterih ne gre. Sploh če so redko kdaj v stiku z dišečimi puncami ::) ali pa da vedo kako se stvari streže.
Sem pa zasledila tole pa mi je zanimivo za pogledat http://www.fannygott.com/epic-learning-a-big-lesson
Aja, da še to dodam...naš tazadnji je imel redno na sporedu dve sosedovi gonečki, ki sta se ravno navzkriž gonili. Torej je imel priliko rednih vonjav ene 4x letno. Pri domačih pa tudi, eno obdobje, ko so še bili skupaj prva leta, lih še te dve zraven. Psic dost za vohat. ;)
-
Hvala lepa za odgovore. Verjetno ne bom pripeljala k hiši psičke, je pa dobro vedeti za kdaj kasneje mogoče. Torej ni nemogoče, je pa bolj komlicirano v času gone.
-
Daleč od tega, da je nemogoče. Kako komplicirano (če sploh) je odvisno pa od psa do psa ;)