Uh.. tu imam jaz blazno srečo. Psica prespi cel dan, tulit se spravi samo če je resnično kaj narobe (npr. da ima drisko in potem začne lajat, da jo tašča, ki živi v stanovanju pod nami pride iskat in pelje ven - in na srečo še ni pogruntala, da bi skozi to začela izsiljevat z lajanjem). Že od malega imava protokol. Zjutraj bikovka ali kong napolnjen s kakšno poslastico, potem pa lupčka na nos in adijo.
Nelly, pri vas gre, glede na napisano (da je psica zamenjala že 5 lastnikov) zelo verjetno za ločitveno tesnobo. Na tem forumu se mi zdi da je Urška že nekaj pisala o tem. Mogoče jo kontaktirajte na privat in vprašajte kako se je spopadla, ampak mislim da v nekaterih takih primerih ni druge rešitve, kot da je ves čas nekdo s psom (kar pomeni pač varstvo, ko vi ne morete).