Nubino in Klarkovo prvo leglo je včeraj praznovalo svoj tretji rojstni dan. V teh treh letih smo doživeli in preživeli že marsikaj, Švicarji pa se po mojem mnenju ne spremenijo kaj dosti, govorim predvsem v smislu, da bi se kaj bistveno spremenili od takrat, ko so bili mlajši. Val še vedno rad na polno udriha z repom, še vedno ga zanimajo vsi ljudje in drugi psi, le malo manj časa jim posveča- povoha, mal pogleda in gre svojo pot.
Val se je izkazal za izjemno radovednega, zvedavega in popolnoma neagresivnega psa- trkam na les, da se še ni stepel, kar pogosto poslušam od marsikaterega lastnika samca. Če pride do renčanja se raje umakne, malim psom še hitreje
.
Zaenkrat je tudi popolnoma zdrav- razen kakšnih občasnih nategov mišic in običajnih sezonskih bolezni, ni imel težav. Tudi epileptik ni
, čeprav bi morda kdo še rad videl, da je, haha.
Želim si, da bo še dolgo z nami, saj kot mi je pred kratkim povedal gospod s 15-let starim psom, pasja in človeška ljubezen ne pozna meja...
