Hm.. Moram povedati, da sem to temo preletela/prebrala že veliko krat, prav tako na sosednjem forumu. Prebrala sem vse bloge o švicarjih, tako, da mi je zdaj na slovenski sceni zmanjkalo za brat o tej krasni pasmi 
Ampak to ni problem gledam psarne, spl. strani, zbiram informacije iz tujih spl. strani 
Želja po tej pasmi je vedno večja... Čeprav o njih prebiram komaj kakšno leto ( mogoče več), berem in berem vsak dan brez premora. Če mi zmanjka idej za strani pa veselo gledam fotke Komaj čakam, da bo razstava v Mariboru, jih bom poslikala in prečohala 
Prav tako pa se ne bi branila pogovora s kakšnih skrokovnjakom.
Bolj kot spoznavam to pasmo bolj mi je všeč.
Zadnje čase me taaaako mika, da bi našparala denar, da bi delala med vsakimi počitnicami, da zaslužim teh 1000 EUR ( toliko pride na HR). Pa vendar se zavedam, da mi ne znese... 
Imam namreč samojedko doma, s katero se intenzivno ukvarjam. Zdaj sem 1. letnik srednje biotehniške šole ( smer veterina). In nevem če bi našla čas za oba psa in predvsem "mladičkasta doba" torej zgodnja socializacija je zelo pomembna. Takšnega psa bi morala kot vsakega mladička, voziti na razne lokacije, prevoza nimam... Tako, da bi morala na avtobus. ( So psi dovoljeni, tudi z mojo sem šla pred kratkim).
Vem pa, da bi psu posvetila vse ka lahko. Včasih sanjarim... Kako končno našparam denar in ga končno dobim. Sanjarim, kako ga vzgajam, kako se z njim ukvarjam, igram, vadim trikce, hodim na pohode ( seveda ko bo odrasel). In res ta želja je tako močna, pa vendar živim v stanovanju in bi bilo veliko dela z dvema psoma. Čeprav verjamem, da bi mi z voljo zneslo.
Tudi stroški bi bili veliki. Moja Nala je posebno dietno hrano, švicarja bi seveda hranila z boljšo hrano, torej bi morala vsakega psa hraniti posebej, s tem pridejo še večji stroški.
V malo šolo bi tudi šla s psom, kar prinese še dodatne stroške. Želim si tudi nadaljevalni tečaj.
Ker se zavedam, da je pes živo bitje, ki te spremlja10 in več let... Sem se odločila, da s fantom končava faks in si ga komaj potem skupaj omisliva. Do takrat je še dooolgo.
Saj je res vredno čakanja. A včasih me kar prime, da bi ga kupili.
Ne znam si predstavljati, da bi si želela kakšnega drugega psa, saj mi ta pasma 100% ustreza. Kar pa je pri meni redkost, saj me že manjše "napake" zmotijo.
Tako da mislim, da sem našla popolno pasmo. Zdaj je potrebnmo samo še čakanje, čakanje... Upam, da bom kdaj lahko šla k kakšnemu vzreditelju na obisk ali pa piknik.
Psi so resnično moje življenje. Vsako prosto sekundo posvetim svoji psički. Z njo sem pridobila marsikatero znanje o psih, marsikaj me je naučila. Z njo sem imela največ problemov s plašnostjo. Z njo nisi mogel NIKAMOR, vsega se je bala, ljudi, gradbenikov, čudnih zvokov... Imela sem precej težav tudi z vzgojo, pa vendar sva skoraj vse rešili .
Lep pozdrav. Se opravičujem za spis. Morala sem se malo potožiti in spraviti to ven.
Ravno me je spet "pičilo" in prebiram temo
Leta minevajo, jaz pa še kar čakam na svojo pasjo švicarsko srečo
Vmes se mi je ponudila priložnost sem imela že rezerviranega BOSSA-LES TROIS BAISERS,
a sem se mu žal odrekla saj sem se odločila za drugo potezo, se odreči svoji želji. Tik pred babičino smrtjo sta si stara starša omislila "shih tzuja" žal pa sta že takrat imela 13 let psa, ki zanj zdaj skrbi stari oče, pes je bil od malega pretepen, hranjen s nekvalitetno hrano, zdaj ko babice več ni, pa je cele dneve sam...
In sem se odločila ponovno odreči svoji želji, čeprav mi je hudo saj vem, da bi mi tak pes polepšal življenje, vlil voljo do vsega kar počnem, bil uresničitev mojih sanj...
A vse se zgodi z razlogom.
Zdaj skrbim za šarplaninca od znancev. žal se oskrbniki nimajo Časa z njim ukvarjati in je vecinoma zaprt v skladišču ki ga bi naj čuval, ker so jim vlomili... Tako da se z njim ukvarjam večnoma jaz. Imam prost vstop in dovoljenje da zanj skrbim.
Ne želim da bi zaradi nesocializacije psa oddali. Ker kdo ni bil sposoben ze odraslega 75 kg sarota vzeti.. Večina žal ne. So pred tem oddali ze 3 šarote...
Skratka me gor drži upanje, da me čaka svoja sreča
Slavi vzrediteljica iz WHITE ROSE mi je tudi obljubila mladička, pravi, da bi ji bilo v čast, da bi imela njenega psa.
Čakam, čakam...Okrog 4 leta že prebiram vso možno tujo literaturo in seveda razstave vsako leto, to leto grem še na piknik psarne White Rose.
Fotke iz razstave v MB-2015
photo upload sites