Odgovora iz Dunaja oz.VF iz LJ še ni...

Danes sem govorila s kliniko v Postojni, kjer dela
prof.Butinar. Trenutno je v tujini, ampak ga je prijazna veterinarka poklicala in mu povedala Niino situacijo. Sam je rekel, da se mu zdi da zato operacijo nima dovolj izkušenj. Sicer je že operiral nekaj takšnih primerov, samo kolikor sem razumela samo ekstra hepatične...
Tako da mi je on prvo svetoval veterinarja
Van Sluijsa (http://www.vetscite.org/publish/items/001967/index.html) na Nizozemskem, ki je najboljši kirurg v Evropi za mehka tkiva ter za operacije jeter in reprodukcijskih organov...
Tako da sem ga kontaktirala preko e-maila, če mi ne bo odgovoril v kratkem pa pokličem v Utrecht in se pozanimam kako in kaj.

Sem že računala pot do Nizozemske in je nekje 1200km.

Kolikor sem videla je tale Nizozemec res specialist na področju jeter in shunta, ki ga ima Nia...
ker je največji problem intra hepatični shunt, sem na pobrskala tudi nekaj glede tega.
In Van Sluijs v nekem članku piše glede operacija intrahepatičnega shunta (na levi strani jeter):
...
Število operiranih psov: 28
Metodi za operacijo sta dve:
1.) da se žile delno poligira (zapre/prekine) - to operacijo izvede na 17 psih
2.) da se žile popolnoma zapre s kovinskim zapiralom - to operacijo izvede na 11 psih
Rezultati so bili ocenjeni od 6 mesecev do 10 let po izvedeni operaciji. Le ti so bili odlični, dobri ali pa slabi.
Kar se mi je zdelo bistveno je tole:
Komplikacije so se pojavile pri 3 psih.
- pri 1 je bil vzrok koagulopatija, torej se je psu strjevala kri (metoda operacije je bila 1) = pes je umrl
- pri 1 se je pojavilo nabiranje tekočine v trebušni votlini (metoda operacije je bila 1) = pes je preživel
- pri 1 psu se je pojavila koma (metoda operacije 2) = pes je umrl
Pri 8 psih (ki so bili operirani z metodo 1) so naredili testiranja (portalno scintografijo): 1 pes je bil negativen na shunt, 7 psov je imelo še posledice shunta.
Pri 7 psih (ki so bili operirani z metodo 2) so naredili testiranja scintografije: 4 psi so bili negativni, 3 psi pa pozitivni na shunt.
Pri psih, ki so bili operirani z metodo 1 so bili klinični znaki po operaciji (gledano po večih letih):
- 92% odlični
- 8% dobri
Pri psih, ki so bili operirani z metodo 2 pa so bili znaki naslednji (gledano po večih letih):
- 20% odlični
- 50% dobri
- 30% slabi
V zaključku je še povedal:
Psi, ki so bili operirani z metodo 1 so imeli boljše kasnejše rezultate, če primerjamo s psi, ki so bili operirani z metodo 2.
Tako da če je Niin intrahepatični shunt na levi strani, je vsekakor zanjo boljša metoda 1....
Sedaj pa lahko samo čakam na odgovor... Ali iz Dunaja ali Nizozemske...
