Mi smo pa doma prišli do sklepa, da je novofundlandec preveč velik in premasiven pes zame. Sem mislila, da so precej živahni, zato sem o tem spraševala tudi vas. Zdaj pa bolj berem in se pogovarjam s tistimi, ki jih imajo ( oz. so jih imeli), bolj ugotavljam, da v njih ni take živahnosti kot jo jaz pričakujem. Saj res ne moreš zahtevati od tako velikega in težkega psa, da bo cel dan v "pogonu". To že fizično ni mogoče, jaz pa sem si to napačno predstavljala. Sem se pogovorila tudi s sestro (Nol je bil njen kuža), pa je rekla, da je bil res zelo prijeten, imela ga je nadvse rada, še zdaj pogreša njegov topel pogled in medvedkasto razposajenost. Pa vendar se ni še enkrat odločila za njufija... Zakaj, sem hotela vedeti. Zato pravi, ker preprosto ni imel dovolj energije. Ni zmogel teči ob kolesu, preskakovati ovir, delati zahtevnih trikcev, hoditi v hribe, se poditi za frizbijem,... Vse to tudi jaz rada počnem in zato potrebujem psa, ki bo to počel z mano. So mi pa še vedno všeč in mi je žal, da je tako. Ker me njihov karakter drugače privlači, le res se bojim da ne bo mogel slediti mojim željam.
Sestra ima zdaj že ves čas ovčarje, ki so vzdržljivi in jim je celodnevna hoja po hribih v veselje in jim ne predstavlja mučenja. Nol nikoli ni zmogel dolge in naporne poti v hrib... Se ga pa še zdaj z veseljem spominja, Nola namreč, kuža z lastno pametjo in ogromnim srcem, kot pravi ona. Z veseljem se spomni vseh tistih lepih dni, ki sta jih preživela skupaj. Ona se mu je takrat prilagodila in omejila svoje aktivnosti. Jaz ne vem če bi to zmogla zato mislim, da se bomo tudi mi odločili za enega izmed ovčarjev.
Bom pa še vedno sodelovala tukaj na vašem forumu in vas redno prebirala, če dovolite

Ker kot sem že rekla, njufiji so mi še vedno zelo všeč.
lp