Ojla!
Moje izkušnje iz prve roke so takšne, da so njufki po značaju najboljša pasma na svetu.
Bom opisala kar svojega Šada, govoriti na splošno je tako ali tako isto, kot če bi brala iz knjige.
Torej, Šado...
je izredno prijazen njuf. V teh skoraj 6 letih ni res še nikoli pokazal zob ali se kako drugače agresivno odzval (ne do ljudi, ne do psa ali katerekoli druge živali). Ljudi ima sploh zelo rad. Na sprehodu se pusti vsakomur prečohat in nemalokrat je v tem že kar malce vsilijiv
Na domačem dvorišču situacija ni dosti drugačna. Tujce vedno oblaja, včasih kar iz ležečega položaja, včasih pa jih pride še pozdravit do vrat in se seveta pustit prečohat (če se mu da vstati). Vsekakor ni čuvaj, prej nadzornik
. Ko laja na obiskovalce, se namreč vedno ozira po oknih češ." No kaj zdaj, jaz sem svoje opravil, zdaj naj pa gazdarji pridejo dol!" . Je potrpežljiv, stokrat preizkušeno! In prilagodjiv. Za dokaz naj navedem, da ga nisem nikoli postopoma navajala na čiščenje zob in ušes, preprosto je šlo samo od sebe. Dala sem ga na sedi ali prostor in od tu je pustil, da sem z njim počela karkoli.
Do psov ni napadalen ali agresiven, je pa precej dominanten in vsiljiv.
To zna včasih biti še večji problem, saj večina psov ne mara, da jih drugi naskakuje, kot to počne Šado. Zato se samci na to njegovo početje ali odzovejo agresivno ali pa umaknejo (razen če se ne najde kakšen, ki je pripravljen tekati pred njim). S samičkami ni težav, čeprav tudi njih naskakuje. Vendar pa je reakcija samičk drugačna in največkrat iz tega nastane igra.
Ko je sam doma, večinoma spi ali se preklada po dvorišču, vsekakor pa nikoli ničesar ne uničuje. To je počel, ko je odraščal, zdaj pa ne več. Ne potrebuje ne vem koliko gibanja, je čisto zadovoljen z enim enournim sprehodkom na dan. Vsekakor pa to ne pomeni, da je lenuh. Energije ima še pa še, le stimulirat ga je treba.
Zelo rad se uči nove trike, odkar imam kliker, še toliko bolj. Treba je pa pudarit, da vse to proti primernemu plačilu, kar je zanj hrana.
Njufki znajo sicer biti kar precej trmasti in se ne pustijo kar tako vrteti okrog prsta. Vendar pa se da s pravim pristopom tudi to zelo lepo rešiti. Vsekakor se ne sme od njufka pričakovati stoprocentne ubogljivosti, kot od recimo kakšnega ovčarja, ker pač njufko ni takšen. To je treba vzeti v zakup, da kasneje ne bomo razočarani, ko bo našega pesjana kakšna zadevica v okolici zanimala bolj kot mi. Čeprav tudi to se da v veliki meri prilagoditi nam samim. Jaz moram priznati, da je to ena glavnih Šadovih pomanjkljivosti, za kar sem kriva tudi sama. Sploh, ko je v bližini kak pes, ga imam najraje kar na vrvici, saj bi sicer oni s psom, kmalu imel dva psa, če me razumeš.
Drugače Šado ni trmast, ali pa se samo meni tako zdi, ker sem že tako navajena nanj. Ne vem, bi bila bolj težko objektivna glede tega.
Za konec pa moje geslo (ki največ pove): "Enkrat njufko, vedno njufko!"
Lp
