Živjo!
Pri naši hiši smo vsi zelo veliki ljubitelji živali nasploh, razen kač.
Na razstave hodimo že od leta 1996 ,takrat sem imela pet let in sem prvič razstavljala NF Samy in sicer v tekmovanju Otrok in pes.
30.maja 2006 sem postala lastnica črne kepice Sone, bila je čisto in samo moja.
Z velikim veseljem hodimo na razstave, ni nam žal časa niti denarja, zadovoljni smo z lepo oceno in pohvalo, predvsem, pa mi je pomembno druženje z ostalimi lastniki psov.
Glede na to, da je Sona evropski tip NF, je zelo težko tekmovati v konkurenci italijanskih, slovaških, madžarskih NF, ker so vsi ameriškega tipa. Vendar nama je uspelo pridobiti naziv
slovenskega in hrvaškega šampiona. Na razstavo gremo čisto neobremenjeni, vseeno nam je kateri sodnik sodi, koliko jih imamo v konkurenci. Če pa dobiš dobre ocene, nazive, si pa še toliko bolj ponosen.
Ko smo se doma pogovarjali, da bi imeli še enega psa, smo dejansko razmišljali, da si želimo imeti NF ameriškega tipa, res dobrih staršev in prednikov, da bi bil dober razstavni pes in Carlos to je.
Kakorkoli že, mene razstavljanje veseli, to je moj hobi, kar terja od mene veliko odpovedovanja, finančno in časovno, vendar z dobro voljo in predvsem ljubeznijo, se zmore. Jaz osebno živim za moja dva njufa.
LP Sabina
