Neyka na morju smo bili na Pagu, kamp Šimuni, odraslih nismo imeli s seboj, tokrat ne. Bili smo pa ene štiri leta nazaj s tremi v istem kampu, čeprav trije so pa res malo huda zadeva, pa ni problem v psih, ampak v ljudeh, ker so se stalno nekaj pritoževali, ker so pač veliki in se jih kao bojijo, kljub temu, da nikoli niso bili spuščeni, ampak na povodcih, čeprav takrat ni bilo toliko problemov glede kopanja, bolj problem je bil, kje naj bi opravljali svoje potrebe, zato smo jih vsak dan vozili na čisto drugi konec kampa v eno šikaro, da so tam opravili svoje. Naši kuži so namreč navajeni, da opravljajo potrebo samo doma, tudi če gremo na sprehod se nikoli ne pokakajo tam, temveč potem, ko se vrnemo domov, meni ubistvu nikoli ni potrebno vrečk sabo nosit, to je sicer super, vendar imamo potem, ko kam gremo vedno probleme, predno oni dobijo pravo mesto za te zadeve. Kar se pa tiče srečanja smo pa res razmišljali, da pridemo, vendar pa še nismo čisto sigurni, bomo videli.
Gabi, ja veliko slik smo nalimali na moj album, ene so res posrečene, Bruno pa blesti na njih, mal je tudi takih, ki ste mi jih poslali, nekaj je naših, no ja zaenkrat bo, dokler se ne spravimo narediti svoje internetne strani. Kar pa se tiče našega morja, bi bilo pa super, da se zmenimo, pa gremo vsi še mi z našimi črnuhi. Prihajajoči prazniki bi bili pravi za to, kaj praviš?
